Državna nagrada za prevajalca Ervvina Kösderia


tis

Maturantje ZG in ZRG za Slovence vabijo na
ül ä	-v
Gimnazijski ples 2000
petek, 4.2.2000, ob 19.30 Dom sindikatov, Bahnhofstr. 44
Za ples igrajo: Štajerskih 7 in Slenders • Vstop prost!
SLOVENIJA
Zunanji minister Frlec odstopil
Urad zveznega kanclerja oz. njegov oddelek za literaturo podeljuje vsako leto nagrade za posebne dosežke na področju prevajanja literature, bodisi za prevod iz tujega v nemški jezik ali pa za prevod iz nemščine v katerega od drugih jezikov. Poleg tega podelijo še več premij. V denarju pomeni to, da je za dobitnike državnih nagrad namenjenih po 100.000 šilingov, višina premij pa se suče med
10.000	in 30.000 šilingov.
Letos so podelili dve državni nagradi za ustvarjanje v letu 1999 in izredno se veselimo, da je eno od obeh prejel Erwin Köstler (drugo pa Juan Jose del Solar Bardelli (prevajalec iz nemščine v španščino). Erwin Köstler je »domači« prevajalec založbe Drava, kjer so izšli doslej vsi njegovi prevodi del Ivana Cankarja v nemščino. Prevajalec se je začel učiti slovenščine na dunajski univerzi in dosegel zavidljivo stopnjo znanja. To pa bi seveda ne bilo dovolj; z literarno žilico ter izrednim posluhom je tako rekoč »prepesnil« Cankarja, saj mu je v prevodu uspelo prenesti ne le lepoto jezika, temveč tudi nezamenljiva razpoloženja duše, ki vejejo iz Cankarjevih del.
Iz obrazložitve: Erwin Köstler, rojen 1. 1964, si je s prevodi Cankarjevih del iz slovenščine
Zeleni svarijo pred modro-črnim
Michael Johann, predsednik in govornik Zelenih na Koroškem, je pozval koroško SPÖ ter ljudsko stranko, naj razložita svoima zveznima strankama posledice svobodnjaške vlade.
»ÖVP bo v taki povezavi samo zgubila,« pravi Johann. »SPÖ ni zmožna opozicije in se bo tako kot na Koroškem sama onemogočila. Zgubila pa bo tudi Avstrija: ukrepi, kakršen je v zvezi s sprejemanjem emigrantov.
Johann navaja prav blokiranje, ki ga povzroča klubski predsednik koroške FPÖ Strutz v zadevi znižanja procentov za vstop v deželni zbor. Zeleni vidijo zato samo dve alternativi za bodočnost: ali desno-populistična struja FPÖ ali pa Zeleni, ki se zavzemajo za socialne in ekološke zadeve.
pridobil posebne zasluge. Treba se je zahvaliti njegovemu angažmaju, da je najpomembnejši zastopnik slovenske moderne, ki je dolga leta živel na Dunaju, dostopen širšemu občinstvu tudi v nemško govorečem jezikovnem prostoru. Prevodi Cankarjevih del izhajajo v celovški
Andre Malraux, veliki francoski pisatelj in kulturni minister, je rekel za svojo dobo: Zgodovinarji, ki bodo v prihodnosti sodili o naši dobi, bodo rekli: kako čudno je bilo to obdobje, ko levo ni bilo levo, ko desno ni bilo desno in ko center ni bil v sredini.
Človek bi mislil, da Malraux živi danes v Avstriji. Tista velikokrat uporabljena krilatica o ljudeh brez orientacije je danes aktualna kot le kaj. Večina ljudi potrebuje osebe, po katerih se lahko zgleduje, ki znajo formulirati cilje in jih tudi uresničevati.
Ob strankarskih razprtijah in peripetijah ob sestavljanju nove vlade štiri (!) mesece po volitvah so ljudje nažrti, go-
založbi Drava; nazadnje sta izšli kot šesti zvezek te izdaje dve pripovedi »Nina. Kurent«, Prevajalcu iskreno čestitamo, hkrati pa se veselimo, da je s tem tudi priznana in posredno nagrajena založniška politika založbe, ki jo vodi direktorica dr. Helga Mračnikar.
stilniška omizja, ki so bila že od nekdaj bolj pametna kot vesoljni znanstveniki skupaj, pa zahtevajo novega vodjo. In Žal že dolgo ne le gostilniška omizja. Kaj lahko se zgodi, da bo Avstrija postala vzor za vse tiste po svetu, ki sovražijo tuj-
Usoda ali...
ce, ki hočejo natančno ločevanje po etnični pripadnosti, ki želijo postaviti ženske na edini zanje primeren prostor: za štedilnik, ki jim je verbalno pobalinstvo del političnega vsakdanjika.
In kaj pravimo Slovenci k temu? Nič. Nekateri pa že krepko koketirajo. S. W.
Prejšnji teden je odstopil od svoje funkcije minister za zunanje zadeve Boris Frlec, kar se je po njegovih besedah zgodilo »iz osebnih razlogov«. Bolj tehtne pa so očitno besede, ki jih je povedal novinarjem, da odstopa predvsem zaradi nevzdržnih in žaljivih očitanj znotraj države, češ daje slovenska zunanja politika nesposobna. To da je posledica notranjih konfliktov med strankami.
Predsednik vlade Janez Drnovšek je odstop sprejel in skoraj v isti sapi je bilo že tudi znano ime Frlečevega naslednika: to naj bo Dimitrij Rupel, ki je to funkcijo nekoč že opravljal; bil je namreč prvi zunanji minister po osamosvojitvi Slovenije. Trenutno je Rupel še v Washing-tonu kot veleposlanik. Poleg omenjenih dveh zunanjih ministrov so v zadnjih devetih letih to funkcijo z več ali manj uspeha opravljali še Lojze Peterle, Zoran Thaler in Davorin Kračun. Ker je premier izrazil željo, da novega ministra imenujejo kar. čimprej, je verjetno, da bo imenovan že v petek, 28. januarja, ali pa najkasneje v torek navrh. Poudariti je treba, da se po ocenah poznavalcev ni bati, da bi Dimitrij Rupel ne dobil potrebne podpore \!' odborih oziroma delo-
Čebelarsko društvo ŽELEZNA KAPI
ČEBELARSKI
PLES
SOBOTA
12.2.1999,20.00
Hotel Obir
Železna Kapla/Eisenkappel Igra ansambel
»Rosa«
vnih telesih parlamenta. Res pa je, da Ruplova predčasna vrnitev z mesta veleposlanika v ZDA narekuje vse mogoče špekulacije ob dejstvu, da bodo jeseni v Sloveniji parlamentarne volitve in bo torej mandat sedanje vlade še relativno kratek. S to potezo pa se na področju zunanje politike v Sloveniji zagotovo ne bo nič spremenilo.
Zunanji minister Frlec
Na dan svojega odstopa pa je Boris Frlec (še v svoji funkciji in pred svojim odstopom) ugodil tudi prošnji za odstop slovenskega veleposlanika v Pekingu Tita Turnška. S tem se Turnšek že drugič umika s pomembne funkcije; pred veleposlaništvom je bil namreč minister za obrambo v Sloveniji.
s. w. / a.k.
ŠPORTNA SEKCIJA SPD »ZARJA«
vabi na
nočni slalom
v soboto, 29. januarja 2000,
ob 18. uri pri Kežarju v Lepeni
Štartne številke do 17.30 Če bo vreme slabo, bomo spremembe pravočasno sporočili.
Vsak tekmuje
na lastno odgovornost! . Prisrčno vabljeni!
PREBLISK
DUNAJ
Bo v Avstriji desno-sredinska vlada?
SLOVENIJA
Najavili so združitev strank
Pol leta pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji sta Socialdemokratska stranka (SDS), ki ji predseduje Janez Janša, ter Slovenski krščanski demokrati (SKD) pod predsedstvom Lojzeta Peterleta sklenili sporazum o koaliciji Slovenija. Dogovor sicer je, ni pa še podpisan, kajti nova naveza vabi v svoje vrste tudi Slovensko ljudsko stranko (SLS), ki je vladna stranka in ki ji načeljuje Marjan Podobnik.
Če se bo tej koaliciji Podobnik pridružil ali ne, še zdaleč ni jasno. Janša in Peterle pogojujeta namreč povezanost s SLS z
SLOVENIJA
Vpisovanje na visoke šole
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je objavilo
22.000	mest za študij. Kdor se namerava v študijskem letu 2000/2001 vpisati v prvi letnik katerekoli fakultete, akademije ali visoke strokovne šole v Sloveniji, se mora prijaviti najkasneje do 8. marca tega leta.
Na posebnih obrazcih, ki jih imajo v papirnicah in knjigarnah, morajo kandidati po vrstnem redu napisati enega, dva ali največ tri študijske programe, v katere se nameravajo vpisati in
izstopom te stranke iz vlade. Iz teh teh strank naj bi nastala nova, večja in pomembnejša -katera struja pa bi znotraj te stranke dajala smernice, pa bo verjetno stvar notranjih dogovorov, verjetno pa tudi bojev. Marjanu Podobniku se očitno ne mudi, izjavil pa je, da bi se morala zgoditi najprej združitev Krščanskih demokratov in Ljudske stranke v eno samo stranko. Lojze Peterle pravi, da bo sicer do tega prišlo, vendar »morda ne ob tej priložnosti«. Predvolilna koalicija pa da ne bo učinkovita, če bo ena od strank še naprej v vladi - sploh pa ne, če bi bilo pol (novonastale) stranke v vladi, pol pa ne. Peterle namerava počakati še nekaj dni ali tednov, potem pa naj bi se položaj razjasnil.
za katere bodo do rokov, navedenih v razpisu, izpolnjevali pogoje za vpis. Paziti velja na vrstni red vpisanih programov, saj bodo kandidate uvrstili v prvega, za katere bodo izpolnili pogoje.
