Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja tiecer vsak pri; ni tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan praznik, izide „DOMOLJUB» dan poprej. Cena mu je 80 kr. ta celo leto. - Spisi ,„ dopisi na, se pohtjajo: uredništvu ^DOMOLJUBA", Ljubljana, v semeniAlcih ulicah it. 2. Naročnina ... inserah pa opravmstvu „DOMOLJUBA" Vodnikove uliae št. 2. - Naznanila se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Ntev. 2 1. V Ljubljani, J 7. decembra 1896. Letnik IX. Socijalno demo krat i ni i paradiž. /nabiti so se drugi bralci že dolgočasili, ko so vedno le brali o socijalnih demokratih, da nočejo pomagali prav nobenemu stanu in tudi družini ne, marveč, da hočejo vse to odpraviti in vreči med slaro Saro. Zato bomo danes povedali da jc vendirle jeden stan na svetu, kateremu so ponudili socijalni demokrati svojo rešilno roko. Pomagati obetajo tistim ljudem, ki nimajo premoženja, takim ljudem, ki nimajo nili sveta niii stalnih dohodkov, ampak živč od rok v usta, n. pr. delavci v tovarnah, rudnikih, plavžih, težaki vsake vrste, dninarji i. dr. Vse take ljudi imenujemo delavce v ožjem pomenu; sicer mora vsak človek delati, ako hoče jesti in živeti in zalo smo delavci vsi, a vendar imenujemo delavce po navadi tiste ljudi, ki si z delom svojih rok služijo kruh, pa pri t:m nimajo svojega stalnega premoženja ali dohodkov. No, učeni ljudje so precej čutili, da bi tu lahko nastala zmešnjava, zato so iznašli novo besedo za delavce v ožjem pomenu, imenujejo jih namreč p rolet arije e. Kajne, čudna beseda, zato jo koj razložimo. V davnem davnem času živel je v Rimu kralj Servij Tulij. Temu možu je denarja manjkalo in zato je svoje ljudstvo razdelil po premoženju v pet razredov, da bi potem davke v primeri s premoženjem natanko preračunal. Seveda so bili tudi takrat, ljudje, ki so imeli prazen mošnjiček in od teh pravični Servij Tulij ni zahteval davka. Dal je pa kralj takim ljudem ime »prole-tarijci«, zato ker od njih država le dobiva otroke. Otroci se pa v latinskem jeziku imenujejo »proles«. In tako pomeni beseda proletarijci ljudi, ki državi dajejo v prvi vrsti otroke. Ia glejte, proletarijcem hočejo socijalni demokratje pomagati, tistim hočejo pomagati, ki nič nimajo. Ali ni to lepo ? Ko bodo socijalisti zavladali po celem svetu in ko bodo vsem, ki še kaj imajo, vzeli premoženje, tedaj bodo ubogi delavci reš-ni in že na tem svetu bodo imeli paradiž, v katerem ne bo treba mnogo delati, vsega bo dosti in vsak bo delal, kar bo hotel, ker največja prostost bo vladala. Da, tako so socijalni demokratje že kaj pogosto slikali bodočnost in ljudje so jim verjeli. A s tem, da obetajo pomagati, ni še rečeno, da tudi morejo pomagati. Koliko pač ljudje obetajo, pa vendar le ne morejo. Tako tudi socijalni demokratje tistim, ki nič nimajo, ne morejo pomagati, in s tem zginejo vse lepe sanje o bodočem paradižu, kakor pene, s katerimi se igrajo otroci. Zakaj pa vendir ni mogoče, da bi ljudje manj delali, dobro in v obilnosii živeli ter bili popolno slobodni? Zato, ker 1. ne gre, da bi vsi ljudje manj delali, kot sedaj delajo. Res je gotovo, da so mnogi delavci z delom preobloženi, za katero pa dobivajo le pičlo plačo, tako, da imajo za življenje premalo, za umreti pa preveč. To je pač res in sila žalostno in dalo bi se kaj hitro odpravili, če bi delodajalec v delavcu videl kaj več ko goli stroj, če bi ga gledal