Ameriška Domovina

AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 89
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 6, 1952
LETO LIH — VOL. LIH
Ne prevarajmo ljudi v njihovem zaupanju!
Neglede na to, kakšen bo rezultat mirovnih pogajanj v Koreji, je gotovo toliko, da imajo zaveszniki zdaj v rokah silno*
to ni tisto, za kar so se borili.
u-
Vrnitev protikomunističnih jetnikov bi pomenila prvi korak — in velik korak — v sme-
novo orožje proti komunistični * ri zavezniške kapitulacije, in to agresiji. Zdaj je na rokah do-*ne samo v Koreji, ne samo v A-kaz, da bi se večina tako zvanihjziji, temveč povsod. Mi ne bo-komunistov v satelitskih drža-j mo vzdržali pred komunistično vah, če bi mogla pobegniti, raj-! agresijo, in še manj bomo mog-še borila proti komunistom kot li gojiti upajnje, da se bodo pa se vrnila nazaj k njim. j Stalinovi sužnji uprli svojim go-Iz pregleda in izprašanja 173,-^ spodarjem — če dobe priliko 000 komunističnih ujetnikov v za svojo rešitev in osvoboditev Koreji je razvidno, da je samo — mi pa jih izdamo in vrnemo 70,000 teh pripravljenih vrniti njih biričem in krvnikom, kjer ,se nazaj. Od teh je 47% Severnokorejcev in 76% Kitajcev.
I.
jih čakajo muke in smrt, — kakor smo storili z ruskimi vo-Kljub temu dokazu Stalinove' jaki generala Vlasova v Nem-šibkosti v Aziji, pa je še vedno čiji, ki so se borili proti Stalinu, nekaj ameriških in zavezniških in kakor so storili Angleži s uradnikov, ki bi poslali, če bi slovenskimi domobranci na Kobilo po njihovem, te protikomu- roškem, ki so jih izročili Titu!
nistične ujetnike nazaj komunističnim armadam.
Mnogo protikomunističnih u-jetnikov je prešlo k zaveznikom
Res je, da je dolžnost ameri-,na specialni poziv, naj pridejo, ških pogajalcev, da izposlujejo ker jim je bila obljubljena svo-osvoboditev herojskih ameriš-1 boda. Če ne bomo zdaj držali kih vojakov, ki so v komunisti- svojih obljub, bomo uničili to, čnem ujetništvu, potom pošte- česar ni mogel Stalin z vsemi
svojimi lažmi in terorjem uničiti: upanja milijonov ljudi v
ne zamene za komunistične ujetnike. Toda naši vojaki-ujetniki nočejo svoje osvoboditve za'satelitskih državah, da nam ceno kapitulacije v Koreji, ker lahko zaupajo!
Ameriška gospodarska Kolizej v Lorainu je
pogorel; povzročena
pomoč Jugoslaviji ni dovolj velika
Sto milijonov, ki jih je obljubil Zapad, ne bo zadostovalo za kritje jugoslov. primanjkljaja.
BEOGRAD. — Zunanje ministrstvo je izjavilo, da sto milijonov dolarjev gospodarske pomoči Jugoslaviji, za katero so se sporazumeli zastopniki Zdr. držav, Vel. Britanije in Francije v Washingtonu, ne bo dovolj. To izjavo je podalo zun. ministrstvo preko Tanjuga, jugoslov. časopisne agencije.
Tanjug je objavil:	“Jugoslov.
zunanje ministstvo smatra, da vsota $100,000,000 ne bo zadostna za kritje jugoslov. gospodarskih potreb v letih 1952-53 v oči-gled dejstvu, da bb jugoslovanski primanjkljaj v tem času znašal $150,000,000.”
Z drugimi besedami povedano: Jugoslovanska vlada zahteva kot minimum 150 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč v fiskalnem letu 1952-53, in to poleg vsote za pomoč jugoslov. obrambni industriji.
■-----o-----—
DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
CUMPT	Vremenski
	
HL Tj	prerok /
	
	pravi:
Danes in ponoči deloma obla-	
čno in bolj hladno.	
Važni dnevi	svetovne
zgodovine	
škoda znaša $125,000
LORAIN, O. — Kolizej (The Colliseum) največja plesna dvorana v Lorainu in prostor za kotalkanje (roller skating), je v ponedeljek do tal pogorela.
Materialna škoda znaša okoli $125,000, kakor je izjavila Mrs. Ruth Stevens iz Sheffield Lake, lastnica dvorane. Kako je nastal požar, niso še ugotovili.
Stavba je bila stara 28 let in je stala na Lake Rd., zapadno od Loraina in Black River Twp.
Ogenj je opazil ob 3:40 zjutraj neki mimo se vozeči avtomobilist, ki je poklical gasilce. Toda ko so slednji dospeli, je bil požar že izven kontrole.
MOŽNOST
ODMERKOV
GASOLINA
Odmerki naj bi bili začasno prostovoljni, da bi dlje časa trajala zaloga.
CLEVELAND. — Rekoč, da je postala oljna situacija tukaj kritična, je James V. Cresente, predsednik Cleveland Independent Gasoline Dealer Ass’n, v v nedeljo pozval prodajalce ga-solina, naj prostovoljno racioni-rajo gasolin. Njegova organizacija reprezentira približno polovico teh prodajalcev v okraju.
Uradniki letalskih družb v Clevelandu pa pričakujejo od svojih družb navodil oz. sporočil o okrnitvi civilnih poletov za 30%, kakor je določila vlada. — Ta okrnitev postane polnomoč-na danes in bo najprej prizadela najbrž letalski tovorni promet.
Cresente je izjavil, da so mu nekateri prodajalci gasolina že sporočili, da so bile njih dobave zmanjšane. Racioniranje gasolina pa se ne tiče gasolinskih postaj Sun Oil Co., ker slednja ni prizadeta v tem mezdnem sporu.
Zastopnik Standard Oil Co., v katere rafineriji so pretekli teden delavci zastavkali, je izjavil, da bodo stavkarji postavili okoli rafinerije pikete in da u-tegne postati situacija resna.
Alaska postaja popularna
WASHINGTON. — Tajnik notranjih zadev Oscar L. Chapman je sporočil, da je lansko leto potovalo v Alasko rekordno število 111,570 oseb, to je 32% več kot leta 1950.
Novi grobovi
Frank Strumbel Sr.
V ponedeljke popoldne je umrl na domu svoje poročene hčere na 325 E. 200. St., Frank Strumbel Sr., ki je poprej živel na 5612 Carry Ave. Pri hčeri je živel osem mesecev. Bil je vdovec; žena Johanna, roj. Hrovat, mu je umrla leta 1938. Doma je bil iz Vinkovrha in je prišel v to deželo leta 1902. Njegov dom v domovini je bil znan kot “Petkova hiša.” Svoje čase je delal pri American Steel and Wire Co. Zapušča pet otrok: Franka Jr., Josepha, Edwarda, Jennie Komar in Josephine. Dalje zapušča pet vnukov, in brate: Fe-lixa v Clevelandu, Moharja in Johna pa v Pueblo, Colo. V stari domovini zapušča še brate in sestro. Bil je član Dvora Baraga kat. borštnarjev. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti ob 9. zjutraj v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. uri.
ZADEVA JEKLARJEV POSTAJA VEDNO BOLJ ZAPLETENA IN MUČNA
Murray dolži lastnike industrije, industrialci dol-že Murray-a, delavcev pa se polašča začudenje, preplah in razočaranje. — V ponedeljek bo vrhovno sodišče začelo proučevati zadevo in dotlej ne sme vlada brez privoljenja industrije zvišati jeklarjem mezd.
WASHINGTON. — Pogajanja v Beli hiši v nedeljo, kjer so razpravljali o mezdah v jeklarski industriji, so se izjalovila, toda Philip Murray je rekel, da ne bo proglasil štrajka proti vladi. Nekaj minut po izjalovitvi vladnih prizadevanj za mir, je Murray izjavil časnikarjem, da upa, da bodo jeklarji nadaljevali z delom pod vladnim načrtom obratovanja jeklaren.
Malo pred tem je dr. John R. Steelman naznanil, da je pogajanj zaenkrat konec, “ker sta obe stranki tako daleč narazen, da ob tem času ni mogoče dose-
Antonia Tekavčič
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 7812 Union
Ave., v ponedeljek zjutraj An- či nikakega Sp0razuma.-tonia Tekavčič, roj. Kuhar, v starosti 48 let. Rojena je bila tu v Clevelandu. Bila je članica dr. Sv. Jožefa št. 146 KSKJ, dr.
Bled št. 20 SDZ in društva Sv.
Daši je Steelman, ki je glavni svetovalec predsednika Trumana, nato pripomnil, “da bo vlada nadaljevala s svojimi pri-
Rešnjega Telesa. Poleg žaluje-	Za	’P™'
J s	-rr ,	5 vL j sanja,” m vendar nikakega zna-
eega soproga Venela zapušča menja o kakih bodo.ih m?rovnih
potezah.
Izjave Philipa Murray-a
Murray, ki je izgledal zelo u-
hčer Antonijo, por. Russ, vnuke in sestre Apno'Rezin. There-so Zimšek in brate Josepha, Johna in Franka. Pogreb bo v
Avto, ki vozi v obe smeri
WASHINGTTON. — Francozi so s pomočjo Amerikancev izdelali svojevrsten oklepni avto, čigar vsak konec ima svoje-1 ga voznika ali šoferja, ter mo-1 re v drobcu sekunde odbrzeti! naprej ali nazaj, ne da bi s moral obrniti.
Smrtne nesreče v Kentu, O.
RAVENNA, O. — V nedeljo sta bila dva moža ubita, dva na-daljna pa težko ranjena, ko so izgubili kontrolo nad svojim avtomobilom, ki se je zaletel ob ograjo nekega mostu.