Informativna dneva na visokošolskih zavodih, kjer bodo kandidati dobili vse potrebne informacije o vpisnih pogojih, pogojih študija, o nadaljevanju izobraževanja itd. bosta letos 1 L in 12. februarja.
Maturantje s Koroškega, ki bi želeli študirati v Sloveniji, se lahko obrnejo na generalni konzulat R Slovenije v Celovcu ali pa jim bo naše uredništvo posredovalo potrebne naslove.
Aleš Kardelj
Pogajanja med FPÖ in ÖVP v polnem teku; Klima bo Klestilu vrnil mandat za sestavo vlade
Avstriji se obeta desno-sredinska vlada, ki bo sestavljena iz ministrov Haiderjevih svobodnjakov in ljudske stranke. Socialdemokratski kancler Viktor Klima je namreč v torek zvečer svoj načrt o sestavu manjšinske vlade vsaj zaenkrat ovrgel, hkrati pa sta ljudska stranka in svobodnjaki že opravila prvi krog pogajanj o morebitni vladni koaliciji, kateri bi kot novi kancler predsedoval vodja ÖVP Wolfgang Schüssel. Še pred začetkom pogajanj med obema strankama je namreč vodja svobodnjakov Jörg Haider napovedal, da bo ostal deželni glavar na Koroškem. Cilj svobodnjakov pa je jasen: udeležba v vladi, v kateri hočejo zasesti nekaj ključnih vladnih resorjev, npr. finančno ministrstvo.
Klima bo svojo odločitev, da nima smisla sestaviti socialdemokratske manjšinske vlade z nekaterimi strokovnjaki, če sta svobodnjaki in ljudska stranka proti, v četrtek sporočil predsedniku Thomasu Klestilu. Leta bo moral potem preučiti, komu bo dal uradni mandat za sestavo nove zvezne vlade. Kot znano, je Klestil ves čas favoriziral nadaljevanje oz. potrditev dosedanje rdeče-črne koalicije
pod kanclerjem Klimo, ki pa je sredi preteklega tedna dokončno propadla.
Haiderje na tiskovni konferenci po torkovi seji koroške deželne vlade v Celovcu izjavil, da bi morala pogajanja z ljudsko stranko biti zaključena v približno desetih dneh. Tedaj bo tudi jasno, ali bo v Avstriji prišlo do desno-sredinske vlade ali ne. V primeru neuspešnih pogajanj pa je predlagal, da bi Avstrijci vnovič bili poklicani na volišča.
Vodja ljudske stranke Wolfgang Schüssel po razgovoru s predsednikom države Thomasom Klestilom ni le potrdil Haiderjevega časovnega načrta za sestavo nove vlade s svobodnjaki, temveč hkrati napovedal, da hoče postati novi avstrijski zvezni kancler.
Realistična možnost nove avstrijske vlade z udeležbo Haiderjevih desničarskih svobodnjakov medtem že močno odmeva v mednarodni javnosti. Tako je izraelski pravosodni minister Beilin (Delavska stranka) poudaril, da se Izrael ne bo strinjal, »če bi Haider postal del nove avstrijske vlade«. Dejal je, da bi v tem primeru svoji vladi priporočal, da odpokliče ambasadorja na Dunaju. Ne verjame pa v popolno
prekinitev odnosov med obema državama, kot je to takoj po oktobrskih volitvah v Avstriji naznanil zunanji minister Levy. Beilin je ob tem še dostavil, da je razlika, ali bo Haider osebno udeležen v vladi ali pa samo svobodnjaška stranka. I. L.
Se bova zmenila? Jörg Haider in Wolfgang Schüssel se dogovarjata
Prejšnji četrtek, 20. januarja, so zastopniki dežele Koroške in družbe za gradnjo visokozmogl-jivostne železnice HL AG, ki je stoodstotna hčerinska družba avstrijskih zveznih železnic, v Celovcu predstavili razvoj gradbenega podjetja »Koralmbahn«, to je koroškega dela načrtovane železnice od Golice (koralm) do avstrijsko-italijanske meje pri Kokovem-Vratih. Od Golice do Celovca je projekt v bistvu že dokončno projektiran, potrebni so le še formalni koraki kot npr. gradbeno dovoljenje ter razpis del. Slednja bodo razpisana že meseca februarja v vseevropskem merilu. Predvsem za odsek od Starega dvora v Podjuni do Celovca je pričakovati, da ga bodo začeli graditi že letos.
Na koroški strani je ta del železnice razdeljen na tri odseke: to je od Golice do Doba v Podjuni, od Doba do Starega dvora (Althofna) in od tam do Celovca. Potem pa je konec detajlira-nih načrtov Od tam pa do državne meje pri Kokovem /Vratih je potek trase še docela odprt.
Prvotno naj bi trasa potekala skozi Rož, a tam so se ljudje spuntali. Rož že danes služi za deponijo tehnološkega, gospodarskega ter prometnega razvoja družbe. Tu so že tri hidrocen-trale, trije evropsko pomembni predori skozi Karavanke, tu se srečajo glavne železniške in prometne žile, ki tako ali drugače prečkajo dolino, pod zemljo pa sta speljana dva daljno-
CELOVEC
Železnica 2000 ali: bo Koroška ostala na stranskem tiru?
Železnica: potrebna, a nihče je ne mara v svoji bližini
voda, plinski in naftni. Vse to v dolini, ki ponekod ni širša kot nekaj sto metrov. Iz teh vzrokov so se ljudje uprli nadaljnji obremenitvi in poslabšanju življenjske kvalitete.
Zaradi odpora prebivalstva so se odgovorni pri HL AG morali pobrigati za druge variante trase oziroma za koridorje. V teku mesecev so izbrali pet možnih variant koridorjev za železnico od Celovca do avstrijsko-italijanske državne meje. Po dveh variantah pa bi šla proga kljub vsemu skozi Rož oziromapo Gurah.
Visokozmogljivostna železnica »Koralmbahn« skozi Koroško je del železniške osi »Pon-
tebbana«, torej železniške povezave med Dunajem in Italijo, ki je v končnici usmerjena v pribaltski prostor. Železniška proga pa, ki je načrtovana od Italije preko Slovenije in Madžarske, je centrirana v ukrajinsko-ruski prostor. Obe železniški progi sta prav tako kot načrtovana železniška proga od Salzburga preko Ljubljane in Beograda do Soluna del globalnega evropskega prometnega omrežja, ki naj bi v prihodnje povezovalo evropske države in gospodarske centre, hkrati pa naj bi zagotovilo čimboljši transport blaga in ljudi. Tako naj bi se zboljšale tudi gospodarske možnosti po-
sameznih regij in mest.
Pri tem je seveda zanimivo, da bi proga Pon-tebbana bila speljana skozi Semmering. Dolgo časa načrtovana jugovzhodna povezava (Südostspange) ni več aktualna.
Variante za koridorje
Za speljavo železniške trase med Celovcem in avstrijsko-ita-lijansko državno mejo pri Kokovem-Vratih so načrtovalci izbrali pet možnih koridorjev, ki bi lahko prišli v poštev.
1.	koridor (Trg) bi prizadel Trg (Feldkirchen) in Glanegg
2.	koridor (Osojske Ture) bi potekal med Vrbskim jezerom in Osojskimi Turami.
3.	koridor (Gure) bi potekal v glavnem podzemsko pod Gura-mi. Za ta koridor sta načrtovani dve varianti; a) severne Gure: regionalna navezava na višini Hodiš in Ribnice ter Vrba -Škofiče; b) južne Gure: regionalna navezava na višini Reka - Šentjakob. Ta koridor bi bil dolg med 45 in 47 kilometri in
bi Celovec obvozil južno, povezan pa bi bil tudi z rožansko železnico.
4.	koridor (Rož): Ta koridor bi bil speljan v bistvu ob obstoječi železnici skozi Rož, pri čemer bi v južni smeri prečkal Gure pod zemljo. Skozi Rož pa sta spet možni dve varianti: a) ob vznožju Karavank in b) ob Dra-. vi. Ta bi bil dolg med 50 in 52 kilometri.
5.	koridor (Vrbsko jezero); tudi ta je načrtovan v dveh variantah. a) Po sedanji progi ob severni obali Vrbskega jezera, dolžina koridorja bi bila 51 km. b) Sedanjo progo bi docela nadomestili z novo. Zaradi potreb regionalnega prometa bi morali novo progo izgraditi tako, da bi imela štiri pasove.
Zdaj se bo začel izbor koridorjev. Pri vseh je dovolj argumentov »ža« in »proti«, vprašljivo pa je, če bodo dejansko obveljali le strokovni argumenti. Vsekakor pa bo do končne izbire poteklo še dokaj časa, saj bo treba ves postopek izbire in določitve začeti znova. Pri tem bo treba upoštevati nadregionalne in prometne vidike, vključiti bo treba prebivalstvo in izhajati iz gospodarskih izhodišč. Pomembno vlogo bo igralo varstvo okolja, ne nazadnje pa seveda tudi vprašanje stroškov.
a. o.
DR. PAVEL APOVNIK JE LETOŠNJI TISCHLERJEV NAGRAJENEC
»Skrbi me upadanje znanja slovenščine«
Letošnji dobitnik Tischlerjeve nagrade, ki jo že enaindvajsetič podelujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), je dr. Pavel Apovnik, vsestransko aktivni rojak iz Senčnega kraja pri Libučah.