z očesom sv. vere kot brata v Kristusu. Krščanski duh naj zopet zav ada med bogataši in kmalu se bo zemlja preustrojila. Ali tako se to ne da zboljšati, kakor socijalisti hočejo. Neki vodja socijalistov je natanko izračunal, da bo treba delavcem v prihodnji socijalistični državi dela le 2'/» ure na dan I To ni mogoče! Le poglejmo : na Pruskem n. pr. nastavljenih je pri železnicah 282 000 uradnikov in delavcev, ki delajo na dan 10 — 12 ur. Ce bi toraj hoteli ti vsi delati le po pol-tretjo uro na dan, trebalo bi nad jeden milijon delavcev, da bi taisto naredili I Na jednak način morali bi tudi pri pošti, v šolah, bolnišnicah, tiskarnah petkrat več ljudij nastaviti. Kje se bo toliko ljudij dobilo ? Pri tem pa še nismo računali kmetovalcev, obrtnikov, rokodelcev. Da, kmet po socijalisličnem nauku ne sme delati več ko tri ure! Le premislite, koliko bi bilo treba delavcev da njivo izorjejo, posejejo, pognojč, povlačijo, žito po- spravijo! Iz te moke torej ne bo kruha, in v s i ljudje ne morejo manj delati kot delajo. 2. S tem tudi obljuba o obilici vsega zgine, s katero socijaliati posebno radi lovč kaline na svoje lima-nice Kdo bi pač ne živel rad tako, da bi imel vsega dosti in zato mnogo ljudij verjame tem besedam, a ne pomislijo, da dandanes, ko vendar vse hiti in drvi za kruhom in delom, ko sila goni k delu, vkljub temu ni splošnega blagostanja in prav mnogo ljudij vsako leto pomr|e hkote in pomanjkanja, posebno po večjih mestih. Kaj bo pa Šele v socialistični državi, ko bo vsak delal, kolikor in kadar se bo njemu zljubilo, tu ne bo nobeno sile, ker bo prostost v vsem in povsod. Zopet velika laž soeljalnih demokratov. Da so dandanes ljudje tako malo zad voljni, je pač vzrok tudi to, ker ne zhhjo varčevati in moraio biti pri vsaki veselici in se tudi čez svoj sian oblačijo. Le vprašajte, vi mladi, svoje slare očete in matere in povedali vam bodo natanko, kako so včasih z malim in priprostim dobro in zadovoljno živeli in ni bilo toliko ložbe o slab;h časih, ko dosedaj. To pa le mimogrede. 3. Da pa svobode tudi ne bo Bog v6 koliko, raz vidno je že iz tega, kar smo dosedai povedali. Kajti če bo delavec tako malo delal, bode jih pa več treba in prostosti je manj. Če pa reče kdo, saj bo delal vsak, če bo hotel, pravimo: mi to je neumnost. Ce ho le tisti delal, ki se mu bo zljubilo, se bo prav malo pridelalo in slednjič bodo ljudje le prisiljeni delati, če ne bodo hoteli lakote poginiti. Kar se pa tiče tega, da ne bo postav, bi pač vprašali, kako more obstati država, kako občina, kako more tudi obstati družina brez postav in določb. To bi se ljudje pobijali in klali in pretepali, da bi bilo joj in to je potem svoboda 1 Socijaliati toraj le prazno slamo mlatijo, če tako govore o prihodnjem paradižu na zemlji. Ne smemo jim verjeti in sedaj tudi vemo, zakaj jim ne smemo verjeti, če pravijo, da hočejo proletarijcem pomagali. Če nekaj. Zastonj pa tudi nočejo pomagati, ampak že naprej hočejo plačilo, ki je pa tako veliko, da nobeden pameten in veren Slovenec ne more in ne sme tako drago kupiti tega laži paradiža socijalnih demokratov. 