Rodifelja sla pretepla in obesila svojega 4-letnega sinka
TAMPA, Ela. — Proti zakoncema John Cliffe in njegovi ženi Alice bo vložena obtožba umora, ker sta umorila svojega 4-letnega sinka, “ker ni hotel ubogati in ker je moči posteljo.” Nečloveški oče je star 27, njegova žena pa 28 let.
Zakonca sta mirno povedala oblastem, kako sta v nedeljo zjutraj pretepla svojega sinka, ker je zmočil posteljo, nakar sta mu zvezala roke na hrbtu, mu položila zanko okoli vratu in ga — obesila. . .
četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis tru;ien od P°gaianJ z mdustri-Ferfolia zavoda, v cerkev sve- a^’ ^ 30 grajala dva polna dne-tega Lovrenca ob 9. uri in nato va in eno noč’ je 0^0Žil Kompana Kalvarija pokopališče.	da so na štrajku proti
kolektivnemu pogajanju”.
Dalje je dejal, da je jeklarska industrija tehnično pod| kljub
vladno kontrolo
odloku
razum s CIO jeklarji.” — “Mr. Murray se še vedno brani sprejeti ponudbo, ki so jo predložile družbe pred ' tremi tedni in katera vsebuje za en dolar višje mezde na dan, šest plačanih praznikov, bolj liberalne počitnice, večje premije za šifte in druge dobrine.
“Unija pa ni predložila nobenih predlogov. — Mesto tega vztraja unija pri polnem priznanju priporočil, ki jih je predložil vladni odbor za ustalitev mezd.”
Medtem je vrhovno sodišče Zdr. držav prepovedalo vladi vsako zvišanje mezd jeklarjem brez dovoljenja industrij. Ta prepoved je veljavna do prihodnjega ponedeljka, ko bo vrhovno sodišče pričelo proučevati to kočljivo vprašanje.
Delavstvo je začudeno
Dočim se jeklarne pripravljajo za vršitev polne produkcije po tridnevnem štrajku, si jeklarji niti najmanj ne prizadevajo zakriti svojega začudenja in razočaranja nad žongliranjem s celotno zadevo, ko so danes na delu, jutri pa zopet na štraj ku. Tako je zavladalo, n. pr. veliko veselje med delavci, ko je Truman pretekli teden dejal, da bo zvišal mezde “jutri ali
takoj, čim bomo pripravljeni,” — in razočaranje, ko je sedem
U. S. distriktnega sodišča, ki je odločilo, da je zaseg neustaven.
Vrhovno sodišče je odložilo u-iur nato vrh°vno sodišče soglas-činkovitost tega odloka, dokler !no odredilo zamrznitev mezd, samo ne revidira celotne sporne dokler bo vlada obratovala jek-zadeve	j larne> razen če industrija pri-
Murray je rekel, da niso druž- v°d v zvišanje.
be tekom pogajanj v Beli hiši'	--------0
nikoli zvišale svoje ponudbe za zvišanje mezd nad IŽVz centa na uro in nad 5 centov drugih1 dobrin.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Prva obletnica—
V soboto 10. maja ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Marijo Kristanc v spomin prve obletnice njene smrti. Umrla je v starem kraju.
Velika razprodaja—
Bob’s Outlet Store, 7202 St. Clair Ave., preje na E. 61. St., in Glass Ave., ima ta teden veliko razprodajo ženskih oblek in perila.
V bolnišnici—
Mrs. Josie Sink, 15572 Broadway, Maple Hts., je v Charity bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo v sobi št. 208.
Seja—
Društvo Carniola Hive No. 493 ima v sredo ob 7:30 v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave., svojo sejo. One, ki so pri društvu že nad 25 let, naj pridejo na vsak način, ker bodo prejele srebrne broške. Podelila jih bo Miss Celia Lieb iz osrednjega urada v Toledo.
S poti v domovino—
J. Kosten in M. Zupančič pošiljata iz Pariza, koder sta se ustavila na poti v domovino, pozdrave svojim prijateljem v Clevelandu in Enclidu.
Žalostna vest iz domovine—
Marija Urbančič, rojena žig-man iz vasi Kal pri št. Petru na Krasu je dobila od doma sporočilo, da ji je po tridnevni bolezni umrla v starosti 86 let mati.
Pojdite volit! —
Kakor smo že ponovno poročali, so danes primarne volitve v državi Ohio, ki so zelo važne, ker bodo na teh volitvah posredno izbrani kandidat j e za predsednika Zdr. držav. Volilni prostori so bili odprti ob 7:30 zjutraj in bodo odprti do 7:30 zvečer. Storite svojo državljansko dolžnost in pojdite volit!
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! -----------O------
Kaj pravi industrialec Homer
A. B. Homer, preds. Bethlehem Steel družbe, je v imenu industrijalcev dejal, “da si družbe resno prizadevajo doseči spo-
Svetovni tisk o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo
Dne 6. maja 1856 je bil rojen Robert Peary, znan raziskovalec arktičnih krajev, ki je prvi dosegel Severni tečaj. Umrl 20. februarja 1920.
M. S. Handler, poročevalec lista NYT v Beogradu, je sporočil dne 29. aprila, da je jugoslovanski general Dušan Kveder posvaril italijansko vlado, da ne sme pozabiti dejstva, da se severne Italije ne more braniti proti sovjetskemu napadu brez sodelovanja Jugoslavije in da se prilike za tako sodelovanje zmanjšujejo s “sovražno razpoloženo rimsko politiko napram Beogradu.” — General Kveder je objavil svoje opombe v članku v reviji “Trideset dni”, kjer je analiziral problem obrambe planjav severne Italije.
V zvezi s tem jle objavil list “The New York Times” uredniški uvodnik, ki ga mi objavljamo na tem mestu v prevodu, in sicer ne zato, ker se morda ž njim strinjamo, temveč zato,
ker hočemo predočiti našim či-tateljem mnenje največjega lista na svetu, ki je v svetovni politiki često merodajno.
NYT izvaja:
“Jugoslov. general Kveder je dal Italijanom lekcijo, naj bodo pridni, ali pa. . . ! General na-glaša, da se po končanju druge svetovne vojne Italija ne more braniti pred napadom komunističnega bloka brez pomoči Jugoslavije.
“Ampak prav tako lahko se naglasi, da bi moralo vse orožje in vsa ojačenja za Jugoslavijo proti napadu sovjetskih satelitov priti skozi tržaško pristanišče, ki ga kontrolirajo zavezniki in — Italijani.
“Čisto preprosto dejstvo je, da Jugoslavija in Italija druga drugo potrebujeta, zato bi mora-
li biti prijateljici in zaveznici, volitev važnih koncesij.
Na obeh straneh pa je to vpra-j “Medtem se vrše v Londonu šanje prešinjeno z nacionaliz- razgovori zastopnikov Zdr. dr-
mom, ki postaja povsod po svetu vedno večje prekletstvo. — Čuvstvenost ali emocionalizem, ki se je užgal v srcih Italijanov nad tržaškim vprašanjem, je izven vsakih proporcij v razmerju z važnostjo Trsta za Italijane. (Tu hoče člankar reči, da Trst za Italijane ni posebno važen, kar res ni. Ured.). Tito pa se je od svoje strani zaobljubil, pridobiti Trst ali vsaj toliko teritorija okoli njega, kolikor je pač mogoče, zase. To njegovo prizadevanje je tudi čisto nacionalistično, ne komunistično in marksistično. V obeh deželah je notranja pozicija vlade šibka. Zato niti Tito niti De Gasperi
ne vidita nikake možnosti za do- ključke.
žav, Vel. Britanije in Italije, da bi se našel način, ki bi dal Italijanom več besede pri upravi onega dela Trsta oz. ozemlja, ki je znano kot zona A. Fundamen-talno to ne bi spremenilo celotne slike. V sedanjih okoliščinah ni namreč ničesar, kar bi moglo spremeniti to sliko, razen prijateljskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, ki pa s svarili in grožnjami od jugosuovanske strani ne bo nič bliže svojemu uresničenju.”
Ponovno naglašamo, da smo objavili mnenje tega svetovnega in uvaževanega lista samo v informacijo našim čitatejlem, ki naj sami potegnejo svoje za-
NAJNOVEJŠE¥ESTI
WASHINGTON. — Gen J. Lawtron Collins, načelnik gen. štaba, je povedal včeraj kongresu, da so morali dati nekatere vrste streliva v Koreji na odmerke, ker ga vojaštvo hitreje uporablja kakor ga izdelujejo tovarne v Ameriki.
CLEVELAND. — Člani CIO Oil Workers unije so raztegnili svojo črto piketov od Standard Oil Co. of Ohio No. 1 rafinerije do Sohio No. 2 rafinerije.
TOKIO. — Ameriško vojaško poveljstvo za Daljni vzhod naznanja, da ho general Ridg-way odpotoval z letalom iz Japonske v Zdr. države v pondeljek, 12 maja. Dne 24. maja pa bo odpotoval v Francijo, kjer bo prevzel vrhovno poveljstvo nad četami evropskih armad.
PARIZ. — John Foster Dulles je včeraj izjavil, da hi morale Zdr. države posvariti komunistično K.itajsko, da bodo udarile nazaj, če bo še kaka nadaljna agresija v Aziji.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
LEGITIMACIJE imajo v naši pisarni: J. Sodja, M. Dolinar, E. Pretnar, Jakob Zupančič, Sylvia in Inge Vrečko, Ursula Inge Menart in Ursula M. E. Menart. Nedvignjene so še legitimacije (od preje): družina Lamberti in Stanko Lužar. — Pisma imajo v pisarni: A. Plazar, Maks Er-ste in M. Frajle.
ROKOVNJAČI. Vaja za 4. dejanje v sredo zvečer v pisarni.