Iz bogatega družbenopolitičnega delovanja naj navedem samo nekatere postaje njegove prehojene življenjske poti:
Leta 1955 je maturiral na realni gimnaziji na Plešivcu. Na Dunaju je študiral pravo in promoviral leta 1960. Po študiju je služboval na okrajnih glavarstvih v Beljaku, Wolfsbergu in Velikovcu. Leta 1960 je postal predsednik Zveze slovenske mladine (ZSM). L. 1972 je bil izvoljen za podpredsednika Zveze slovenskih organizacij. Nekaj let je bil tudi predsednik nadzornega odbora Slovenskega šolskega društva. Leta 1975 je bil glavni kandidat Koroške enotne liste (KEL). 1974. 1. je pri koroški deželni vladi prevzel referat za pospeševanje kulture slovenske narodne skupnosti; leta 1991 pa postal vodja biroja za slovensko narodno skupnost in v tej službeni funkciji ostal do upokojitve leta 1994. Od leta 1990 do 1996 je bil podpredsednik NSKS, sedaj pa je pred-
sednik Narodnopisnega društva Urban Jarnik v Celovcu.
Dr. Pavel Apovnik se je že kot dijak in študent zavestno in zavzeto vključil v narodnopolitično delo. Se posebno sta ga zanimali literatura in znanost. Kulturno področje mu je ostalo do danes posebna srčna zadeva. Svojo prvo politično domovino pa je našel v liberalno socialističnem taboru slovenske na-
rodne skupnosti. Bil je med ustanovitelji Koroških kulturnih dnevov, ki so bili dvajset let širok družbenopolitični in znanstveni forum koroških Slovencev z močnim dometom v vseslovenski prostor. Kot vodja biroja za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi in član kuratorija za izobraževanje odraslih je pozorno spremljal in po svojih mo-
čeh podpiral slovensko kulturno udejstvovanje. Z raznimi iniciativami (izobraževalne prireditve, pospeševanje jezikovne in organizacijske kompetence kulturnih delavcev in funkcionarjev itd.).
V dolgi vrsti predavanj se je ukvarjal s pravnimi vprašanji narodne skupnosti in s problemi, ki še sploh niso bili obdelani in za katere je manjkala
Nagrajenec Pavle Apovnik
osnovna terminologija. Pavel Apovnik je predaval na graški univerzi, izdal je Slovar pravnega jezika in medtem tudi še Trijezični pravni leksikon. Slavljenec pa je bil in je še aktiven na gospodarskem področju, kjer je član raznih odborov krajevnih Posojilnic.
Pavel Apovnik je bil odlikovan za življenjsko delo in za svoje vsestransko in nesebično družbeno politično delovanje v korist in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Podelitve so se udeležili številni častni gostje. Med njimi: državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar, generalni konzul RS Jože Jeraj s soprogo, predsednika NSKS in KKZ Rudi Vouk in Janko Zerzer, vodja manjšinskega šolstva pri deželnem šolskem svetu Tomaž Ogris, inšpektor Teodor Domeej, tajnika SPZ Janko Malle in ZSO Mirko Wakounig, številni predstavniki kulturnega in gospodarskega življenja ter nekateri dobitniki Tischlerjeve nagrade.
Slavnostno podelitev v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma sta olepšali Vokalna skupina »Lipa« iz Velikovca in kvartet A capella iz Dobrle vasi.	M. Š.
OB VSTOPANJU V NOVO TISOČLETJE
Po srednjeveško: gospod tu, tlačan tam?
Stališče k odgovoru deželnega glavarja dr. J. Haiderja na protestno pismo učiteljstva v zadevi: kvalifikacija za ravnatelje na dvojezičnih ljudskih šolah
V vašem pisnem odgovoru, gospod deželni glavar dr. Jörg Haider, posebno zbode v oči, da ni bilo vedenje za nezakonitost, ampak le vaše »mnenje« o nezakonitosti razpisa za zasedbo ravnateljskih mest merodajno, da ste razpis ustavili. Daje vaše »mnenje« nepravilno, veste, sicer bi tega tako ne napisali.
Noben resen jurist (izjema, če bi bil vprašani prepojen s heren-folkovsko teorijo) takega mnenja ne more potrditi, saj pozna v vašem pismu omenjeni avstrijski šolski zakon, kjer je natančno opisan delokrog ravnatelja.
Ali je mogoče kot avstrijski demokrat evropske razgledanosti zagovarjati tezo, da na dvojezičnih šolah za ravnatelje ni potrebno perfektno znanje obeh jezikov, ko pa se v teh šolah poučujeta in ob različnih prireditvah in pogovorih s starši uporabljata nemški in slovenski jezik? Prepričan sem, da v sedanji Evropi, kamor Avstrijci spadamo, v avstrijski šolski zakonodaji za ravnatelje ni treba posebnih dodatnih razlag zaradi potrebe znanja slovenskega, hrvaškega, madžarskega, češkega, slovaškega pa še kakšnega jezika, za šolske tipe, podobne kot je javna dvojezična šola na Koroškem. Zadostuje določba o kvalifikaciji.
Če je, kot pišete, po »iniciativi koroške deželne vlade« v zakonu neka nepotrebna označba odpadla, se je to zgodilo iz zgoraj omenjenega razloga. O tem smo razpravljali tudi v dveh komisijah. Ali ste vi drugačnega mnenja?
Na Koroškem obstaja seveda še neka možnost. Da namreč nemškonacionalne organizacije izsiljujejo proti slovenski manjšini naperjene ukrepe. Tako imenovana Wedenigova odredba iz leta 1958 je bil tak ukrep. Takrat se je zdelo nemškona-cionalnim organizacijam očitno za skupno domovino Koroško »nevarno«, da bi se oba naroda sčasoma le navadila na mirno, pošteno in enakopravno sožitje v deželi. Takega razvoja tako imenovani »domovini zvesti« niso prenesli in tudi ne hoteli, sicer bi se drugače obnašali (omenjeni ljudje se že desetletje pred letom 1938 niso počutili Avstrijce in so po večini skupno z nacionalsocialisti iz rajha pripravljali uničenje avstrijske države).
Če boste v bodoče dajali še taka navodila, se potem na eni strani skušali opravičevati, na drugi pa potiskati krivdo za vsakršno možno poslabšanje stanja na različne gremije (to razberem iz odstavka vašega pisma), se vaše vzpodbudljive besede, izrečene leta 1999 na kongresu manjšin v Železni Kapli, da stopamo v Evropo, kjer se morda
uresniči etnična sprava, na Koroškem nikakor ne morejo uresničiti in vam tudi ne bomo verjeli, da to mislite resno. Preveč je še v spominu npr. vaša izjava v Šentjakobu L 7. 1984 (Ne smemo se zadovoljiti s tem, da ostane ta dežela svobodna in nedeljena. Dežela bo le takrat svobodna, če bo nemška dežela, citirano po Schul-Info, štev. 4, 12/1987) ali vaša prvotna verzija govora v koroškem deželnem zboru ob prevzemu funkcije deželnega glavarja leta 1989. V navedenih primerih ne zasledim podpiranja koroške dvojezičnosti. Lepim besedam morajo slediti konkretna proslovenska dejanja.
Dokler moramo npr. po občinah skorajda izsiliti (namesto da bi bilo samoumevno) vsako ustanovitev dvojezičnega ali trijezičnega vrtca, na Koroškem glede poštenega in mirnega sožitja obeh narodov še zdaleč ni vse v redu.
Kako bo glede imenovanja ravnateljev na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem zaključite v vašem pismu »... se bo izkazalo v bodoče«!
V času, ko KHD zopet zahteva ločene šole, ko izjavlja, da slovenščina ni drugi deželni jezik, ponavlja neresnično tezo o slovenizaciji Koroške in podobno ter obwedenju za dogajanja okoli javnega dvojezičnega šolstva na Koroškem in podobno ter ob vedenju za dogajanja okoli javnega dvojezičnega šolstva na Koroškem v preteklih dvajse-
tih letih, se mi bodočnost iz vidika koroškega Slovenca ne zdi ravno rožnata. Neka bojazen se mi ponavlja seveda le za primer, da bi merodajni koroški politiki podpirali enakopravnemu sožitju škodljive, na deloma lažnih argumentih zgrajene KHD-jevske zahteve. Ker je bil razpis v skladu z avstrijsko zakonodajo, sprašujem, če je bila ustavitev razpisa v podporo KHD?
Ravnanje KHD (tako ob občutim jaz) dopušča sklep, da bi mu lahko bili koroškim Slovencem nenaklonjeni nem-škonacionalni interesi in cilji iz preteklosti bolj važni kot pa mirno in prijateljsko sožitje dveh narodov, slovensko govorečih in nemško govorečih Avstrijcev, v mnoga stoletja stari skupni domovini Koroški.
Franc Kukoviča
DUNAJ
Andrej Kokot je bral iz svojih del
Nemški prevod knjige Andreja Kokota, ki je aprila minulega leta pod naslovom „Das Kind, das ich war» izšla pri založbi Drava, zbuja čedalje več zanimanja. Kot je znano, avtor v njej opisuje svoja doživetja v času pregnanstva med drugo svetovno vojno, ko so morale številne slovenske družine na Koroškem zaradi svoje narodnosti zapustiti rodno grudo in več let prebiti v raznih taboriščih tretjega rajha. Kokotov opis pregnanstva, katerega je doživljal kot otrok,
je v javnih medijih v Avstriji, Nemčiji in celo v Švici našel širok odmev - tudi zaradi tega, ker je o pregonu koroških Slovencev med časom nacizma razmeroma malo znanega. Strokovnjaki pa knjigi pripisujejo tudi literarni pomen. Tako jo je državni sekretar za kulturo dr.Wittmann nagradil s posebno premijo, ki jo ministrstvo podeli za najboljše knjige, izdane v minulem letu. (Tako nagrado je Kokot prejel tudi za zbirko Pastirjevi rajmi leta 1997.)