0 tem se po bomo prihodnjič kaj natančneje pomenili! Kaj je novega po svetu? Zadnjič smo poročali nekoliko o zakonu prisilnega zavarovanja, katerega so obravnavali v državnem zboru. To postavo predlagal je grof VVurmbrand, pa kaj hitro je ta mož umaknil svoj predlog, ko je videl, da vlada ni za ta predlog. Grof \Vurmbrad ima namreč nekaj upanja, da postane Štajerski deželni glavar, vedel pa je, da ministri ne vidijo radi, da bi se ljudstvo strgalo iz žrela židovskih zavarovalnic in iz strahu pred vlado je naglo zatajil svoj predlog, ker sicer bi ga gotovo ne doletela zgoraj omenjena služba, kar je zdaj Že prav mogoče. — Taki so ti možje I Najprej res hočejo kaj dobrega napraviti, ko pa vidijo, da bi jim to ulegnilo kako škodovati, brž sklonijo hrbet in pravijo: Saj nisem nič rekel, saj nisem nič rekel, naredite kar hočete. Tako je dobra stvar, s katero bi bilo vsaj nekoliko pomagano ljudstvu, zopet zaspala in to pa le zato, ker so židovski bogatini tako hoteli. Hvala Bogu, da kmalu dobč sedanji državni poslanci odpust za večne čase in precej upanja imamo, da bodo v novo zbornico prišli res taki neustrašeni možje, ki bodo storili kaj za manj premožne stanove in naj bi to bilo tudi njim samim v škodo. Huda rana na naSih postavah je ta, da so davki krivično razdeljeni. Ni nam treba na dolgo in Široko razlagati, da so naravnostni in nenaravnostni, hišni, dohodninski in zemljiški davki previsoko umerjeni. Pa tudi vse pristojbine n. pr. pri kupu in prodaji, so provisoke za nižje manj premožne stanove. Nasproti so pa borzi-janci, to je ljudje, ki trgujejo na borzi, skoraj da prosti davkov. V Nemčiji plačuje borza davka nad 15 milijonov goldinarjev, pri n»s pa le jeden milijon. Zato je pa neki poslanec predlagal, naj se bor*ni davek poveča. Seveda je bilo precej poslancev za ta predlog, drugi pa zoper in tudi denarni minister je zagovarjal borzo. Kaj pa jo vendar borza, bodete vprašali? Bjrza imenuje se tisti proslor, tista hiSa kjer se shajajo bogatini in veliki trgovci, da tam kupčujrjo z denarjem in pa z blagom. Kupčujejo z denarjem? Hm, to pa bržkone ni tako, bodete dejali, kdo bo z denarjem kupčeval? Gotovo se vam čudno zdi to, pa je le res. Ddnar bi moral imeti in ima v resnici le ono veljavo, vsled katere zamorem za denar dobiti kake druge stvari, ki je toliko vredna, ko dotični kos denarja. Denar ima samo menjalno vrednost. Prebrisani ljudje pa so vedeli narediti, da se zamore tudi z denarjem kupčevati; preobširno bi bilo, da bi vam danes to razlagal, pa le verjemite, da je ta kupčija ne samo dobra, ampak prav posebno goljufna in tistim, ki z denarjem kupčujejo, nese prav velike dobičko. Poleg tega pa na borzi kupčujejo tudi z blagom, katerega pa prav za prav Se nimajo v rokah, dejal bi po domače, mačka v žaklju kupujejo in prodajajo. To kupčijo vam pojasni ta le primera. Sladkor se dela tudi iz pese. Tovarničarji, ki delajo sladkor, morajo peso kupovati od dotičnih, ki peso sejejo. Tovarničarji bi pa radi peso po ceni kupovali, sladkor pa drago prodajali, da imajo več dobička. Zato se več tovarnarjev zmeni med seboj, drug drugemu dajo besedo, da ne bode nikdo izmed njih kupoval pese dražje, ampak vsi po isti ceni. Tisti, ki prideluje peso, jo pripelje tovarnarju na prodaj. »Toliko ti dam, če hočeš«, mu reče. Prodajalec pa si misli, »nisem neumen« in pelje ali posije ali pa preje vpraSa pri drugem, tretjem tovarnarju, a povsod ista cena. Kaj hoče storiti druzega, kot da proda peso za tisto ceno, za katero hoče tovarnar a ne on. Tako so se za letos in prihodnje leto dogovorili na borzi, da bodo plačevali peso le po 60 kr. cent, 1. 