OTROCI (iz slovenske sobotne šole) nastopijo v nedeljo pri slovenski oddaji ob pol 1 (WDOK) s pevskim in recitacijskim programom za mamice. — Jutri (sreda) naj pridejo otroci ob pol 5 v Slovensko pisarno. Peljejo se v radijski studio za snemanje.
Tihotapstvo pomaga rdeči propagandi
ZDR. NARODI, N. Y. Gen. Matthew B. Ridgway je obvestil organizacijo Zdr. narodov, da so v Japonsko vtihotapi j ana narkotična mamila, s katerih izkupičkom se financirajo komunistične aktivnosti in kupujejo streteške potrebščine za komunistično Kitaj siko.
Danes so primarne volitve*v državi Ohio! Volilne koče so odprte do 7:30. Volite!
UCERISKA DOMOVINA, MAY 6, 1952

/Imerisk/i Domovina
SR 'Il'i g M O f
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.	_________
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for
3 months.	*
Canada and all other countries outside United States $12.00
per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.	___
BESEDA IZ NARODA
Materinska proslava v Gollinwoodu
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.____________________
No. 89
Tues., May 6, 1952
J- R	O
Kaj nam pove Titova carina na pakete?
S 1. aprilom je Tito uvedel carino za pakete, čeprav gre za darila in čeprav so prizadeti ravno najsiromašnejši ljudje. Vendar pa je mnogo predmetov, ki se še naprej lahko pošiljajo carine prosto, dočim so pri drugih predmetih carine proste le prav majhne količine. Če to pregledamo, vidimo' kam hoče Titovo gospodarstvo in kako se razlikuje od gospodarstva stare Jugoslavije.
Že mesec poprej in več so pripravljali uvedbo carine s tem, da so v časopisih napadali, kako nekateri^zlorabljajo carinsko prostost za darilne pakete v namene špekulacije. Vendar so pa sami v teh napadih povedali, da je največ darilnih paketov z očitnim namenom špekulacije, preprodaje prihajalo iz Zapadne Nemčije. Tam so pa bile razne J^ove komisije, ki so svoje bivanje v inozemstvu v službi države porabile tudi za svoje privatne kupčije. One so najbolje vedele, kaj največ nese in kako se carinska prostost paketov da lepo porabiti tudi za preprodajo tega blaga z velikimi dobički.	■	.	. .
Jasno je, da Titu to veliko pošiljenje darilnih paketov
ni bilo ljubo, pa ne zaradi tega, ker so to izrabljale njegove komisije, njegovi pristaši, ampak iz dveh drugih razlogov. Prvič je največ paketov iz tujine prejemala reakcija, ki je tako imela neko pomoč iz tujine, proti kateri je bilo treba nekaj ukreniti. Drugič so pa s temi paketi mnogi, ki so jih prejemali, postali — gledano po komunistično — preveč neodvisni, preveč samostojni, dočim mora po komunistični ureditvi biti vse prebivalstvo popolnoma odvisno le od komunističnih gospodarjev, ki vsem dajejo kruh, zaslužek. Zato je s to carino vendar mnogo takih prišlo zopet pod kontrolo komunistov, zopet v odvisnost, ki je bistvena za komunistično režim.
Zanimiva pa je uredba o carinjenju paketov z drugega stališča. Kaj je ostalo še naprej carine prosto? Carine prosta so ostala osnovna živila: vse vrste žita, moka, sladkor, jedilne maščobe, meso in mesni izdelki, riba in ribje kon-serve, predelana zelenjave, mleko v.prahu in jajca v piahu. (Dalje so carine prosti še tudi že rabljeni oblačilni in gospodinjski predmeti). Tako so torej kmetijski pridelki v glavnem carine prosti in se lahko pošiljajo v Titovino v neomejenih količinah. Tako je torej Titova Jugoslavija zavzela popolnoma drugačno stališče glede kmetijskih proizvodov, kot ga je zavzemala predvojna Jugoslavija. Predvojna Jugoslavija je namreč ravrro proti uvozu kmetijskih pridelkov imela visoke carine, ki so uvoz onemogočale. Zakaj to? Predvojna Jugoslavija se je točno zavedala, da je 80% prebivalstva kmetijskega, da je kmetijskih pridelkov ne le za domačo porabo, ampak še tudi zelo veliko za izvoz in zaradi tega uvoz kmetijskih pridelkov pomeni le pove-čavanje težav, kako pomagati kmetu do boljših cen kmetijskih pridelkov, kako pomagati najštevilnejšemu delu prebivalstva. Titova Jugoslavija je na drugačnem stališču. Ni več agrarna država in zato smatra za prvo nalogo, da zagotovi čim več hrane in čim cenejše hrane za industrijsko prebivalstvo, na katero se opira. Zato carinska prostost za osnovna živila in sicer neomejena možnost njih uvažanja z darilnimi paketi. Titova Jugoslavija se tudi dobro zaveda, da je kljub drugačnemu pisanju njena kmetijska proizvodnja precej slaba in da je z odvajanjem ljudi iz kmetijstva oslabila individualno kmetijo, dočim se pa kmetijske delovne zadruge daleč niso tako razvile in postale tako močni pridelovalci, kot so komunisti računali. Tu je torej napaka glede kmetijskih delavcev in pogrešen račun glede kolhozov oslabil kmetijsko produkcijo toliko, da jim je težko držati cene živil na taki višini, da bi zadovoljili industrijske delavce. Vzemimo ta-le primer, ki zadeva najvažnejši predmet prehrane, moko. Pred vojno je delavec plačal za moko 3-4 din in je bila to že prvovrstna moka. Sedaj plača 50-80 din, pa je to moka, ki se ne more primerjati s predvojno. Cena je torej točno dvajsetkrat tolika, kot je bila, pred vojno. Zato bi morale biti tolikokrat višje tudi plače. Plače so tri — do petkrat tolikšne. Jasno je torej, da je komunizem tudi delavce razočaral in da jim kljub vsem prizadevanjem niti na račun individualnega kmeta ne more veliko pomagati, da bi se njihovo stanje popravilo in vsaj nekoliko približalo predvojnemu stanju.
Sedaj pa poglejmo, kako je s predmeti, ki morajo plačati carino oz. so osvobojeni carine le v malih količinah. Med te predmete spadajo kolonialni in industrijski predmeti. Tito torej hoče ščititi svojo industrijo in industrijske delavce. Kolonialni predmeti so oni, ki jih sedaj uvaža država oz. nje različna trgovska podjetja. Da država sama sebi ne bo pripuščala konkurence, je razumljivo. Zato so količine teh predmetov ali zelo skromne ali pa sploh ni dovoljeno ničesar pošiljati carine prosto. Kave je dovoljeno 3 kg, čaja Vi kg, popra !4 kg, čokolade in kakao 2 kg na mesec itd. Tako so tu postavljene močne ovire, da bi se državi delala konkurenca pri njenem uvozu kolonialnega blaga.
(Dalje prihodnjič.)
Cleveland, O. — Slovenska naselbina v Gollinwoodu se je začela buditi k novemu življenju in delu. Dober del zasluge za to dejstvo pripada Dramat-skemu društvu “Lilija,” ki se je po dolgih letih spanja zbudila in začela živahno delovati, že jeseni so nas iznenadili z lepo prireditvijo, sedaj pa obetajo še bogatejši in lepši spored.
V nedeljo 11. maja ob 3. uri popoldne bodo počastili matere z “Materinsko proslavo” v prenovljeni dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. “Liliji” bodo pri tej prireditvi pomagali Fantovski in Dekliški pevski zbor, katera uči in vodi Metod Milač, in Mladinski zbor pod izkušenim vodstvom g. Kneza.
Spored je bogat in pisan, tako bo gotovo vsak gledalec prišel na račun. Vsi slovenski rojaki iz Clevelanda in okolice prav posebno pa naše matere so k tej prireditvi prijazno vabljeni.
Vstopnice, so na razpolago pri članih “Lilije,” dobite jih pa lahko tudi v župnišču pri Mariji Vnebovzeti.
Na svidenje v nedeljo 11. maja ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Collinwoodčan.
B
D
E
Volivcem clevelandske 23. varde!
V državi Ohio so danes primarne volitve in dolžnost državljanov je, da gredo vsi na volišče.
•23. varda v Clevelandu vključuje eno največjih slovenskih naselbin v Ameriki, zato je važno, da naši rojaki v tej naselbini vedo, kje voliti. Tu navajamo precinkte po črkah in prostor, kjer prebivalci teh precinktov volijo.
Precinkt Kje volit
A Slovenski narodni dom, E. 65 in St. Clair Ave.
Good Shepherd cerkvena dvorana, 7301 St. Clair Ave. Good Shepherd cerkvena dvorana, 7301 St. Clair Ave.
V	brivnici, 1407 E. 55 St.
V	šoli sv. Vida, 6111 Glass Ave.
V	St. Clair kopališču, 6230 St. Clair Ave.
East Madison šola, 1130 Addison Rd.
East Madison šola, 1130 Addison Rd.
Smiley’s čistilnica, 7121 St. Clair Ave.
Hodge šola, 1075 E. 74 St. Hodge šola, 1075 E. 74 St. Ninth Evang. Reform cerkvena dvorana, E. 74 in Lockyear Cerkvena dvorana sv. Jurija, E. 67 in Superior Ave.
Dell Bramley cvetličarna, 1264 E. 71 St.
V	šoli sv. Frančiška, 7210 Myron Ave.
Ninth Evang. Reform cerkvena dvorana, E. 74 in Lockyear. East Madison šola, 1130 Addison Rd.
Hodge šola, 1075 E. 74 St.
East Madison šola, 1130 Addison Rd.
V	St. Clair kopališču, 6250 St. Clair Ave.
V	šoli sv. Vida, 6111 Glass Jyvc
V	Stanard šoli, 6350 Stanard Ave.
v dvorani sv. Andreja, 5133 Superior Ave.
v šoli Brezm. Spočetja, E. 41 in Superior Ave.