Na povabilo Avstrijske družbe za literaturo (Österr. Gesellschaft für Literatur) je Andrej Kokot pretekli četrtek v dunajski palači Wilczek bral iz svoje knjige. Vodja družbe Helmut A. Niederle je občinstvu predstavil gosta in naglasil pomen njegovega dela v sodobni avstrijski literaturi. Po branju je Kokot odgovarjal na vprašanja poslušalcev, ki so se zanimali za usodo koroških Slovencev med vojno in času po letu 1945. V organizaciji koroškega PEN-cluba bo Kokot prihodnji mesec iz svoje nove knjige bral tudi v Celovcu.
Odlična in obetavna glasbenika Dušan Sodja in Tatjana Kaučič
TINJE
Izredna glasbena skladnost dveh mladih glasbenikov
Ljubljanska glasbenika, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, sta že šesto leto skladen glasbeni par, ki z glasbenim talentom, pridnostjo in vztrajnostjo dokazujeta, da je popolno muzikalno sožitje dveh glasbenikov mogoče samo na en način: na podlagi najboljše strokovne izobrazbe. Oba sta opravila magisterij na salzburškem Mozarteumu, z nenehnim vežbanjem sta se popolnoma predala glasbi in vse ostalo podredila enemu cilju: na čimbolj veren način poustvariti zamisel skladatelja.
Vse to se jima je odlično posrečilo v sredo, 12. januarja, v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, kjer sta zaigrala štiri tehtna dela za klarinet in klavir.
Vpis v
večerno gimnazijo
Večerna gimnazija Celovec, Ferdinand-Jergitsch-Straße 21, ponuja tri poti do mature: večerno gimnazijo, študij v odsotnosti in zrelostni izpit za eksterniste. Kdor želi doseči temeljito, višjo splošno izobrazbo, ki mu (ji) omogoča fleksibilnost glede univerzitetnih in poklicnih pogojev, se bo odločil za tako polnovredno maturo.
Kdor se zanima za študij, naj se oglasi januarja ali februarja na ravnateljstvu zgoraj omenjene gimnazije osebno ali po telefonu v uradnih urah, ki so ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 19. uro (tel. 0463 / 56 9 25). Poletni semester se začne 21. februarja 2000.
Romantični skladatelj Johannes Brahms je trd oreh za vsakega glasbenika. Mlada glasbenika sta njegovo sonato v f-molu poustvarila izredno doživeto, pri čemer je Sodja prednjačil s svojim pianissimom - ko ne veš, kje se neha glasba in začne večnost. Sonatina Uroša Kreka je nastala leta 1983 in deluje izredno sveže. Sodja in Kaučičeva stajo izvedla z mladostnim žarom, sinkopirani ritem se jima je prilegal na kožo.
Prisotni skladatelj Ivo Petrič je svojo Sonato za klarinet in klavir napisal med leti 1956/57 in še ni bila velikokrat izvedena. Če prvi stavek deluje lahkotno, neproblematično, sta se glasbenika morala zelo potruditi, da sta odlično izvedla težke, virtuozne pasaže v drugem delu skladbe. Čudovita je bila klarinetistova kantilena, medtem ko sta oba (in občinstvo z njima) uživala v zaključnem Scherzan-du vivo. Sonatina Josepha Horo-witza je efektno delo, polno iskrivih glasbenih domislic. V drugem delu te razgibane skladbe sta glasbenika vnesla v tinj-sko dvorano pridih velemesta.
Ob navdušenem ploskanju sicer maloštevilne, toda strokovne publike sta slovenska glasbenika dodala čudovit Adagio Heinricha J. Baermanna. Umetnikoma in skladatelju Petriču se je na koncu zahvalil rektor Jože Kopeinig.	L. S.
CELOVEC
Sledovi vzhodne liturgije
Z geslom »Umetnost srečanja« proslavlja koroška katoliška cerkev letošnje jubilejno leto 2000. Na sporedu so številne kulturne prireditve. V tem sklopu je bila tudi organizirana razstava slik arhitekta in umetnika Karla Vouka v novem in arhitektonsko zanimivem poslopju (arhitekt je bil Edmund Hoke) dušnopastirskega centra Franc
Šaleški blizu celovške univerze.
Vouk razstavlja poleg del v malem formatu tudi nekaj slik z velikim formatom, katerim sta skupna dva elementa: ozadje, ki ima izvor v vzhodni liturgiji, je torej tudi religioznega značaja, in pa pestra simbolika, ki jo umetnik projicira na sivo, sivomodro, kričeče rdečo in zlato rumeno ploskev. Tipično za umetnika je
skrajno zreducirana umetniška pisava ter abstraktnost simbolike. V njegovih delih je osnovna prvina človek in njegovo raznoliko delovanje in ustvarjanje. Slike so narejene z jajčno tempero in oljno kredo na platno.
Nekatere slike Karl Vouk prvič razstavlja na Koroškem. Razstava v novem dušnopastir-skem centru v Celovcu, Waffenschmiedgasse 1 (odcep pri avtohiši Opel Trampitsch, Bel-jaška cesta), je na ogled do 3. marca 2000.	M- Š.
Umetnik Karl Vouk z organizatorko Birgit Leitner
Foto: Štukelj
Prvi teden p.o božičnih počitnicah so varovanci otroškega vrtca iz Šentprimoža še posebej radi šli v vrtec, saj je bilo na sporedu smučanje na Peci. En teden so se vsako jutro vozili na smučišče. Razdeljeni so bili v tri skupine: začetniki, potem ti-
sti, ki so že malo znali, pa še tisti bolj »izkušeni«.
Učiteljice so skrbele za pouk v smučanju in vadile z otroki. Dopoldan je kar hitro minil in vrnili so se v vrtec na več kot zasluženo kosilo. V petek pa so svoje pridobljeno znanje poka-
zali staršem in znancem, dobili pa so tudi priznanja smučarske šole.
Teti Sabina in Tanja pa sta bili predvsem veseli, da se ni zgodila niti najmanjša nesreča in da so ostali vsi zdravi in nepoškodovani.	D. K.
CELOVEC
Martina Traunik: prvi korak v javnost
Prvič se je predstavila znancem in širši javnosti s svojimi deli Martina Traunik, ki je sicer po poklicu vzgojiteljica v otroškem varstvu ABCČ.
Pred nekaj leti je na tečaju bolj podrobno spoznala umetniško obrt in tehniko tiffany (poimenovano po newyorSkem stilu v umetni obrti, s katerim so začeli v tamkajšnji draguljarni Tiffany). Martina se je od tedaj naprej ukvarjala z obvijanjem in spajka-njem del in delčkov iz posebnega
barvnega stekla. Ljubiteljsko je tako ustvarila vrsto predmetov -od uporabih, osebnih do okrasnih.
Do konca februarja razstavlja svoja dela v Celovcu v hiši pohištva »de Witt« na St. Vei-ter Straße 246. To so stenske ure, križi, ogledala, svetilni objekti ali pa izključno okrasne stvaritve, izdelane po lastni zamisli in po lastnih načrtih. Ver-nisaža, ki je bila prejšnji teden v soboto zvečer, je bila silno prijetna in dobro obiskana.
PREŠERNOVO LETO
Pred predstavo »Srečanje s Prešernom«
Vse letošnje leto bi lahko v slovenski kulturi imenovali kar Prešernovo leto, saj bo 3. decembra minilo natanko 200 let, odkar se je Ribičevim v Vrbi na Gorenjskem rodil sin France, pozneje šolar v Ribnici, gojenec ljubljanskega škofijskega liceja in študent prava na dunajski univerzi. Tudi Koroška je močno zaznamovana z njim, tako po izvoru matere, po njegovem odvetniškem izpitu v Celovcu kot tudi po službovanju njegovega brata duhovnika v Ovčji vasi v Kanalski dolini.
Nekako medlo in neustrezno smo preteklo leto proslavili 150-letnico Prešernove smrti. Neustrezno, saj na prireditvi ni bilo slišati njegove umetniške besede. Kot bi storili dva ali tri korake nazaj, da bi bil zalet v letošnje leto večji, silnejši. Tako se nam obeta bogato »Prešernovo leto«.
Dr. Matjaž Kmecl, pisec, dramatik (Mutasti bratje idr.) je v smislu »še en neznani Prešeren« napisal monolog France Prešeren v nekem večeru obupa, ki gaje položil v usta temu velikemu pesniku. V besedilu razkriva Prešernovo nrav pod
vplivom kozarčka ali dveh v »Peklu« ali pri »Starem Majerju« v Kranju, kjer je zadnja leta deloval kot samostojni odvetnik. V tem stanju se Prešeren spominja svojih prvinskih človeških strasti kot častitelj »nravnega poštenega ženstva« (Betty Kogl), pa tudi mnogih »grdih kvant, ki jih je osolil in zapopral tako, da so mu mnoge ženske pobegnile« (Janez Trdina).
Kmecl v izvirnem in razkrivajočem besedilu Prešerna predstavlja prav v tisti luči, o kateri se je med mnogimi poznavalci, še bolj pa nepoznavalci le govorilo, natolcevalo, mu zmanjševalo poetsko, predvsem pa osebnostno vrednost. Prešerna predstavi kot človeka, ki je bil »krvav pod kožo«, rad je segal dekletom pod krila, se naslajal nad njihovim zdiho-vanjem...
Dober poznavalec bo v tekstu v Andrejčku prepoznal njegovega najboljšega prijatelja Andreja Smoleta, veselega življenjskega sopotnika, v Matičku pa Matijo Čopa, znanstvenika, poliglota, poznavalca svetovne literature, iz katere je črpal tudi
Prešeren. Prav tega Čopa pa je imenoval »dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige«.