1895. pa so jo plačevali po 70 in 75 kr. Ali ni to odrtija? Take in jednake kupčije se godč na borzi, vmes pa prav velike sleparije. In kako malo plačujejo ti ljudje od svojega prodajanja in kupovanja! Ako kdo proda zemljišče za 400.000 gld., mora plačati 17 500 gld. pristojbin ; navaden trgovec plača od jednake vsote 2500gld., trgovec na borzi pa le 8 (reci osem) gld. Pa naj Se kdo reče, da ni to krivica! Država bi morala braniti stanove, kakor kmečki in obrtnijski stan pred borzo, a ne, prav gorko zagovarja borzo na Škodo sebi in nižjim stanovom, v prid krivonosim židom, ki imajo večinoma borzo v rokah, in drugim goljufom in sleparjem. Da si upa minister zagovarjati borzo, da, če naravnost zavrne predlog, naj se borzni davek zviSa, in če mu poslanci ploskajo, v znamenje, da jim je govoril iz srca, potem je pa to le preočito a žalostno znamenje, koliko gnji-lega je pri nas v Avstriji, in protiliberalni poslanci bodo imeli Se mnogo dela, da bodo ljudstvu pomagali na noge, morali bodo v roke vzeti velike gnojne vile, da bodo ves gnoj iz državnega hleva izkidali. Nič manj krivična kakor nasproti nižjim stanovom pa je sedanja Badenijeva vlada nam Slovencem in sploh Slovanom. Kajti če vlada pošilja deželne Šolske nadzornike, ki niti besedice našega jezika ne umejo, v deželo, kjer je dobra tretjina Slovencev, kakor se je to Korošcem zgodilo, je to gotovo znamenje, da nas vlada popolnoma prezira. Na shode hodijo komisarji, kateri ne znajo prav nič slovenskega, ravno take uradnike dobimo pri sodiščih, koder se Slovencem brani zagovarjati se slovensko. Surovosti proti Slovencem vlada mirno gleda in niti ne gane se, da bi branila naše pravice. Tako ee je v državnem zboru moral pritoževati naš poslanec Grfgorec, a seveda naSel je le gluha uSesa. Imamo sicer jednake pravice kakor drugi narodi, a le na papirju, ne v resnici! Ni mogoče skoraj verjeti, kolika je židovska nesramnost. Mislijo in delajo tako, kakor bi bili za večne čase gospodarji vsega, kar je in kar ni. Ce se pa nam kristjanom posreči dobiti nekaj pravic nazaj ali pa naš denar spraviti v krščanski žep, tedaj kričč, da se jim godi krivica in obrekovanja in lažij po židovških časopisih ni ne konca no kraja. Tako se je zgodilo tudi zadnje dni na Dunaju. Doslej je Dunaj oskrbovala s plinovo razsvetljavo neka dlružba, večinoma židovska, ki je prav mastne dobičke delala. Ko so letošnjo pomlad zadobili kristjani in nasprotniki židov mestno upravo v svoje roke, in je v tem času skoro že potekla pogodba med mestom in ono plinovo družbo, so sklenili mestni očetje sami napraviti plinovo tovarno in sami spravljati dobiček, da ž njim podpirajo mesto. Seveda so bili vsi židje hipoma po koncu, kakor bi jih bil gad pičil, ko so to zvedeli in takoj so začeli ljudem po časopisih trobiti, da to ne sme in ne sme biti, ampak da morajo oni in le oni spravljati dobiček. No, vsa ta gonja ni nič izdala, ker mesto Dunaj bo le imelo plinovo tovarno v krščanskih rokah. Zidje so dobili na Dunaju in na Spodnjeavstrijskem zadnje dve leti toliko brc in klofut, da je nekaterim židom zmanjkalo korajže in zdaj prav milo prosito, naj vsi židje vkup pobašejo svojo robo in naj se presel6 kam v Južno Ameriko, da bodo imeli mir pred temi »kristjani«. No, mi bi bili veseli, če bi se spravili izpod nog, a tega veselja ne bodo nam židje naredili, ker držč se kristjanov ko klop kože. Pogubni vpliv socijalnih demokratov pokazal se je prav živo zadnje dni v