V	župnišču sv. Pavla, 1369 E, 40 St.
V	Case šoli, 1535 E. 40 St.
V	dvorani sv. Andreja, 5133 Superior Ave.
Willson Junior High School, 1625 E. 55 St.
V	Slovenskem nar. domu, E. 65 in St. Clair Ave.
Hodge šola, 1075 E. 74 St.
V	St. Clair kopališču, 6250 St.
Qair
FF v dvorani sv. Andreja, 5133 Superior Ave.
GG V Case šoli, 1535 E. 40 St.
Ako pa ste v dvomu, v katerem pre-cinktu živite, pokličite Mr. Edward Kovačiča, HE 1-3011, ki vam bo dal potrebne informacije.
in pobijati laži, ni več. Njegovo pisanje je bilo zanimivo, pa tudi šaljivo. Kolikokrat sem se smejala ob branju “Treh na dan” ali pa ob opisovanju njegove Menišije — tisti kraji so mi znani.
Pokojnik pa se je posebno zavzel za begunce in jim pomagal, kjerkoli je le mogel. Razkril pa je tudi resnico o dogodkih v naši stari domovini za časa vojne in pokazal na trpljenje našega naroda, ki so mu ga prizadevali komunisti. Dobro je, da se je vendar vsaj nekaj naših rojakov rešilo iz komunističnega pekla in našlo pot v svobodni svet. Tako drugi narodi lahko vidijo in spoznajo naše poštene slovenske fante. Daj Bog, da bi prišel skoro čas, ko, se bodo mogli vrniti na svoje ljubljene domove.
Kakih posebnih novic tukaj ni. čitali smo, koliko snega ja bilo to zimo po Ameriki pa tudi v naši stari domovini in kako so povodnji prizadele posamezne pokrajine. Pri nas ni bilo v tem času nič hudega. Sedaj imamo že pomlad. Ves mesec marec smo nabirali regrat, zdaj gre pai to tudi h koncu.
Uredništvu, pa tudi, vsem ostalim sodelavcem in bralcem AD želim veliko zdravja in uspeha pri delu, slovenskim fantom in možem, ki so dobili tu zavetje, pa skoro vesel povratek v milo domovino.
Johana Logar, roj. Cankar doma iz Žirov.
Ave. v nedeljo 18. maja popoldne.
Tudi “Teta na konju” nas je ob tej priliki obetala obiskati
—	pa je boljše, če teta kar doma ostane, da bo le “Kovačev študent” prišel.
Pričakujemo slavne goste od blizu in daleč, kateri bodo, bo pa gotovo povedala naša tajnica
—	srce društva — Marija Ho-chevar.
Vsem prisrčne pozdrave in na veselo svidenje 18. maja popoldne v SND.
Marjanca Kuharjeva, preds.
------o------
Zemljevid neba
V nekaj letih bo nebesni atlas (zbirka zemljevidov) gotov in na razpolago astronomom, ki bodo tako imeli študijskega gradiva vsaj za sto let. Za enkrat je dogotovljeno delo samo glede ene tretjine neba, ki se vidi iz Združenih držav.
Nebesni svod raziskuje “Veliki Schmidt,” orjaški teleskop s premerom 1Ž2 cm, ki gleda lahko na razdaljo 350 milijonov svetlobnih let. Da si lahko ustvarimo sodbo o ogromnosti te razdalje zadošča pomisliti, da preleti svetloba v enem letu o-koli 9.600 milijard kilometrov.
S tem izrednim teleskopom so lahko napravili neštevilna nova.tisoč demonstrantov
K sodobnim svetovnim problemom
i
j
K
L
R
S
Z
AA
BB
DD
EE
Pismo z zahodne obale
Enumclaw, Wash. — Hudo mi je bilo, ko sem brala, da g. Debevca ni več med živimi, kar prestrašila sem se. Moža, ki nam je toliko lepega napisal, ki se ni nikoli bal razkriti resnice
Pripravite narodne noše
Cleveland, O. — Sobota 17. maj je določen dan za veliko parado pod imenom: “Armed Forces Day Parade,”. Zadnji torek so se zbrali v mestni hiši zastopniki U. S. Navy oddelka, Admiral in Lieutenant in zastopniki narodnih skupin, kjer so razmotrivali o programu za sobotni popoldan označenega dneva.
Lansko leto so se vdeležile te parade tudi naše slovenske skupine fantov in mož, deklet in žena. Za letos so nas ponovno naprosili. Za to leto bo, kakor obetajo, izredno častna parada, zato naj se pripravi za njo vsak in vsaka, ki ima lepo narodno nošo. Natančnejše o programu bo sporočeno pozneje. Za več pojasnila se pa lahko obrnete! na Mrs. Johanna Mervar in Anton Grdina.
A. Grdina st.
—o-
Odkrilo povem
Cleveland, O. — Povem kar naravnost, da ne bo imel “Šen-klerski firbec” takih skrbi, kako živim, kaj delam in kar je glavno, če se kaj “ženim ali mo-žim”. Se mi je zdelo, da nekdo “šnofa” okoli naše hiše. Saj vem, “firbec je velik”, korajža pa majhna. Kar noter naj bi prišel, saj smo bile same “fest” tam, nekatere kar za “devet”. In vse spadamo k naj večjemu ženskemu društvu — Društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Zato tudi skupaj držimo, smo vse za eno, ena za vse!
Tako vidiš, “prisrčkani firbec”, ki si me zadnjič telefonič-no klical, da ne smem tega in tega “guneveta” poročiti, češ da mi bo vse zapravil in koliko žensk da ima moj ženin, menda pol ducata živih in pol ducata mrtvih ter kaj vem, kaj še vse.
Včasih sem mislila, da sem pozabljena na svetu, pa vidim, da so še dobri ljudje, ki jih skrbi moja bodočnost.
Bom kar odkrito povedala, “da se mislim” — če se bom, bom vas drage članice za “svet” vprašala. Ge bom katerega izbrala, bom kar “Kovačevega študenta”, da ga boste ja vse videle, bo prišel na proslavo naše 35-letnice v SND na St. Clair
Nemčija je še vedno v ospredju svetovnega zanimanja, čeprav dober del ameriškega časopisja sodi, da je borba za njeno “dušo” za Zahod že dobljena. Ob branju nemških časopisov človek o upravičenosti take sodbe ne more biti čisto prepričan. Skoro bi se bal, da le ni bila naša želja njen oče.
Vlada se je odločila iti z Zahodom! Da, to je že res, kaj pa narod sam? Je tudi odločen sodelovati z nami v vsakem slučaju? Ali pa je morda v svojem srcu le bolj naklonjen sovjetski ponudbi nevtralnosti? Gotovo je eno, da namreč povprečen Nemec ne mara ne Rusa ne A-merikanca, res je pa tudi, da mu je Rus še neprijetnejši od Amerikanca. želi se iznebiti o-beh. Tak utis dobi človek ob branju nemških časopisov. Ne1 bi bilo napak, če bi naši odgovorni ljudje to stvar malo bolj premislili, da nas ne bodo tudi v Nemčiji presenetili dogodki kot so nas 1. maja v Tokiu. “Japonska je trdno na naši strani”, je trdila večina naših časopisnih poročevalcev. Odkod se je pa vzelo sedaj kar naenkrat 300
osrčju
odkritja, tako na primer tudi osemsto velikih ozvezdij, od katerih je bilo do zdaj znanih samo 20.
“Veliki Schmidt” dela vztrajno vsako noč in napravi od vsakega dela nebesnega svoda dva fotografska posnetka v izmeri 36x6 cm, enega z rdečim filtrom in drugega z modrim filtrom. Po končanem delu bo na razpolago 2000 plošč, iz katerih bo razvidna slika vsemirja. Eventuelne izredne pojave v tem času bodo še podrobneje preučevali z orjaškim teleskopom na gori Pa-lomar, katerega premer je 508 cm. Ta observatorij bo dal vsa
japonske prestolnice, ki so prevračali in požigali ameriške avtomobile ter vpili, naj zapustimo Japonsko?
Kljub nekaterim našim nespretnostim so pogajanja med.
svoja silna sredstva na razpolago tudi tujim znanstvenikom, ki 'bi na podlagi nebesnega atlasa želeli poglobiti svoja raziskovanja o določenih vprašanjih.
Pri izdelavi nebesnega atlasa sodelujejo tudi številne druge zvezdarne po vsem svetu, ki so sprejele vsaka svoj del neba v fotografiranje.
Britanske pomožne vojaške edinice v Beljaku bodo v kratkem prestavljene v Celovec. Tako je ra eni zadnjih sej ministrskega sveta sporočil zvezni kancler Figi.
35. mednarodnega evharističnega kongresa, ki bo od 27. maja do 1. junija letos v Barceloni na Španskem, se bo udeležila tudi skupina Koroških Slovencev. Predvideno je, da pojdejo z železnico do Genove, od tam pa z ladjo v Barcelono. Prigla-se za romanje je zbral celovški “Naš tednik.”
Avstrijski drobiž. 15. marca t. 1. je začel v Belgradu poslovati avstrijski urad za zunanjo trgovino z Jugoslavijo. Vodstvo urada je podeljeno dipl. trg. dr. Lambertu Kusterletu, ki je Korošec slovenskega rodu. V zvezi z njegovim imenovanjem jie uradni list za Koroško zapisal, da je pričakovati, da se bodo trgovinski odnosa ji med Koroško in Jugoslavijo primerno razvili in okrepili.
V drugi polovici preteklega meseca je prišel v Celovec novi laški konzul Roberto Cerchione.
Dunajsko zvezno ministrstvo za pouk je razrešilo službe graškega vseučiliškega profesorja, dr. H. Brandwieinerja, ker se je udeležil potovanja komunističnih “pravnikov” v Korejo. Tam
so ti pravniki ugotovili, da so naša ameriška letala metala bakterije kuge in kolere na Severno Korejo.