Predstava je na določenih mestih tudi nekoliko vulgarna, saj so v njej verzi kot: Jej, pij in kavsaj, za drugo se ne ravsaj!
ki naj bi bil Prešernov. So pa tudi nesramežljive filozofske resnice, katere naj bi bile za Prešerna kot človeka svobode normalne: Vsem nam je po vesoljni volji naloženo telo in telesu potreba po drugem telesu: ošpičenemu po nacepljenem in
nacepljenemu po ošpičenem: tako neizbežno, kot je neizbežna smrt. Ko pa zaide v konkretnost, med drugim pravi: Ne samo, da je bilo tako kot nikoli dotlej, tudi objemala me je, kot me ni še živa duša - rahlo, ljubeče, dihala mi je dišečo sapo v obraz, me gladila po laseh, mi na vse načine izkazovala vdanost in me vabila, naj še, in še enkrat, in potem še, kar naprej. Zdelo se mi je, kot da med nama v srebrnih meglicah plavajo psalmi, da nekdo igra na večne orgle;...
To je torej »še en neznani Prešeren«. Videli ga bomo prihodnjo sredo,.3. februarja, ob pol osmih zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. V praizvedbi ga bo zaigral Jožef Ropoša, dramski igralec, prejemnik Severjeve, Zupančičeve in drugih nagrad za predstavitve vlog.
Prešernovo leto se bo slab teden za predstavo v Bilčovsu nadaljevalo z osrednjo proslavo v ORF-teatru v Celovcu, ki jo pripravljajo dijaki slovenske gimnazije. O njej pa prihodnjič.
J. R.
ŠENTJANŽ
Lomografija Eve Moschitz
Bojan Wakounig, Trude Wieser in Eva Moschitz
LOMO - za mnoge, ki se ukvarjajo s fotografiranjem, ima ta beseda čisto poseben prizvok. Lomo je kratica, ki je pravzaprav ne bi smelo biti več, saj stoji »L« na primer za Leningrad, ki se danes (spet) imenuje »St. Petersburg«. LOMO je bila še v Sovjetski zvezi tovarna, kjer so izdelovali optično-me-hansko opremo za sovjetsko vojsko. Z uvedbo privatnega sektorja je prišla tovarna tako rekoč »na kant« in nazadnje so bili le še trije najbolj vztrajni, ki so izdelovali te pa pogled sila preproste fotoaparate LOMO. Pa so prav ti vztrajneži na zahodu našli svojo trgovsko nišo in produkcija je začela naraščati. Danes je v tovarni zaposlenih spet 150 ljudi, povečini ženske, ki ročno sestavljajo
fotoaparate.Treba je vedeti, da je v aparatu vgrajenih nad 400 različnih delov in delcev!
Ljubitelji te kamere, ki da baje deluje ob vsakem vremenu, ob mrazu in vročini in ob različnih svetlobnih pogojih, imajo po Evropi že svoje klube. Ta LOMO-virus je pred približno dvema letoma inficiral tudi mlado Evo Moschitz iz Šentjanža v Rožu in v petek prejšnjega tedna smo lahko občudovali v k & k centru njeno prvo razstavo fotografij, ki jih je izbrala iz velikega kupa teh dveh let.
Bojan Wakounig, kolega pri radiu Korotan, je skušal orisati nadarjenost Eve Moschitz »za malenkosti«, pač za tisto, na prvi pogled nepomembno. Eva Moschitz je resnično znala poiskati prebliske v vsakdanjo-
sti, ki se pojavijo, pa običajno spet zginejo, in jih znala ohraniti za daljšo dobo, pa tudi v premislek. Očitno je, da Evo najbolj zanimajo ljudje, ponavadi sovrstniki. Na fotografijah zelo dobro pride do izraza mladostna neugnanost, pa tudi zamišljenost, veselje nad druženjem in mladostna osamljenost. Eva se prav tako ukvarja z raznimi efekti svetlobe, z nenavadnimi zornimi koti, s pomočjo katerih potegne v »prvo pozicijo« bežeč trenutek. Fotografijam tudi ne manjka humorja, ki pa nikoli ne daje vtisa, da je plehek in površen.
Prepričana sem, da je Eva Moschitz šla na pot dobre fotografije, da bo iskala dalje in da jo bomo še mnogokrat srečali z LOMO v roki! Čestitamo! 5. I/.
ŽELEZNA KAPLA
Domači literati in njihove stvaritve
V društveni sobi kapelške »Zarje« so na pobudo Karle Haderlap priredili nadvse pri-' jeten literarni večer. Kot je verjetno že mnogim znano, je ta najjužnejši kot Koroške izredno bogat z literarnimi ustvarjalci. Med njimi so seveda najvidnejši Florjan Lipuš, Maja LJaderlap in Valentin Polanšek, vendar jih je še cela vrsta, ki jim je pisanje srčna zadeva in o katerih ne beremo tolikokrat kot o prvih treh.
Iz svojih del so brali Karla Haderlap, Kati Marketz, Joži Pasterk in Jože Blajs, iz pe-
Pravzaprav je prireditev prevzela prav iz tega duha domačnosti, kije vel tako iz branja kot tudi iz občinstva. Bilo je čutiti, da ljudje sprejemajo literarne ustvarjalce za svoje, da jim brez pridržka priznavajo zmožnost, da oblikujejo v besedah tisto, kar čutijo, vidijo in vedo tudi sami - le da se seveda ne ukvarja vsak s pisanjem. Kako je zaživelo, ko je npr. Jože Blajs bral iz svojih dijaških spominov: vsakdo pozna okolico, ki jo avtor opisuje; vsak pozna nemirno iskanje Karle Haderlap; vsak se je nasmejal hudomu-
Besedni ustvarjalci iz kapleškega okolja
sniškega opusa obolelega Tončija Haderlapa je bral Miha Traunik, iz del Valentina Polanška pa Franci Sa-dolšek. Moški pevski zbor z Obirskega pod vodstvom Boža Hartmanna pa je prireditvi dodal čudovit okvir narodnih pesmi.
šnim utrinkom Kati Marketz, pa Pasterkovemu opisu svojega učenja nemščine, vsak je podoživljal zavzetost Tončija Haderlapa ob opazovanju narave, pa Polanškovo narodno bolečino in tudi otroške pesmi. Dragocena prireditev, ki neizmerno povezuje!	S. W.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 27. 1._______________
ŠENTJAKOB, farna dvorana - KKZ
8.30	Pravlljica o velikanu Mrazaku (Zlatko Krilič). Gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor; za šole in vrtce; še ob 9.30 in 10.45
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k
19.30	Predavanje »Internet in koroški Slovenci«; predava: dr. Miro Polzer
REBRCA, Komenda - SPD Zarja
19.30	Gledališka predstava »Kreontova Antigona«
■ BREŽE, Galerija Pablatsche
20.30	Razstava »Kinder im N-KZ«
PETEK, 28. 1._________________
SELE-KOT, ljudska šola - SPD Herman Velik, Univerza Celovec
19.00	Orodje s koroških podstrešij. Video-film dr. H. Maurer-Lausegger
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k
20.00	Gledališka predstava »Rekviziter«. Igra: Bogomir Veras
SOBOTA, 29. 1.________________
LEPENA PRI ŽELEZNI KAPLI, pri Kežaiju -SPD Zarja
18.00	Nočni slalom
SLOVENJI PLAJBERK, Gostilna Lausegger - SPD Vrtača,
Univerza Celovec
19.00	Kruh iz črne kuhinje in Barbara, Lucija pomoj .... Video-film dr. Herte Maurer-Lausegger
RADIŠE, Kult. dom - SPD Radiše
19.30	Odprtje razstave »Od zibeli do groba« ter koncert Okteta Suha. Šveče ter druga ročna dela. Rastavljajo: Krista Sadjak-Resztej, Angela Resztej, mag. Angelika Fantur-Resztej.
HODIŠE/PLEŠERKA, Pri Svetiju / GH Allesch - SPD Žvezda
20.00	Hodiški ples. Nastopajo Šibovniki iz Slovenije, Singkreis Keutschach, Oktet Hodiše
NEDELJA, 30. 1._______________
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k
11.30	Lutkovna predstava »Dežela sonca«. Gostuje Lutkovna skupina KPD Šmihel
ŽITARA VAS, Kumst - SPD Trta
11.00	Naši trije angeli (Sam in Bella Spewack). Gostuje gledališka skupina KPD Planina Sele.
Režija: Franci Končan
SELE, Borovnica, pri Krištanu -DSG Sele/Zell
13.30	Društveno prvenstvo v teku na smučeh in drugi tek Košute na društveni selski progi ob 40-letnici ustanovitve društva
ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -SPD Danica
17.00	Škocijanska 2000 ali mar Pepel-ke še živijo. Komedija. Gostuje gled. skupina KD Škocijan
PLIBERK, Farni dom - Farna mladina Pliberk
19.00	Naši trije angeli (Sam in Bella Spewack). Gostuje gledališka skupina KPD Planina Sele.
Režija: Franci Končan
PONEDELJEK, 31. 1.
ŽVABEK, Pos.-Bank - KPD Drava
20.00	Pripovedniki. Tema: Tudi mi smo hodili v šolo ...
SREDA, 2. 2.
CELOVEC, k.e. teatr
20.00	Premiera gledališke predstave »Olympia« (Franzobel). Režija Marjan Sticker
Likovna kolonija za slovenske umetnike po svetu
Slovenska izseljenska matica v okviru »Srečanja v moji deželi 2000« tudi letos organizira likovno kolonijo za slovenske likovne umetnike po svetu. Kolonija, ki bo potekala pod mentorstvom prof. dr. Anke Krasne s Pedagoške fakultete v Mariboru, bo trajala od 21. junija do 1. julija 2000 v Mariboru. Soorganizator kolonije je mariborska sekcija Slovenske izseljenske matice.
