Pedagoške orehe skuša streti Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo igor.lipovsek@zrss.si Pojmografija ali geografija l etos mineva dvajset let, odkar se je slovenska šola odločila za ciljne učne načrte in z njimi nadomestila vsebinsko-pojmovne. V učnem načrtu ne piše več »erozija«, ampak »dijaki na fotografiji prepoznajo tipe erozije«. t ak zapis dijaka usmerja v dejavnost, učitelju pa namigne, da je dovolj, če dijak opiše proces, ni pa nujno, da ga poimenuje s pridevniki »bočna, talna, retrogradna …«, ki jih je v geografskem terminološkem slovarju (gt S) kar 22. Vendar so učni načrti iz leta 1998 ohranili stolpec, v katerem so bili zapisani pojmi in krajevna imena – torej še povsem vsebinsko- pojmovni pristop. in namesto da bi učitelji ta stolpec samo ošvrknili s pogledom in se osredotočili na cilje, smo učni načrt brali kot revež, ki s tanko denarnico v gostilni jedilni list bere po arabsko: od cene proti kulinaričnemu cilju. k o so pred desetimi leti posodobljeni učni načrti ukinili pojmovni stolpec, smo bili nekateri učitelji ogorčeni, ker smo izgubo občutili kot spodmikanje sistematičnih temeljev, na katerih smo zidali geografsko zgodbo. Mogoče nas je tudi zaskrbelo ocenjevanje, saj je najlaže ocenjevati definiranje, razlaganje in pojasnjevanje pojmov ter na zemljevidu kazanje geografskih imen. a geografija je znanost. Brez terminov je ni. t ermin je nosilec natančnega sporočanja. z ato imamo učitelji občutek, da so nas sestavljavci učnih načrtov prevarali, ker so nam vrgli v dlani razbeljeni kostanj brezterminološkega učnega načrta. Stojimo pred strokovnim izzivom: katere pojme in koliko pojmov. a li jih morajo učenci usvojiti in utrditi na občutenjski, prepoznavni, sobesedilni, medpredmetni, poljudni, strokovni ali definicijski ravni? z a slednje a ngleži uporabljajo izraz »concept«. učitelj je pri odločitvi samostojen, vendar sam in osamljen ter negotov. osnovnošolski un mu daje svobodo: lahko se strokovnim izrazom izogne, lahko strogo in strahospoštovalno vse poimenuje geografsko. Cilj »učenec pozna in pravilno uporabi geografsko terminologijo« je v un zapisan pitijsko. učitelj se mora odločiti sam, pri tem pa se nasloniti na zdravo pamet, predznanje učencev, kulturno okolje, medpredmetno povezovanje (če se bodo npr. pri dde pogovarjali o eroziji morale) in zavedanje, da ima jezik svoje zakonitosti, ki niso vedno v skladu z logiko geografske znanosti. poleg tega je treba upoštevati, da tudi geografija in geografi nismo vedno pomensko dosledni. Vpadni kot definiramo nasprotno fizikalni pravilnosti; zamenjujemo pritisk in tlak, prst in tla, agrume in južno sadje, Balkan in Balkanski polotok, tropski deževni gozd in džunglo ... Včasih omenjamo rastje, drugič rastlinstvo, tretjič vegetacijo. učence begamo z rotacijo in revolucijo, čeprav pri zgodovini revolucija pomeni nekaj drugega kot vsakoletno vračanje v izhodiščni položaj. in mimogrede: z emlja sploh ne kroži okoli Sonca, ampak elipsira. Marsikateri učenec vpraša, ali subtropsko pomeni obtropsko in je nekaj predalpsko takrat, ko gremo na t riglav, in obalpsko, ko gremo s t riglava. r ado se zalomi pri tipih, vrstah, podnebjih in toplotnih pasovih; dijaki pa zaznajo, da poimenovanje ni logično, ker ob zmerno toplem pasu ni tudi zmerno mrzlega in zmerno vročega. t udi definicijsko enoznačna stepa v gt S zasije v najmanj sedmih niansah in še več zapisih. še več težav pa je s pisanjem tujih zemljepisnih imen. l eta 2001 se je zdelo, da je k Szi postavil piko na i, potem pa so množica digitalnih zemljevidov in poskusi držav, da svoja zemljepisna imena angležijo, vse postavili na glavo. Meril za rabo tujih zemljepisnih imen ne postavljajo več slovenščina, geodezija in geografija, ampak pogostost javne oziroma spletne rabe. z ato je včasih, ko učitelja zjezi ponavljajoča se poimenovalna napaka, najbolje globoko vdihniti in raje preveriti, ali učenec/dijak razume geografski proces, ki se skriva za pojmom – ne definicije. Že pred tridesetimi leti je profesor radinja na zborovanju nagajivo navrgel: »Sicer je pa geografija znanost o površju in ni narobe, če smo kdaj tudi površni!« Mogoče pa sploh ni daleč dan, ko bomo vzhodnoevropsko državo imenovali j ukrejin, našo prestolnico pa, zaradi prepoznavnosti v svetu, l youblyana. d a ne bi prehitevali časa, je pa vseeno dobro učence in dijake usmeriti, naj pogledajo https://giam.zrc-sazu.si/sl/ publikacije/geografski-terminoloski-slovar#v in http://www.gu.gov.si/si/delovnapodrocja_gu/ projekti_gu/komisija_za_standardizacijo_ zemljepisnih_imen/. 63 GeoGrafija v šoli | 2/2018 pedagoški orehi