“Salzburger Nachrichten.” ki uživajo lepo ameriško moralno podporo, prinašajo 17. apr. t. 1. članeit z naslovom ‘Trojezično šolstvo.” V njem so na način, kakor misli “Salcburgerica,” da je za Amerikance najbolj tečno, prikazane šolske razmere na Koroškem. V njem je znova spet pogreta stara nacistična pesem o vindišarski Šprahi kot tretjem jeziku v deželi. Kdor pozna nemški dialekt (narečje) na Koroškem ve, da je ta vse bolj daleč od knjižne nemščine, kakor je koroški slovenski ljudski govor od knjižne slovenščine. Čemu toriej o trojezičnem šolstvu ko gre pa v resnici vsaj v . tolikšni men celo za štirije-zično šolstvo.
Podgorska nedelja. Sredi Roža je znana Marijina romarska cerkev v Podgorjah. Zgodovinski viri jo prvič omenjajo 1542., vendar je današnja cerkev iz 1. 1609. Letos so cerkev, posebno še zvonik, lepo prenovili. 27. a-prila, t. j. na podgorsko nedeljo se je pri podgorski Mariji zbralo ogromno število vernega ljudstva. Ob tej priliki je bil tudi blagoslov nove pozlačene zvezde, ki so jo ta dan že tudi pritrdili na vrh zvonika.
Zahodno Nemčijo in Zahodnimi silami ž|e toliko- napredovala!/ da lahko računamo s podpisom posebne mirovne pogodbe z Nemčijo do konca maja. Tudi zamisel Evropske armade, v kateri naj bi poleg Francozov, Belgijcev, Holandcev, Luksenbur-nov in Italijanov sodelovali tudi Zahodni Nemci, naj bi bilal po sodbi naših časopisnih ponH čevalcev vsaj drugo leto uresničena.
Nemški nacionalisti podpirajo kanclerja Adenauerja v njegovi politiki sodelovanja z Zahodom zlasti zato, ker upajo, da bodo s pomočjo Zahoda nekega dne le “osvobodili” one predele Vzhodne Nemčije, ki so po zadnji vojni pripadli Poljski. Celo nemški sccialisti, ki niso posebno naklonjeni ideji popolne vključitve Zahod. Nemčije v zahodni obrambni sistem
—	imeli bi raje bolj proste roke1
—	odklanjajo sovjetski predlog o ustanovitvi narodne nemške armade in misel o nemški nevtralnosti med Vzhodom in Zahodom. Tudi njim se zdi Stalin veliko nevarnejši od Zahoda, čeprav se hudo jeze na Francoze zaradi Posarja.
Po sodbi naših ameriških o-pazovalcev nemških razmer se bodo dogodki razvijali sledeče:
Poseben mir med Zah. zavezniki in Zah. Nemčijo bo podpisan nekako do konca maja in odobren od strani parlamentov do kraja poletja. Ta mirovni dogovor bo priznal Nemčiji polno neodvisnost v kolikor zadeva Zahod, na Sovjetijo se pa ne nameravajo ozirati, kot se niso ozirali lani pri sklepanju mirov-re pogodbe z Japonsko. Moramo pa priznati, da je razlika med Nemčijo in Japonsko vseeno' precejšnja, ker je dober del Nemčije pod sovjetsko zasedbo, Japonska pa je bila čisto v naših rokah.
Schumanov načrt o skupni upravi železne in premogovne' industrije Zahodne Evrope jel že preko naj večjih težav in bo verjetno že drugo leto stopil V veljavo.
Dogovor o Evropski armadi bo podpisan istočasno s sklenitvijo miru z Nemčijo, toda preden ga bodo vsi prizadeti parlamenti potrdili, bo gotovo že nastopila zima. Nemške čete se torej ne bodo pridružile obrambnim silam. Zahoda pred začetkom drugega leta.
Stalin bo ameriškim načrtom še nadalje odločno nasprotoval in storil vse, kar bo v njegovi moči — le vojne ne bo začel.
Poleg Posarja, o katerem se kot omenjeno prepirajo z Nemci Francozi, je važno tudi vprašanje, kdo bo nosil stroške za novo nemško vojsko in za vzdrževanje onih vojska, ki ima za vsak slučaj v Nemčiji zbrane Zahod. Vse izgleda tako, da bc morala tudi tu Amerika poseči v svoj žep in to precej globoko.
V propagandni vojni s Sovjeti smo doživeli v zadnjem času spet neuspeh. Komunisti trdijo že več mesecev, da smo mi vrgli razne bacile nad Severno-Korejo in Kitajsko. Te laži ponavljajo s tako vztrajnostjo in tolikokrat po vsem svetu, da so jim nekateri že začeli verjeti. Mi smo sicer skušali to kampanjo zavreti, pa pri tem nismo uspeli popolnoma. Te komunistične laži moramo spraviti v zvezo s sovjetsko mirovno propagando. Sovjeti hočejo sami sebe prikazati kot zagovornike in branitelje svetovnega miru, Zahod, posebno Ameriko pa kot vojne hujskače in imperialiste. V prenekaterih predelih sveta je naletela ta propaganda na
odprta ušesa.
* * *
Nove težave se obetajo Zahodu tudi v Južni Afriki, kjer obstoji nevarnost, da se vname prava državljanska vojna.
I
H.*r t ♦
DOHOTZHX, MAY 6, 1952
QlOSjom
t/fl
Domoviim/i
AMCRICAN IN SPIRIT FORSIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN HORNING NGWSPAPGR
Slovencem v Zapadni Kanadi
Misijonar p. Odilo naznanja, da bo letošnji mesec maj obiskal slovenske naselbine v Zapadni Kanadi in sicer po sledečem redu:
Port Arthur, Ont. dne 10. in 11. maja. Spovedovanje bo v soboto popoldne od 3. ure dalje. Večerna pobožnost s pridigo in litanijami 'bo v soboto ob 8:30. — Sv. maša v nedeljo bo ob 7. uri zjutraj, popoldne ob 3. uri pa bo sklepna pobožnost s pridigo in petimi litanijami. — Vse pobožnosti se vrše v cerkvi sv. Andreja 292 Arthur Street. Pridite tudi iz okolice.
Winnipeg, Man. 16., 17. in 18. maja. Večerne pobožnosti v petek in soboto bodo ob 8:30. V nedeljo sv. maša kot lani. Sklep v nedeljo popoldne ob 3. uri s petimi litanijami. Pobožnosti se vrše v cerkvi Naše ljube Gospe Fatimske kot lansko leto.
Calgary, Alta. 23., 24. in 25. maja v francoski cerkvi. Začetek v petek zvečer ob 8:30. V nedeljo sv. maša kot lani. Sklep v nedeljo popoldne.
Lethbridge, Alta. 30. in 31. maja ter 1. junija. Začetek v petek zvečer ob 8:30 sv. maša v nedeljo kot lani. Vse pobožnosti v isti cerkvi kot lansko leto. Sklep v nedeljo popoldne,
Vsi dragi Slovenci ste prisrčno lepo vabljeni k vsem pobožnostim. Saj komaj čakate, da pride med vas slovenski duhovnik. Zopet bo odmevala slovenska beseda po naših ušiesih in slovenska pesem bo donela po vsej okolici. — Drugih naselbin p. Odilo letos ne more obiskati.
ki podpirajo s svojo naklonjenostjo delo prirediteljev in ki se zavedajo njihovih težav. A naša dolžnost bi morala biti, da podpremo s svojo navzočnostjo vsako kulturno in družabno pri reditev, ki se rodi iz naših vrst ter dvigamo tako voljo izvajalcem in jih podpremo v njih stremljenjih “dvigati se proti boljšemu.”
In če bomo storili mi to svoje, bodo tudi oni nudili od najboljšega najboljše.
T. M.a
“No Escape,” pri čemer so raz- Prav tako se Kanada po mne-sodniki omenili literarno odliko J nju g. Laurenta zaveda važno-in rabo poetične drame, s čemer ,sti kanadskega sodelovanja pri
Dva kanadska svkofa v kitajskih ječah
Kitajski komunisti so zaprli tudi tri usmiljenke in dva
duhovnika
Ottawa. — Ministerski predsednik g. Laurent je proti koncu preteklega meseca naznanil kanadski spodnji zbornici, da se je Kanada pridružila vladam Združenega kraljestva, Združenih dr|av Amerike in Avstralije in predložila kitajskemu pod-ministru za zunanje zadeve pritožbeno noto v obrambo kanadskih državljanov, ki žive na Kitajskem. Pritožbeno noto so izročili v Pekingu 21. aprila. G. Laurent je dejal:
“Nota se je sklicevala na prejšnja sporočila in pritožbe kitajski vladi, ko smo izražali globoko zaskrbljenost zaradi številnih aretacij in pogostih priporov tujih državljanov, ki še žive na Ki-tajskekm. V istih prejšnjih notah smo prav tako nakazovali o neprijetnostih in težavah teh tulih državljanov, katerim je kitajska vlada bodisi odhod iz Kitajske onemogočala ali pa ovirata. Sedanja pritožbena nota pa 3e podčrtala, da se vrše aretaci-le tujih državljanov še vedno; y noti so se nahajala imena petinpetdeset ameriških, angleških, kanadskih in avstralskih državljanov, o katerih imamo poročita! da so v ječi. Pri tem pa je še nedoločeno število ljudi teh narodnosti, o katerih imamo poročila, da uživajo take ali druge vrste hišni pripor.”
“Opolnomočeni poslanik Združenega kraljestva se je obrnil na kitajsko zunanje ministrstvo po informacije o obtožbah in o morebitnih obsodbah teh oseb kakor tudi o njihovem zdravju in o tem, kod se nahajajo. Poslanik je prav zaprosil, da bi prišel z njimi v osebni stik.”