V kolonijo bo sprejetih do 10 slikarjev (prednost imajo tisti, ki sodelujejo prvič). SIM in mariborska sekcija bosta poskrbeli za bivanje in slikarski material. Stroške potovanja do Maribora krijejo udeleženci sami. Umetniki po dve ustvarjeni deli puste organizatorjema, ki poskrbita za razstavo v koloniji ustvarjenih del.
Kandidati za udeležbo v koloniji naj se prijavijo do 15. aprila 2000 na naslov Slovenske izseljenske matice, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana (faks 00386/61/125 16 73; e-mail: sim@ siol.net). Vsi prijavljeni bodo prejeli odgovor do 15. maja 2000.
Prijavi priložite najmanj pet fotografij ali diapozitivov vaših del ter kratko biografijo.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na tradicionalno svečanost v spomin na padle borce in žrtve naci-fašizma v nedeljo, 6. februarja 2000,
ob II. uri na pokopališču v Svečah, ob skupnem grobišču narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih soborcev.	Prisrčno vabljeni!
100 LET SPD CELOVEC - RAZPIS:
»Planine v sliki«
Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pošljite do 15. 2. 2000 na:
Slovensko planinsko društvo,
Traviser Straße 16, 9020 Celovec
Vabilo na tradicionalno potovanje v spomin Hanzija Weissa
13-dnevno potovanje v
STOCKHOLM -HELSINKI -NORDKAP
polnočno sonce - Laponska - polarni krog - fjordi - luksuzne ladje
od 13. do 25 junija 2000
Prijave, ostale informacije in natančen program pri Milki Kokot, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel. 0463 /51 43 00 - 40.
DRUŠTVO GLASBENA ŠOLA
objavlja termine nastopov svojih učencev:
Oddelek Pliberk: petek, 28. L, ob 18. uri v farni dvorani v Pliberku Oddelek Mohorjeva I. skupina: torek, 1.2., ob 16. uri v ljudski šoli Oddelek Mohorjeva II. skupina: sreda, 2. 2. ob 16. uri v ljudski šoli Oddelek Sele: sreda, 2. 2., ob 17. uri v farnem domu
Oddelek Mladinski dom: sreda, 2. 2., ob 19. uri v Mladinskem domu Oddelek Borovlje: četrtek, 3. 2., ob 18. uri, pri Cingelcu na Trati Oddelek Ledince: sobota, 5. 2., ob 17. uri v ljudski šoli v Ledincah Oddelek Ziljska Bistrica: sreda, 9. 2., ob 17. uri v ljudski šoli v Straji vasi
Oddelki Dobrla vas, Šentprimož, Galicija in Zitara vas: sreda, 9. 2., ob 18.30 v kulturnem domu v Dobrli vasi Oddelka Šmihel in Globasnica: petek, 11.2., ob 18. uri v farni dvorani v Šmihelu
Oddelek Bilčovs 1. skupina: petek, 11. 2., ob 19. uri v ljudski šoli Oddelek Škofiče: petek, 11.2., ob 19. uri v društveni sobi
Oddelek Bilčovs II. skupina: sobota, 12. 2., ob 19. uri v ljudski šoli
Za Glasbeno šolo:
ravnatelj mag. Roman Verdel
predsednik mag. Božo Hartmann
Praznujejo! Pavli Schaffer s Suške gore - rojsti dan in god;
Pepca in Tevžej Koschier iz Škofič - zlato poroko; Anton Luschnig s Polene - 50. rojstni dan in god; Neži Kunet iz Šentjakoba - 44. rojstni dan; Frančiška Pugelj - 64. rojstni dan; Vincenc Olip z Borovnice - rojstni dan; Pepca Mak s Kota v Selah - rojstni dan; Cena Olip iz Sel - 60. rojstni dan; Tatjana Oraže z Obirskega - rojstni dan; Marija Rožman s Kota pri Pliberku - rojstni dan; Pavla Miklavčič iz Vogrč - 60. rojstni dan; Edith Smrtnik iz Celovca - rojstni dan; Marjana Sadovnik iz Globasnice - 35. rojstni dan; Joži Perdacher iz Holbič -60. rojstni dan; rojstne dneve člani društva upokojencev Podjuna: Pavla Hudi, Marija Mokina, Marija Wicher in Emil Tomitz; rojstne dneve člani društva upokojencev Rož: Matilda kartnik, Neži Kleibner in Johana lllbing - rojstne dneve; člani društva upokojencev Pliberk: Dora Blažej, Rozka Korde/, in Nežka Knor - rojstne dneve; Martina Stropnik z Radiš - 30. rojstni dan; Pavla Schellander iz Podgorij - rojstni dan;
Marica Thaler - 40. rojstni dan; Blasius Jager iz Prible vasi - 70. rojstni dan; dr. Roman Schellander iz Borovelj - rojstni dan; dr. Marija Jurič-Pahor iz Trsta - rojstni dan; Hanzej Jernej iz Dobrle vasi - rojstni dan; Mirko Ogris ml. iz Drabunaž - rojstni dan; dr. Marija Štukelj - Novak iz Vasje vasi - rojstni dan; Milan VVutte v Veselah - rojstni dan;
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/5143 00-0 • faks -71
UREDNIKA
dr. Andrej Leben (-34) .........Jože Rovšek (-30)
TajniUvo........................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
čestita!
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
Četrtek, 27.1.118.10 Rož - Podjuna - Žila
Petek, 28. 1.1 18.10 Utrip kulture
Sobota, 29.1.118.10 Od pesmi do pesmi ...
Nedelja, 30.1.16.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica
Ponedeljek, 31. 1.1 18.00 Kratek stik
Torek, 1. 2.1 18.10 Otroški spored
Sreda, 2. 2. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 30.1.113.30 0RF 2 • Topografija: V. kongres Centra avstrijskih narodnosti • V Republiki Sloveniji sklep o razdeljevanju podpor strukturam zamejskih Slovencev • »Ante Pante«: posebna znamka • Mladi zlatar Mitja Einspieler si utira poklicno in umetniško pot • ŠD Zahomc prireja tekmovanje za evropski pokal in državno prvenstvo_________
Ponedeljek, 31. 1. I 3.35 0RF 2 - Ponovitev 16.30 TV SL01 - Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Živa 14.30 Korota, nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 koroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO I 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PETEK, 28. 1.: 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Berichte - »Gegenbilder« Franz Schuh / Kunst im Spannungsfeld der Politik Dr. Irmgard Bohu-novsky 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soun-dcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Tamera (pon.)
SOBOTA, 29.1.: 10.00 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt - ein Dorf
18.00	Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V
pogovoru: Hermann Hirsch - Präsident der IV (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta______
NEDELJA, 30.1.: 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria: Grenzüberschreitende Gemeindekooperation am Beispiel Zurndorf 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 24.00 Kultura: Berichte - »Gegenbilder« Franz Schuh / Kunst im Spannungsfeld der Politik Dr. Irmgard Bohunovsky (pon.)
PONEDELJEK, 31. 1.: 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria
18.00	Kärnten. Unten durch 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o
seksu 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt - ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Glasba______________________
TOREK, 1. 2.: 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divän 13.00 V pogovoru: Janko Malle, Nužej Tolmajer 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 20.00 Noche Latina 22.00 Literarna kavarna (pon.)
23.00	Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)_____
SREDA, 2. 2.: 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: Lutkovno gledališče Maribor 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Ruff radio 22.00 Mad Force 24.00 Out of Carinthia: D. Krumpl -Kulturredaktion Standard_________________
ČETRTEK, 3. 2.: 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Tamera 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič fbr the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack
NAVERJEM
KUNAVER IN ŠE^Pt
Z razstave o alipnističnih poteh Aleša Kunaverja
PLANINSTVO
S Triglava na vrhove sveta ...
V Liznjekovi domačiji v Kranjski gori je do konca letošnjega marca na ogled zanimiva razstava s planinsko tematiko »S Triglava na vrhove sveta z Alešem Kunaverjem«.