Hamburgu na Nemškem. V tem mestu je mnogo ladjedelnic, koder tešejo ladije, dalje prav veliko skladišč, v katerih se spravlja blago, ki prihaja iz Amerike k nam. Pri teh podjetjih ima mnogo delavcev zaslužka. Socijalni demokratje so te delavce našuntali, da so se uprli in nočejo več delati za tako plačo, za kakoršno so dosedaj delali. — Kakih 15.000 delavcev Strajka. Toda gospodarji onih podjetij niso hoteli delavcem povečati plače, ampak najeli so si tuje delavce. In tako je sedaj tolika množica delavcev brez kruha in kar je še najhuje, 8000 je oženjenih s 17.000 otroci. Z glavo se zid ne prebije. Tako socijalni demokrati ljudi reSujejo iz rev in nadlog. Komaj so Italijani čuli, da so Nemci na tihem imeli zvezo z Rusi. precej so jeli pisati razni laški listi, da ima sedaj tudi laška vlada prosto roko in da se lahko zaveže s komur se hoče. No, mi Lahom ne bomo prav nič branili, naj si poiščejo le druzega zaveznika če hočejo, jim prav privoščimo. Saj tako potrpežljivega zaveznika ne bodo kmalu dobili kakor so Avstrijci. Naša vlada namreč dobro vč in vidi, da si Lahi pod kraljem in pa Lahi v Trstu vedno namigavajo, češ. dajmo Trst vzeti Avstriji in v6 tudi naša vlada, da zahajajo iz Italije k nam ljudje, ki očitno pridigujejo punt zoper Avstrijo, a ta se malo zmeni za to, ampak pusti rogovileže pri miru. Še veseli bomo, če Lahi ne bodo naši zaveznik', ker sčasoma bi Se nas zapletli v tiste vojske, katere imajo tam doli v Afriki. Kakor otroci so ti Lahi in še slabši, otrok, če se je jedenkrat spekel pri luči, ne bo več z lepa vtaknil prsta v plamen, a Lahi, dasi jih je Menelik nakrcal, še vedno hočejo vojsko. In sicer sedaj Se bolj južno vštetega 8. decembra. Udeležba je bila velikanska. Das •o bile vsak dan po Štiri pridige, trajajoče po jedno uro, vendar je bila sedaj jako prostorna cerkev vsikdar zastavljena do zadnjega kotička. Nekaterekrati, zlasti pri sklepu, je bila taka gnječa, da ljudje (po Iftstni njihovi izpovedi) niso bili vstani prekrižati se. Misijonski govorniki so bili: 6. gg. P. Konštantin Luser, generalni difinitor iz Rima, P. Efrem Turk, P. Kasijan Z e m« I j a k iz frančiškanskega in P. Donat Zupančič iz kapucinskega reda. Govori sc bili temeljiti, globoko premišljeni, vendar poljudni in so v poslušalcih zapustili globok vtis. Tvarine bo bile povsem primerne krajevnim in časovnim razmeram. Vnema poslušalcev je rastla z vsako pridigo. Zastopani so bili vsi stanovi, celo vojaki so prišli vsak večer v veliki množini. — Spovedovalo se je od ranega jutra do 9. ure zvečer. Stalnih spovednikov je bilo 17. a zadnja dva dneva jih je bilo premalo. V drugih Ijubljansmu cerkvah se je spovedovalo ravno tako pridno in le tako je mogoče in verojetno, da je bilo med misijonom in za misijon obhajanih nad 15.000 vernikov. Na praznik Brezmadežne M. D. je opravil mil. gosp. proSt dr. Leonhart Klofutar pont fikalno sveto maSo in tako po svoji znani požrtvovalnosti močno povzdignil cerkveno slovesnost. Krono sv. misijonu pa so postavili Prevzviseni knez in Skof, ki so v svoji nedosegljivi ljubezni do vernih ovčic sami prišli k sklepu, blagoslovili misijonski križ, potem pa stopili na prižnico in iz križa izpeljali S tiri krasne nauke, ki bodo gotovo vsem poslušalcem ostali v trajnem spominu. Potem so pri altarju zapeli »Te Deum« in podelili blagoslov z Najsvetejšim. Jedino božjemu varstvu se je zahvaliti, da se ni