“Med temi petinpetdesetimi je sedem Kanadčanov:	škof
Cuthberth O’Gara, škof Gustave Prevost, usmiljene sestre Marie-Germaine, Alphone du Redemp-teur, Raymnodde Marie in duhovnika Eugene Lauzon in Ar-senius Mullin.”
“Poročila, ki smo jih dobili v zadnjih osemnajstih mesecih od ljudi, ki so se vrnili iz Kitajske, vedo povedati, da s Kanadčani na splošno ne ravnajo slabo, vendar so bili primeri, ko so Kitajci kanadske državljane zapirali v ječo. Nekateri naših državljanov na Kitajskem so morali pred takozvana “ljudska sodišča,” kjer so bili žrtev zasme-hovalnih procesov. Globoko smo bili užaloščeni ob vesti, ki je
žefa Leona Arcand, ki je umrl v frančiškanski misijonski bolnišnici v kraju čefu dne 8. februarja letos. Ta duhovnik je bil poprej obsojen na šest mesecev zapora. V zaporu je tako oslabel, da je umrl nekaj dni potem, ko so ga izpustili. To je bil primer, ki je poostril našo pozornost, kajti prav gotovo lahko verjamemo, da je pripisati naglo smrt kanadskega misijonarja Arcanda brezbrižnosti in slabemu ravnanju s strani kitajskih komunističnih oblasti.” --------------o------
Torontčani v BeamsviHu
Toronto, Ont. — Pravijo, da staro in mlado ne gre skupaj; da ni tako, smo videli zadnjo soboto v Beamsvillu, ko so prišli v goste torontski orkester in Brunškova igralska družina. Torontčani so bili presenečeni nad dobro voljo in razumevanjem Beamsvilčanov in priznali so z vzhičenjem, da tako hvaležne publike še niso našli v Kanadi. Z zanimanjem so gledalci spremljali čebelarja Brunška in z užitkom poslušali petje gdč. Francke Zupančič in g. Blaža Potočnika.
Naš Janez Šušteršič pa je bil zopet stari Janez, poln dovtipov in smešnic. Moramo mu priznati veliko odrsko zmožnost in pa lastnost, da zbliža igralca in gledalca do najintimnejšega kontakta in ustvari tako družabnost, ki je podlaga za dobro in neprisiljeno zabavo. Pri obeh večerih, ki jih je priredil orkester, spio opazili izredno dobro organizacijo in daj emu M. Šinkovcu za njegovo sposobnost vse naše priznanje. Orkester je pokazal lep korak napredka ter Srečku Tekavcu in njegovim soizvajal-cem Marjanu, Matiji, Nacetu in Romanu čestitamo. Za zakluček večera so plesalci izvolili svojo kraljico v osebi ljubke Mimi Petrič, ki sta ji dvprili Mary Peček in Milka Tanko.
Bilo je prijetno, le malo prekratko, pravijo Beamsvilčani. Pa bi želeli videti kmalu zopet kaj na odru. Morda bi Stane
V provinci Ontario je izbruhnilo v zadnjih nekaj tednih dvajset gozdnih požarov, največji med njimi pri kraji Sioux Lookout, Ont., kjer so plameni zasegli skoraj tisoč milj gozda; tega požara	doslej	še	niso	udušili.
Skoraj vse te požare so povzročili ljudje z neprevidnostjo in brezskrbnostjo.
*	*	*
Kanada se bo letos prvič v svoji zgodovini udeležila Mednarodne umetniške razstave “Biennale,” ki se vrši vsako drugo leto v Benetkah v Italiji. Udeležbo kanadskih umetnikov bo organizirala Narodna galerija v Ottaw.i.
*	*	*
Več ko sto upodabljajočih umetnikov iz enaindvajset evropskih dežel, Kanade, Amerike in Japonske je razstavilo svoje risbe in grafike na razstavi v Luganu, Italija. Med desetimi nagradami je eno preje! kanadski umetnik Jack Nichols.
*	*	B
Lani so pridelali kanadski sadjarji skoraj za 43 milijone dolarjev sadja, kar pomeni več ko en milijon dolarjev pribitka izza leta 1950; ta napredek je pripisati mladim sadnim farmam v Quebecu. Britska Kolumbija in Ontario, dve glavni dobaviteljici domačega sadja sta pridelali približno toliko kakor prejšnja leta, Nova Scotia pa, ki je znana po svojih jabolkih, je zelo nazadovala.
*	* *
Kanadska letalska družba bo v kratkem otvorila svoj redni promet v Nemčijo. Letala bodo zapuščala Montreal in pristajala v Dusseldorfu v Nemčiji.
* * «
Kanadski ribiči, ki nalove v obrežnih vodah Britske Kolumbije zadnje čase za 85 milijonov rib, stoje pred resnim problemom, kam bodo svoje ribe prodajali. Glavni vzrok tej zaskrbljenosti je odpoved angleškega trga, kamor je Kanada, poprej prodala veliko večino svojega plena.
Odlika naših radijskih oddaj
Columbus, Ohio. — Kanadska radijska družba CBC je prejela na Institutu za vzgojo preko radia in televizije, Ohio State University, šest med dvanajstimi nagradami, katere je omenjeni institut podelil za najboljše radijske programe. Prvo nagrado so podelili za kanadski program “Stage 52,” o katerem so se razsodniki izrazili, da podčrtava skrajno visoke kulturne in vzgojne vrednote, drugo nagrado pa je dobila CBC za svoj pro-
so prireditelji programa na neobičajno originalen in svež način približali poslušalcem dilemo modernega človeka. Pohvalne omembe so bili deležni tudi programi “Otroški oder” in pa “Carol for Canada.”
Nagrad sta bila deležna tudi dva programa z radiopostaj v Winnipegu, Manitoba in v Van-couverju, B. C. Oba ta programa, “Zapojmo skupaj” in “Poslušajte!” sta namenjena kot šolski oddaji kanadski mladini v za-padnih provincah.
o------
Predsednik Uurent je po nosen na kanadsko tehniko
Ottawa. — Kanadski tehniki in inženirji so ogromno pripomogli h gospodarskemu razvoju Kanade in k ustvarjanju kanadske narodne ideje, je dejal g. Laurent, naš predsednik, ko je govoril montrealski korporaciji poklicnih inženirjev.
Veščina in naraščajoča inženirska znanost je v Kanadi v preteklih dveh vojnah častno prebila svojo odgovorno preizkušnjo. “Zdaj”, je dejal g. Laurent, “se zgodovina do neke mere ponavlja in inženirji postajajo pomožni vojaki in pomagajo pri uspehu našega vojaškega programa;”
“Nikakor ni rečeno in tega ne smemo pozabiti, da zadob-
gospodarskem načrtu za Azijo (Colombo Plan). Pripomnil pa je, da ta načrt nima namena, da bi po nepotrebnem dvigal azijskim narodom njihovo življenjsko raven, ampak da bi tem narodom pomagal do preživet ka in k nadaljevanju njihovega sodelovanja z ostalimi svobodnimi narodi po svetu.
------o------
Za ožje sodelovanje
Ottawa. — Pretekli teden je povabil kanadski parlamentarni komitet v našo prestolnico več ameriških senatorjev na neuradno konferenco o zadevah Severnoatlantske zveze. Pri tej priliki je ameriški senator Gilette predlagal, naj bi se začeli narodi Severnoatlantske zveze zanimati z ustanovitev nekakšnega mednarodnega parlamenta, katerega člani naj bi predstavljali vse dežele, ki so članice te zveze.
Senator Gilette je našim vladnim krogom svetoval, naj bi oni spravili to idejo v javnost s pomočjo predhodne konference. Na tej konferenci naj bi razpravljali o možnosti in izgledu take mednarodne parlamentarne organizacije. Na konferenco naj bi povabili narodne voditelj e,zastopnike političnih strank, odlične državljane in člane narodnih zakonodajnih oblastev.
Gilette je nagovoril kanadske parlamentarce pri šlavnost-
Ijeno tvarno blagostanje samo^em kosilu in jim povedal, da na sebi ni naš cilj ; to je le sredstvo, s ^katerim bomo ohranili našo civilizacijo, ki temelji na spoštovanju in svobodi posameznika”, je dejal predsednik.
G. Laurent se je v svojem govoru tudi dotaknil kanadske pomoči evropskim zaveznikom. —
Naša podpora evropskim narodom, ki se bore za ohranitev svojih demokracij, je važna. —
je mnenja, da Severnoatlantska zveza še daleč ni samo kaka vojaška organizacija. O tem ima povedati bodočnost.
------o-------
Razlika
— Človek ne sme verjeti vsega, kar sliši.
— To je res, res je pa tudi, da lahko vse pripoveduje naprej.
Brunšek kaj napravil. Materija- gram “Cross Section,” ki so o
la in to solidnega ima dovolj na ražpolago. Jaz sem prikimal in poškilil na Staneta, Francko in Blaža, pa oplazil z očmi kot, kjer je igral še vedno neumorno orkester. Materijala je dovolj, a delo je težko in zahteva mnogo
poročala o smrti duhovnika Jo- žrtev. Malo je ljudi med nami,
njem dejali, da orje ledino družbene zavesti.
Pohvalno omembo je zaslužil posebni program družbe CBC ki ga daje ob sredah zvečer (n ki ga prenašajo radijske postaje širom Kanade. Posebno pohvalo je zaslužila oddaja z naslovom

-TRANSMUNDIAL-
T0R0NT0
Podružnica slovenske potniške agencije v Kanadi
prodaja parobrodne in avijonske karte za potovanja v Evropo ali za obisk v Jugoslavijo preko Italije ali Francije; tudi za vse druge dežele; prodaja parobrodne in avijonske karte za svojce, ki jih hočete pripeljati iz Evrope; dobavlja kavo, moko in drugo hrano Vašim v Jugoslaviji hitro, točno in po najnižjih cenah (zahtevajte cenik) ;
izvršuje tudi denarna nakazila v vse dežele; izvršuje vse vrste prevodov in uradno potrjene prestave listin;
daje informacije v zadevah imigracije in pridobivanja državljanstva.