Gorska pot s tem alpinistom, katera vodi s Triglava na vrhove sveta, je slovenski alpinizem pripeljala v svetovni vrh. Vodila je od začetniških izkušenj na šesttisočak Trisul leta 1960, preko nabiranja samozavesti v gorah Hindukuša leta 1968, do Anapurne leta 1969 - ta gora je
bila prvi slovenski osemtisočak - in dalje proti ciljem v mogočni trojici Makalu - Everest -Lotse. Petnajst let po Trisulu so slovenski alpinisti z vzponom na Makalu presegli vse dosežke v Himalaji in prehiteli narode, ki so doslej že po sto let in več osvajali himalajske gore. V naslednjih petnajstih letih je slovenska alpinistična pot vodila z južne stene Makaluja na zahodni greben Everesta in na južno steno Lotseja. Danes nosijo tri prvenstvene smeri na tretji ze-
meljski pol Makalu-Everest-Lotse slovenska imena. Aleš Kunaver je dvajser let stal na čelu te prve in strme himalajske poti. Ob tej poti ni pozabil na himalajske domačine. Alpinistična šola za nepalske gorske vodnike, kateri je podaril velik kos svojega življenja in se je zaradi nje odpovedal vodstvu Everesta, je v letu 1999 slavila dvajsetletnico. V preteklem letu pa je minilo tudi petnajst let, odkar Aleša Kunaverja ni več med nami.	Lojze Kerštan
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
VODORAVNO: 1. nemško ime za najvišjo goro v Avstriji Veliki Klek 12. krsta, truga 13. izrastek na glavah živali 14. znaki za zapisovanje glasbe 15. mednarodna kratica za Združene narode 16. ime nekdanjega predsednika Združenih narodov (... de Quelliar) 18. velik otok v Kvarnerskem zalivu 19. pritrdilnica 20. prebivalec nižine, tudi priimek slov. slikarja (Lojze) 22. tukaj 23. dišeča cvetica 24. Osvobodilna fronta 26. kakšen je tisti moški, ki že nekaj dni ni imel opravka z britvico? 28. klinček
(nageljnova ...) 30. privrženec stoicizma 31. reka v Bosni, znana po Andričevem romanu (Most na ...) 32. znana nemška revija, tudi nemško »zvezda« 33. občutek popolnega zadovoljstva 35. plesalec 37. rimsko hišni bog 39. kemijski znak za srebro 41. plin, s katerim navadno polnijo balone 42. žila 43. industrijska rastlina za tkanine 45. kapljica, kanec (pomanjševalno) 47. Tone Novak 48. prizorišče v gledališču 50. ugriz 51. angleška oblika za »oče« 52. poštni ali bančni nalog za prenos denarja NAVPIČNO: 1. priimek tržaškega pesnika (Igo) 2. telesna
poškodba 3. organ vida 4. SA 5. pripomoček za gretje 6. nemški humorist 7. pojav pri gorenju 8. KN 9. psihično zmešan 10. državni proračun 11. odlično primorsko belo vino 16. prigrizek, imbis 17. ZA 20. ime starejše filmske igralke Kerr 21. bivši, v Nemčiji popularni hrvaški pevec (Ivo) 23. nasprotno od »ven« 25. končni odsek kakega tekmovanja 27. Estonec 28. vrač 29. kemijski znak za kalcij 31. pomanjševalnica imena Andrej 32. smučarska disciplina 33. domača žival (koline) 34. ameriški filmski igralec (Marlon) 36. kamen za zaustavljanje krvi pri urezu 38. ime avstrijskega biologa Festetitscha 40. strupena kača naših krajev 42. avtom, oznaka za Velikovec 44. stadion v Budimpešti 46. žensko ime 49. dve enaki črki 51. 501 v rimskih številkah
Rešitev iz prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. ČOLNAR 6. POROKA 11. EMIR 12. IDE 14. IRAN 15. VEK 16. KMETI 18. OTO 19. ET 20. POLJANA 22. AD 23. SRNJAK 24. ROLA 26. JATAGAN 28. MOMO 29. DEVON 30. REMONT 32. PONIŽ 33. ŽOGA 34. ER 35. ALABAMA 37. CO 38. RN 40. ANALI 41. RS 43. NIZ 45. IGO 46. VITLA 48. IRAK 50. ESKADRON 52. KOLPORTIRANJE
NAVPIČNO: 1. ČEVELJ 2. OMET 3. LIK 4. NR 5. RIMLJAN 6. PETAK 7. Rl 8. ORO 9. KATALONEC 10. ANODA 13. DEJAN 16. KONGOŽANI 17. IN 20. PRAVILA 21. AROMA 23. STENA 25. OMO 27. ADO 28. MEGA 30. ROMI 31. TROJANE 32. PARNIK 33. ŽALOST 36. BAGER 39. NIRO 41. RIDA 42. STRN 44. ZAL 46. VAR 47. LOJ 49. KP 51. KI
Nagrajenci božične nagradne križanke Slovenskega vestnika 2000
1.	nagrada: (3-dnevno potovanje v Monaco za eno osebo - konec marca 2000) Peter Rudi, Pameče 76, SLO -2380 Slovenj Gradec, SLO
2.	nagrada: (izlet s Slovenskim vestnikom na jadransko obalo za eno osebo - oktobra 2000) Družina Pečnik, Muš-kava 13, 9072 Bilčovs/ Lud-mannsdorf
3.	nagrada: (knjižna - Florjan Lipuš, Dela I - VIII) Marija Kap, Žamanje 3, 9122 Škocjan/St. Kanzian
4.	nagrada: (Maja Haderlap, Pesmi - Gedichte) Milli Weiss, Kinkstraße 66, 9020 Klagen-furt/Celovec
5.	nagrada: (Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze za leto 2000) Marjan Wulz, Šteben 29, 9142 Globasni-ca/Globasnitz
6.	nagrada: (Janko Messner, Kadar nam Drava nazaj po-
teče) Toni Laznik, Kamniška 14, SLO-1230 Domžale, SLO
7.	nagrada: (Martin Kuchlin: Iskanje Nataše) Melitta Reichmann, Moščenica 4, 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf
8.	nagrada: (Ansambel Drava, CD Trajanje) Rudolf Su-kalia, Rauthweg 10, 9170 Borovlje/Ferlach
9.	nagrada: (SPZ: Pavle Ker-njak: Pel je za vse - CD) Michael Traunik, Malčape 22, 9133 Miklavčevo/Mi-klautzhof
10.	nagrada: (SPD Radiše, Sončne Radiše - CD) Boris Gallob, Žužalče 2, 9585 Diča vas/Gödersdorf
Nagrajencem iskreno čestitamo! Knjižne nagrade in zgoščenke boste prejeli v naslednjih dneh po pošti.
Vsem bralkam in bralcem SV se zahvaljujemo za sodelovanje.
Nagrade so prispevali: Slovenski vestnik, Zveza slovenskih žena, Slovenska prosvetna zveza, založba Drava in ansambel Drava.
ŽELEZNA KAPLA
Nova znamka za »Ante pante«
Dober teden pred svečnico (2. februar), ki je kapelski praznik, saj ga praznujejo s prastarim običajem spuščanja malih cerkvic v reko Belo, so v Železni Kapli predstavili posebno priložnostno znamko »Ante pante«.
Filatelistično društvo St. Gabriel pa je v sodelovanju z občino in poštno direkcijo v domači glavni šoli pripravilo tudi še veliko razstavo znamk in priložnostni poštni urad. Udeležba ob do-godkuje bila kar precejšnja, saj se je Železna Kapla v zadnjih devetih letih že drugič izkazala z znamko, na kateri je motiv iz
domačega kraja: leta 1991 je izšla znaka z motivom iz obir-skih podzemnih jam.
Tudi uradni tekst je bil »domače« provenience: opis ob izidu znamke oziroma ozadje in zgodovino k običaju je prispeval kapelčan dr. Jožko Till, medtem ko so učenci glavne šole oblikovali osnutek za poseben žig. Predvsem pa so šolarji navdušili v okvirnem programu z recitacijo in s pesmimi v štirih jezikih pod mentorstvom učiteljice Elfriede Wolle.
Na prireditvi je bila prisotna tudi vrsta odličnih gostov, župan pa se je še posebno zahvalil vsem tistim, ki so prispevali svoje k izidu lepe znamke. Z njo bodo odslej cerkvice, ki jih vsako leto izdelujejo naši otroci, žarele v širni svet.	M. T.
Nova priložnostna znamka z motivom »ante pante«
ČRNA NA KOROŠKEM
Zima v Parku kralja Matjaža
V soboto, 29. januarja, bo že od jutranjih ur na pobočju pod Peco, osma tradicionalna prireditev gradnje snežnih gradov kralja Matjaža, legendarnega junaka ljudskih množic, ki spi v gori Peci. Snovalci razvoja podeželja Mežiške doline iz studia Novna in A. L. P. Peca so namreč že pred leti zasejali idejo, ki seje utrdila v Slovenskem prostoru in dobila številne privržence. Tako bo tudi letos okrog 60 ekip zgradilo gradove iz snežnih zidakov; pri tem smejo uporabiti le sneg, vodo, led in šibje, od orodja pa predvsem tisto na ročni pogon:
vedra, žagice, lopate in sani. Ob koncu dneva bodo prižgali bakle in kresove, ko se bo na prizorišču pojavil še kralj Matjaž z Alenčico. Zmagovalne ekipe bodo razglasili ob zvokih fanfar, nato pa bo sledila zabava udeležencev v soju ognjev. V nočnih urah se bo vesela druščina preselila v dolino v črnjanske gostilne.
Naslednji dan opoldne bo program namenjen predvsem otrokom oz. družinam. Mednje bo prišla ekipa Koroškega radia s priljubljeno oddajo Snežni popek, organizatorji, A. L. P. Peca, gostilna Pri Matjažu in občina, pa bodo predstavili še literarna in likovna dela iz natečaja za otroke. Za glasbeno zabavo bo poskrbel koroški kantavtor Adi Smolar. S. Š.
GLOBASNICA
Le naispretneiši so dosegli čili
Po napornem tekmovanju so najspretnejši tekmovalci bili nagrajeni
ŠPORTNE NOVICE
Kulturno društvo »Bokvarji« Globasnica, ki skrbi za kulturno in športno raznolikost v občini, je v nedeljo, 23. januarja, spet vabilo na »tekmo na dogeh«. Ta športna panoga, v kateri ni zahtevano le veselje do športa, temveč predvsem spretnost, je postala že prava zvezda stalnica na zimskošportnem področju v Globasnici.
Tako se je tudi v nedeljo spet odzvalo ogromno število gledalcev in tekmovalcev od blizu in daleč vabilu »Bokvarjev«. Ob krasnem vremenu in dobro pripravljeni progi so tako mladi kot tudi malo starejši tekmovalci skrbeli za napetost do zadnjega.
Ob koncu so se izkazali tekmovalci v kategoriji nad 40, ki so očividno v preteklih letih pridobili že precej izkušenj na zahtevni progi, in triumfirali nad mlajšimi izzivalci. Pri moških je bil najhitrejši dneva Franz Reinwald, pri ženskah pa Veronika Hutter.
Vsekakor pa je poleg športnega uspeha bila v ospredju družabnost. Ob čaju, kuhanem moštu in kuhanim vinom nobenega ni zazeblo, tako da je prireditev bila uspeh ne le za prireditelje, temveč za vse, ki so prišli.	T. C.
SMUČANJE
Po stari navadi:
Spet je minilo teden dni in spet je koroški smučarski naraščaj tekmoval po smučiščih, vse dežele. Kot je že skoraj postala navada, so tudi mladi šentjanški smučarji spet slavili uspehe. Tako sta pri šolarskem prvenstvu na Simonhöhe brata Patrick in Marcel Quantschnig osvojila 1. oz. 2. mesto pri šolarjih I. Michi Sablatnik se je spet enkrat distanciral od vse konkurence v letniku in v skupnem seštevku osvojil 3. mesto. Brigitte Esel pa je v mladinski skupini II postala tretja.
Pri »Landesversicherungs-cup« za otroke, ki je bil tudi na Simonhöhe, je bilo na Startu kar 150 otrok, med njimi tudi kar nekaj Selanov in Sentjanžanov. Izvrsten tek je vozila Desiree Žnidar pri otrocih II - konku-
ŠAH
5. HIT-Open 2000
Šahovski klub Nova Gorica bo od I. do 9. februarja 2000 organiziral 5. HIT-Open 2000 in tako se bo tudi začela pestra sezona odprtih mednarodnih šahovskih turnirjev v Sloveniji, ki se bo nadaljevala z 21. Šahovskim festivalom Bled 2000 v času od 25. marca do 2. aprila 2000 v prostorih CASINA na Bledu.
Turnir v Novi Gorici bo odigran v dvorani mestne občine v Novi Gorici in bo potekal po
Zmagovalci tekme »na dojeh« (dogah) po kategorijah:
Dekleta: Renate Greiner Ženske do 40 let: Lydia Kor-
desch
renco je deklasirala kar s tremi sekundami prednosti. Zanimivo je tudi, daje lanskoletna domi-natorka v tem razredu Lutz z navadnim tekom zaostala kar 8 sekund za Žnidarjevo! Selanom sreča ni bila posebno naklonjena. Ogris Christian je v močni konkurenci pri fantih po prvem teku bil na 12. mestu, v drugem pa je nesrečno izpadel. Tako je Užnik Silke z 10. mestom v svojem letniku zabeležila najboljšo selsko uvrstitev.
Otroci iz Šentjanža so tudi tekmovali na Dobraču za »Mc Donald’s pokal«. V skupini »bambini 93/94) je Michael Kuess zmagal kar dvakrat, njegov klubski kolega Markus Parti pa je prav tako dvakrat postal drugi. Kruschitz Vanessa je bila tretja pri otrocih I, Partl
švicarskem sistemu devetih krogov, s tempom 40 potez na dve uri časa na igralca. Prijavnina za turnirje od 60 DEM za šahiste z mednarodnimi naslovi do 130 DEM za šahiste z ratingom do 2199 točk. Organizatorji so pripravili nagradni sklad v višini 20 tisoč DEM, prav tako pa so poskrbeli tudi za pestro gostinsko - turistično ponudbo v HIT-ovih hotelih in igralnici PERLA v Novi Gorici.
Ženske nad 40 let: Veronika Hutter (najboljša dneva) Mladinci: Fritzi Hutter Moški do 40 let: Lorenz Linče Moški nad 40 let: Franz Reinwald (najboljši dneva)
Andreja pri otrocih II pa druga. Desiree Žnidar je tokrat s smolo v enem teku izpadla, v drugem pa je zmagala. Pri otrocih I je še Ronald Izsak, ki je sin bivšega člana slovaške nacionalne ekipe in sedaj tekmuje za Šentjanž, osvojil dobro 5. mesto. Vanessa Gasser pa je zmagala kar v obeh tekih.
Ampak ne le mladi, temveč tudi malo bolj priletni smučarji so se v teku zadnjega tedna pomerili na Podnu oz. na Dobraču. Od ŠD Šentjanž so si zagotovili dobre uvrstitve Toni Oraže (L, L, 3.), Manfred Mai-erhofer (4.), Joži Partl (1., 4.) in Blažej Gasser (4.). Od SC Roža pa so osvojili po eno 1. mesto Gerhard Dielacher, Tomi La-pusch in Günther Schauhig.
Na štirih odigranih turnirjih v Novi Gorici je sodelovalo že 340 šahistov, med njimi kar 46 velemojstrov. Zmagovalci so bili Pavasovič (SLO, 1996), Malaniuk (UKR, 1997), Badea (ROM, 1998) in Kožul (HRV, 1999).
Za ljubitelje šaha na avstrijskem Koroškem je prav gotovo bolj zanimiv bližnji Bled, vendar pa je tudi Nova Gorica, ki je pobratena s Celovcem, s svojo okolico zanimiva za ogled v času, ko šahist ne sedi ob šahovnici!
S. K.
ODBOJKA
Srečen žreb za SK Dob
Poškodba legionarja Balala je kapetanu SK Dob Martinu Mi-cheu delala preglavice, toda njegovo razpoloženje se je kar hitro poboljšalo ob dejstvu, da ekipa v pokalu lahko nastopi proti Hypo Celovcu ali Ennsu. »Naša možnost stoletja, da na domačem terenu dosežemo finale«, tako se Micheu kaže optimističnega, saj je njegova ekipa kot organizator za t. i. »Final Four« v pliberškem kulturnem domu 19. in 20. februarja avtomatično kvalificirana.
Tudi v končni fazi zvezne lige kaže dobro za Dobljane. V zadnjih dveh krogih osnovnega dela prvenstva morajo nastopiti še proti neposrednima konkurentoma Feldkirchu (sobota, 29. L, ob 19.00 v KD Pliberk) in Sokolu (v soboto, 5. 2., ob
18.00	na Dunaju), tako da se lahko z lastno močjo obdržijo na 5. mestu lestvice.
SMUČANJE
Kondicijski trening za Daniela Užnika
Daniel Užnik, ki se je prejšnji teden pri tekmi za evropski pokal poškodoval, je že na poti nazaj. Čeprav zdravniki še vedno ne morejo dati detajlirane diagnoze (na vsak način so kite močno nategnjene), Užnik že spet trenira kondicijo na kolesu. Pri dobrem razvoju se bo najbrž že naslednji teden spet lahko s smučmi podal na progo. V primeru, da bo brez bolečin, hoče celo že tekmovati na tekmi za evropski pokal v Garmischu.
SMUČARSKI SKOKI
Stefan Kaiser tekmuje na svetovnem prvenstvu
Že prejšnji teden se je smučarski skakalec Stefan Kaiser, ki tekmuje za ŠD Zahomc, na konkurenci za Alpski pokal v
Beli je želel razbremeniti delovanje črnih baterij (trdnjav) na e-liniji in v poziciji na diagramu odigral potezo l.Tel? Zakaj ta poteza belega ni najboljša in kako jo je črni
Planici ponovno kvalificiral za avstrijski kader. V Planici je v prvi tekmi osvojil 2. mesto za Fettnerjem iz Tirolske, v drugem tekmovanju pa je Kaiser premagal celotno konkurenco in se uvrstil pred Martinom Kochom iz Beljaka in Fettnerjem.
V teku tega tedna Stefan Kaiser torej poleg dveh drugih Korošcev (Martin Koch in Hannes Pinter) tekmuje na svetovnem nordijskem mladinskem prvenstvu v poljskih Zako-panah. Mladi avstrijski »orli« so upanje državne smučarske zveze, saj so oni po lanskem svetovnem prvenstvu v Saal-feldnu tudi branilci naslova.
SMUČANJE
Mladi šolarji so se pomerili
Prejšnji četrtek je ljudska šola Bilčovs na Miklavževem bregu prifedila smučarski dan, na katerem so se številni mladi smučarji pomerili in se borili za lepe nagrade. Najuspešnejši izmed njih je bil Einspieler Michael, ki je tekmoval v letniku 89/90 - zagotovil si je namreč naslov »najboljši dneva«.
Rezultati:
Bambini (ž., 1993): L Gasser Petrissa 40,89, 2. Niemetz Sabrina 40,96, 3. Filipič Ana 41, 68
Bambini (m., 1993): L Fux
Davin 40,24, 2. Kruschitz Alex 44,99, 3. Einspieler Gerfried 54,06
Dekleta 1(1991/92): L Kropi-unig Jeanine 31,46, 2. Spracho-witz Melanie 31,95, 3. Stangl Lisa 35,32
Dečki I (1991/92): L Srienc Christoph 28,19, 2. Maierhofer Manuel 28,71, 3. Izsak Ronald
29,31
Dekleta II (1989/90): L Wie-ser Nadja 28,66, 2. Hafner Tatjana 29,04, 3. Kuess Jasmin
32,00
Dečki II (1989/90): L Einspieler Michael 26,45, 2. Linder Martin 27,48, 3. Kruschitz Wolfgang 27,71
uspel kaznovati, je tokrat naloga reševalcev. Pot do zmage iščite v aktivnejših črnih figurah!
Rešitev št: 95
Z elegantno žrtvijo dame l.Df6+U začenja bela matni napad na črnega kralja, ki nima možnosti umika na osmo vrsto. Po izsiljenem I...Tf6: sledi 2.ef6+! (slabše je 2.gf6 in črni kralj se lahko reši na polje h6), tako pa se je znašel v pravi kletki. Po umiku kralja 2...Kg6 sledi 3.Tg8 mat. Zares lepa matna slika, ki jo je oblikovala ruska ša-histka!
smučarji ŠD Šentjanž uspešni
T. C.
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 96	Silvo Kovač
Palin - Merkulov / SZ 1969