Pišite ali telefonirajte na
TRANSMUNDIAL TRAVEL AGENCY
173 Queen St. East
Tel.: EMpire 4-6084
Toronto, Ontario
Ista tvrdka v Caracas-u (Venezuela) v Genovi (Italia)
Kako se bo preživel svet.
Dr. G. H. Boume, uradnik britanskega ministrstva za prehrano, je razložil načrt za povečanje prehranbenih dobav na svetu. Načrt ima v glavnem sledeča poglavja: korenita sprememba poljedelskega gospodarstva v mnogih deželah, zlasti na Vzhodu; obširnejše izrabljanje obrobnih področij, to je tistih predelov, ki jih do zdaj še ne izkoriščajo za obdelovanje; močnejše izrabljanje virov živilske proizvodnje, ki ne zavisijo od zemlje, zlasti uporaba sintetičnih živil in izkoriščanje drugih virov, kot je na primer plankton, ki ga pridobivajo iz morske vode.
Dr. Bourne pripominja, da na eni strani narašča naglo prebivalstvo v vseh deželah, na dru gi strani pa obstoja močna neenakost v prehrani, kar povzroča zahtevo dobav od držav, ki so v slabšem položaju. Poudarja dalje, da se ne more pričakovati izboljšanja položaja prehrane na svetu, dokler se bo splošni položaj še nadalje slabšal. Celotno prebivalstvo sveta šteje danes dve milijardi 250 milijonov lju di, prihodnja generacija pa bo dosegla že štiri milijarde. Po izjavi Bournea se ne more resno upoštevati trditev iz preteklosti, da bi vojne odpravljale več ali manj preobljudenost sveta. Stvarno je umrljivost, ki jo povzročajo vojne, bila vedno sorazmerno majhna v primerjavi z umrljivostjo, ki jo povzročajo bolezni.
Bourne zaključuje: važno je zato, da se posveti naj večja pozornost povečanju količin živil na svetu z vsemi možnimi sredstvi, nato pa uvede primeren sistem razdeljevanja. Na ta način bi vsi ljudje brez razlike lahko imeli vsaj prehrano, ki je pri merna potrebam posameznika.
Strahopetnež
— Z ženo sta se torej prepirala. Policija pa ni zato na svetu, da bi poravnavala domače spore. Pojdite domov in uredite to zadevo z ženo sami. To bo najbolje.
— Kaj je pa na drugem mestu najbolje, gospod komisar?
-------o-----—
Molki dobilo delo
“OLIVER”
potrebuje
operatorje za
Drill Presses (Single Spindle) Radial Drill Press Milling Machine (Vertical-Horizontal)
LATHES Engine Lathes Large Turret Lathes Bullard Machine Arc Welders Assemblers
(Heavy Non-Precision) Power Saw Operators
Incentiven zaslužek incentivnem delu.
od začetka na
Tool and Die Makers Tool Makers
Tool Room Machine Operators Experimental Mechanics Inspectors
Sheet Metal Layout Fabricators
— Reka Amazonas v Braziliji in Nil v Egiptu sta približno e-nako dolgi in sicer meri vsaka od izvira do izliva 4,000 milj.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, in 4 sob. Lastnik prodaja. Na 1063 E. 76 St. —(89)
Delikatesen naprodaj
Proda se delikatesen radi jolezni po nizki ceni. Ima C-2 icenco, pivo in vino. Zelo dober promet in v lepi okolici na 15965 Euclid Ave. Pokličite MU 1-2015.	(90)
Iščejo stanovanje
Mati in hči, obe zaposleni, iščejo 4 ali 5 sob blizu trans-portacije. Pokličite EN 1-0383 po 6. uri.	(92)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini. Kogar zanima naj se zglasi na 1171 Addison Rd., ali pokliče EX 1-0062.	—(90)
PISARNA dr. Ilije Brkoviča
IZVRŠUJE VSE POSLE
pri nakupu in prodaji nepremičnin, oskrbi prevode iz raznih jezikov, opravlja notarske posle, overi dokumente in testamente, izdaja polnomočja za stari kraj, preskrbi dokumente za vselitev v Kanado, vknji-žuje posojila na posest, zavaruje in izpolnjuje prijave za davke.
Oglasite se pismeno ali ustmeno.
Pisarna je odprta vsak dan razen v nedeljo od 9 zjutraj do 9:30 ure zvečer.
Naslov: 164 Ossington Ave.
Tel.: KE-3216
Toronto
Hiše naprodaj
Bali Ave. in E. 200 St. za 1 družino, 4 sobt, moderna kopalnica, kuhinja obita s ploščami, preproge na prvem, 3 sobe in kopalnica na drugem, klet, “air conditioned” furnez na plin, zimska okna in mpeže, lot 75 x 125. Cena $13,500. Dajte ponudbo.
29960 Roberts Rd.’ Wickliffe, zidan bungalow, 4 in pol sob, kopalnica obita s ploščami in lijak, prostor zgorej, garaža, lep lot. Gotovine okoli $3500. Cena $12.900.	(90)
Addie M. Phillips, Realtor
KE 1-3790
Hiša naprodaj
Proda se hiša 6 lepih sob, vse moderno, furnez na plin, ograja okrog dvorišča. Bo prazno 1. julija. Na 10908 Lima Ave. telefon GL 1-5010.	(90)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, 5 sob gor, 5 sob dol, na 1190 E. 81 St., furnez na premog, garaža, prazno. Cen$ $11,900
Oshen Realty Co.
SW 1-9126
Dobra plača od ure; mora biti pripravljen delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki; povišek v mezdi s poviškom v ceni življenskih potrebščin, avtomatičen povišek v plači do maksimalne mezde; zavarovalnina za delavca in njegovo družino; 5% povišek za delo na 2. šiftu, 10% na 3. šiftu.
Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 popoldne in ob sobotah od 9. do 12. opoldne.
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0309
•	(90)
Planer Hands
DRUGI ŠIFT
5 večerov—9 ur vsak večer še ena ura povrhu plačana za nočno delo Dobra plača od ure in liberalna nagrada
BROWNING CRANE & SHOVEL CO.
16226 Waterloo Rd.	IV 1-1400
(89)
DELAVCI
Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti
THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc.
Smith Rd. ofl' Brookpark Rd.
(X)
Ženske dobijo delo
Ediphone Operator
Izkušeno dekle dobi delo z tipkanjem, prednost ima taka, ki hoče stalno delo, 5 dni v tednu. Pokojnina in skupna zavarovalnina.
Ohio Chemical & Surgical Equipment Co.
1177 Marquette Rd.
(89)
GIRL WANTED
Light office work and some typing
A. J. Budnick £ Co.
6631 St. Clair Ave. UT 1-4492
(x)
Ženska dobi delo
ženska dobi delo za čiščenje in likanje — mora dobro likati — 3 dni v tednu, torek, četrtek in petek — $7 na dan in vožnja. Kličite Mary Javornik, YE 2-8377.	(90)
WAITRESS WANTED
Experienced waitress wanted for days. Inquire at Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(x)
Gospodinja
Išče se vdova ali poročena Slovenka, da bi skrbela za dom šestih sob in kuhala. Pokličite EN 1-1182.	(93)
4
AMERIŠKA DOMOVINA, .MAY 6, 1952
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Črez nekaj časa je uprl roke na kolena, pobesil glavo in ostal nepremično, da se je zdelo, kakor bi bil zaspal. Ali ni zaspal, odrevenel je — a po glavi so mu preletavale mesto misli samo nejasne podobe. Videl je najprej Heleno, in sicer tako, kakršna je bila, ko se je pred zadnjim potovanjem poslavljal od nje, samo obraz je imela zakrit z meglo, da ni bilo mogoče spoznati njisnih potez. Hotel jo je potegniti s tega meglenega o-braza, a ni mogel. Zato je odšel s težkim srcem. Potem mu je mignil skozi glavo čehrinjski trg, stari Zacvilihovski in nesramno obličje Zaglobe; ta o-braz mu je stopil s posebno o-durnostjo pred oči, dokler ga ni zamenjalo mrko obličje Grod-zickega. Potem je videl še Ku-dak, porohe, bitko na Hortici, Sič, vse potovanje in vse pripetljaje, vse do zadnjega dne, do zadnje ure. Toda dalje že tema! Kaj se je z njim sedaj godilo, ni več razpoznaval. Imel je samo neizražen občutek, da gre do Helene, do Rozlogov, toda zmanjkalo mu je sil, zato počiva na pogorišču. Hotel bi že odtod, dvigniti se in jahati dalje, a nekaka neizmerna slabost ga tišči na mesto, kakor bi bile navezane na noge stofuntne krogle.
Sediel je torej in sedel. Noč je minevala. Tatarji so razsedlali, da bi prenočili, zakurili ogenj ter začeli na njem peči kose konjske mrhovine, potem se nasitili in se raztegnili po tleh.
A ni minila niti ura, ko so skočili na noge.
Oddaleč je prihajal hrum, podoben glasovom, ki ga daje veliko število jezdecev, jahajočih v naglem maršu.
V SREDO BODO SLIKE!
Pod pokroviteljstvom Društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida se bo vršila v šolski dvorani v sredo večer 7. maja po pobožnosti v cerkvi, predstava slik s sledečo vsebino: pogreb: msgr. Bartolomei Ponikvarja; msgr. Franc Gabrovšeka; James Debevca in Math Grdina. K tem slikam bodo dodeljene še druge, vesele in zanimive.
Podpisani zelo povdarjam, da bo ta predstava res vredna, da jo vidi vsak. Naj še dodam tole! Ker sem obljubil, da bomo nekaj zbrali za spomenik msgr. Gabrovšeka, je sedaj zadnji čas, da bi se priglasili tisti, ki ste ga čislali, kajti končno moramo oddati, kar so do sedaj že podarili zanj. Tudi darilc tega večera bomo dali zanj.
ANTON GRDINA,
lastnik slik.
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
ZULICH
Tatarji so nataknili najhitreje na drog belo plahto in razne-tili ogenj, da bi se moglo že oddaleč spoznati, da so poslanci miru.
Topot in hrzanje konj in žvenket sabelj se je bližal vedno bolj in v kratkem se je pokazal na poti oddelek jezdecev, ki je takoj obkrožil Tatar j e.
Začel se je kratek razgovor, Tatarji so kazali na postavo, sedečo na brdu ki jo je bilo sicer videti prav dobro, ker je padala na njo mesečina, in so izjavili, da spremljajo poslanca, a od koga, to ve on najbolje.
Vtem se je vodja oddelka z nekaterimi tovariši napotil na vzgorje, toda komaj se je približal in pogledal sedečemu v obraz, je sklenil roki in vzkliknil:
“Skrzetuski! Za Boga živega, to je Skrzetuski!”
Namestnik se. niti ganil ni. “Gospod namestnik, ali me ne poznaš? Jaz sem Bihoviec. Kaj ti je?”
Namestnik je molčal.
“Zbudi se, za Boga! Hej, tovariši, dajte no!”
In res j,e bil to gospod Biho-viec; ki je šel s prednjo stražo pred vso silo kneza Jeremije.
Medtem so prišli tudi drugi polki. Vest, da so našli Skrzie-tuskega, se je razlegla hipoma po praporih, zato so vsi hiteli pozdravljat milega tovariša. Mali Voiodijovski, oba Slešinjca, Dzik, Orpiševski, Migurski, Ja-bukovič, Lene, gospod Longinus Podbipieta in mnogo drugih častnikov je drvelo naglo na grič. Ali zastonj so govorili do njega, klicali ga po imenu, stresali za ramena, poskušali ga dvigniti — gospod Skrzetuski je gledal nanje s široko odprtimi očmi in ni spoznal nikogar. Ali rajši nasprotno, zdelo se je, da jih spoznava, a do so mu popolnoma vseeno. Ko so se pa ti, ki so vedeli o njegovi ljubezni do Helene, in vedeli so skoro vsi, spomnili, na kakem mestu so, in ko so pogledali na črno pogorišče in siv pepel, so razumeli vse.
“Od bolesti je omedlel,” je šepetal eden.
“Obup mu je zmešal razum.” “Peljita ga h knezu, morda se zave, ko ga zagleda.”
Gospod Longinus je vil roke. Vsi so obstopili namestnika in ga pogledovali z obžalovanjem. Nekateri so si brisali solzjs z rokavicami, drugi so žalostno vzdihovali. A naglo se je pokazala nekaka visoka postavo, se približala počasi namestniku in mu položila na glavo obe roki. Bil je duhovnik Muhoviecki. Vsi so umolknili in pokleknili, kakor bi pričakovali čudeža, toda duhovnik ni storil čudeža, temveč je še vedno držeč roko na glavi Skrzetuskega, dvignil oči k nebu, polnemu mesečnih bleskov, ter začel glasno moliti: “Pater moster, qui es in coe-lis! sanctificetur nomen Tuum, adveniat regnum Tuum, fiat voluntas Tua . . .”
Tu je prenehal in za kratko ponovil glasneje in svečaneje:
“. . . Fiat voluntas Tua! . . .” Zavladala je globoka tišina.
“ . . Fiat volutas Tua! ...” je ponovil duhovnik tretjikrat.
Tedaj se je izvil iz ust! Skrze. tuskega glas neizmerne boli in resignacije:
“Sicut in coelo et in terra!”
In vitez se j.o ihte zgrudil na zemljo.
(Konec prve knjige)
Druga knjiga
I.
Da pojasnimo, kaj se je zgo^ dilo v Rozlogih, se moramo vrniti nekoliko v preteklost, in sicer do one noči, v kateri je gospod Skrzetuski odpravil Rzed-ziana s pismom iz Kudaka k stari kneginji. List je vseboval nujno prošnjo, naj bi kneginja vzela Heleno in čimprej odpotovala do Lubnij pod varstvo kneza Jeremijo, ker se vojna začne vsak hip. Rzedzian je sedel v čajko, katero je gospod Grodzicki s Kudaka poslal po smodnik, in krenil na pot, a je šlo počasi, ker so pluli proti toku. Pod Krzemienčugom so srečali vojske, ki so plule pod poveljem Krzečovskega in Bara-baša, poslane po hetmanih proti Hmielnickemu. Rzedzian je videl Barabaša, ki mu je koj povedal, kake nevarnosti lahko nastanejo za gospoda Skrzetuskega iz njegovega potovanja na Sič. Prosil je potem starega polkovnika, da ne opusti, ko se srečata s Hmielnickim, se odločno potegniti za poslanca. Potem so krenili dalje.
V Čehrin so prišli ob svitanju. Tu so jih takoj obkolili straže in jih izpraševale, kaj da so. Odgovorili so, da gredo s Kudaka od gospoda Grodzickega zi listi za hetmana. Razen tega so poklicali staršega iz čajke in Rzedzi-ana, naj se gresta javit polkovniku.
“Kakšnemu polkovniku?” je vprašal starši.
“Gospodu Lobodi,” so odgovorili esauli iz straže, “kateremu je veliki hetman ukazal, da mora vse one, ki prihajajo s Siči, zadržati in izpraševati.”
Šla sta. Rzedzian je šel smelo, ker se ni nič hudega nadejal, vedoč, da se tu že razteza hetmanska moč. Peljali so ju blizu “Zvoniškega kota’, do doma gospoda Želenjskega, kjer je
bil stan polkovnika Lobode. A povedali so jima, da je polkovnik že ob svitanju šel do Čer-kas in da ga zastopa podpolkovnik. Čakala sta torej precej dolgo, dokler se niso naposled odprle duri in se je v izbi prikazal pričakovani podpolkovnik.
Ko ga je Rzedzian zagledal, so se mu začela tresti'kolena.
Bil je Bohun.
Hetmanska oblast se je zares že raztezala do Čehrina. Ker Loboda in Bohun do sedaj še nista prestopala k Hmielnickemu, temveč se nasprotno glasno izrekla za Poljsko, zato jima je
janko v Čehrinu in jima ukazal tam stražiti.
Bohun je sedel za mizo in začel prišleca izpraševati.
Starši, ki je nosil list gospoda Grodzickega, je odgovarjal zase in za Rzedziana. Ko si je mladi polkovnik oglodal list, je začel skrbno izpraševati, kaj je novega v Kudaku, m očividno je bilo, da je imel veliko željo, da bi izvedel, čemu je poslal gospod Grodzicki do velikega hetmana ljudi in čajko. Toda starši mu ni vedel odgovoriti, a list je bil zapečaten s pečatom gospoda Grodzickega. Ko ju je bil izprašal, se je hotel Bohun že od-
vfeliki hetman poveril pošto- I praviti in je segel v žep, da
KORISTEN STR,OJ — Ernst Kummer, 66 let star Berlinčan ob stroju, ki vtika pisma v ovoje in jih nato tudi zalepi. V eni uri spravi takle stroj do 2000 pisem v red.
MAJHEN IN CENEN — Alfred Heisig, 26-letni artist iz Berlina v Nemčiji pri delu •na svojem avtomobilu, ki bo menda najmanjši te vrste na svetu. Dosegel bo do 35 milj na uro, pri tem pa porabil za 70 milj samo etn galon bencina. Drag tale avtomobilčeh ravno ne bo, pa vendar dvomimo, da bi našel v Ameriki kaj prida kupcev.
imeli od njega za napivek, ko so se vtem odprla vrata in je gospod Zagloba planil kakor strela v sobo.
“Čuj, Bohun,” je vpil, “izdaji-ca Doprelo je utajil najboljši trojniak. el sem z njim v pivnico — gledam: seno, samo seno. Vprašam: kaj je? Reče:	‘Suho
seno!’ Ko pogledam bliže, ti šr-tli ven glava steklenice, kakor Tatar is trave. ‘O! tak sin,’ pravim, razdeliva si delo, ti poješ seno, ker si vol, a jaz izpijem med, ker sem človek. Prinesel sem tudi steklenico za prijetno poskušnjo, daj sem čašo.”
(Dalje prihodnjič.)

ADRIA GIFT PARCEL
5099 STANLEY AYE.
TEL. MO 2-4861
MAPLE HEIGHTS, OHIO
STANDARD POŠILJKE
ŠT. 7
10 Ibs. sladkorja 8 Ibs. riža 2 Ibs. kave
.$5.75
ŠT. 10
.$10.50
20 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 10 Ibs. masti
ŠT. 12....
.$10.50
10 Ibs. sladkorja 10 ibs. riža 10 lbs. spaghetti 10 Ibs. masti
ŠT. 19..................$10.50
20 Ibs. sladkorja 5 Ibs. riža 8 lbs. spaghetti 2 Ibs. kave % Ib. čaja 10 kom. Noodle Soup
ŠT. 23
$13.00
20 Ibs. sladkorja 5 lbs. spaghetti 5 Ibs. kave 5 Ibs. masti 5 ibs. mila
POSEBNE POŠILJKE	
100 Ibs. SLADKORJA 	!	 100 Ibs. BELE MOKE 	 100 lbs. SPAGHETTI 			$16.00 	$10.75 	$17.00
VAŽNO:
Sprejemamo tudi predplačila nove carine za blago, ki je po novih določbah podvrženo carini. Obrnite se na nas v zadevi predplačila carinskih pristojbin.
100 Ibs. RIŽA, BREZ CARINE .......................$16.00
100 Ibs. RIŽA, S PLAČANO CARINO ..................$22.00
PIŠITE NA GORNJI NASLOV!
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.


ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628