pripetila kaka nesreča. Kamen se nam je odvalil od srca, ko se je jela prazniti cerkev. Koliko je koristil sv. misijon, prvi v tej župniji, znano je le Bogu. Njemu čist in hvala za obilne milosti in posebno pomoč. Hvala pa tudi č. patrom misijonarjem za trud, Bog jim bodi plačnik! Hvala vsem gospodom, ki so blagovoljno sodelovali Listek. Ilhova gomila. (Povest. Spisal Soflki > (Konte.) Zunaj se je bilo že dobro stemnilo. Prišel je bil že čas, ko mora vsaka pridna gospodinja pričeti pripravljati družini večerjo. Tudi mati Ilhovka je primaknila k ognju lonec, sama pa sedla na klop ob ognjišči. Zdaj pa zdaj si je otrla s predpasnikom solze raz oči. Od časa do časa se ji je izvil iz prsij globok, bolesten vzdihljej, za katerim so se začule vedno nerazumljive besede, kakor tiha molitev. Oko se ji je obračalo pogo-stoma, kakor t neko bojaznijo, proti durim. Videlo se ji je, da težko pričakuje nekoga. Cuj I — Duri zafikripljejo, kakor bi jih kdo skuSal odpreti. Starka se ozre in na licu se ji pokaže znak zadovoljnosti, — Toda zaman je bil njen up. Notri ni hotelo biti nikogar. Lo veter se je bil uprl v duri, da so zaječalo. — Starki se je zopet zmračil obraz, oči so ji zopet zalile solze in iz prsij se ji prikral polglasen vzdihljej: »Ob, Bog moj mili, ga ne boli Se tudi nocoj I« Zopet vse tiho. Le močnik grgra v loncu in zunaj tuli vihar divje-turobne pesmi skozi gole drevesne vrhe. Zdi se ubogi materi, da vihar ž njo čuti, ž njo tuguje in toži. A viharjevo sočutje ne more utesili njenih bolečin, temveč jih še bolj razvnema in neti. Njegovo votlo, zategnjeno tulenje zdi se ji glas duha, vabečega jo na oni svet, kjer jo čaka mir in pokoj. — A kako težka je ločitev od sveta materi, videči svojo družino na poti v propast I — — Ona ne bi se bala smrti, če bi lo vedela, da prinese njena smrt družini novega življenja. Toda sme li upati kaj takega? Take iu jednake misli so vznemirjale in mučile onega večera srce matere Ithovke. V tem se je pa bila skuhala večerja in starka je odstavila lonec od ognja ter vlila jed v skledo, da bi se malo pobladila. Jed je bila že davno hladna, a nikogar ni hottlo biti k mizi, ne moža, ne sina. Mati je čakala in Oakala, a nikogar ni bilo k skledi. Nazadnje si ni mogla pomagati drugače, nego da je pustila možu in sinu večerjo posebej, sama pa tedaj povečerjala. — Toda skrb in žalost ne poznata ne žejo ne lakote. Zajela je nekoli-krat in poveznila žlico na mizo. Potem je začela pospravljati pesodo. Pri delu ji je hitreje tekel čas. Tako je prišla in prešla deveta ura, a ne moža ne sina ni bilo še. Jednajsta ura je morala biti blizu, ko so sc začu!i udarci na duri. Zena je Sla takoj odpirat; vedela je. da je zunaj mož, ker takrat ni bilo prvič, da je prišel ob tisti uri domov. »No, si pa vendar prišel,« dejala mu je stopivšemu v hišo. Zapletal se je in švedral v raznih ovinkih proti ognjišču, kjer je bolj omahnil nego sedel na široko hrastovo klop. »Buu, pili smo ga, pili, a jesti se nam ni dalo! — To je zakonska ljubezea .. . Ne, ni in ne bo! — Denarja imam, gospodar sem, in kdo mi more kaj . . . ha . . . ba .. . vse nase, vse . . .« Tako je modroval stari lih sam pri sebi in potegnil iz žepa mošnjo, v kateri je imel se nekaj drobiža. Na to je prinesla bhovka skledo močnika ter jo položila pred-anj na klop. Stari je pogledal v skledo, malo pobrodil po nji z žlico, a videvSi, da je močnik, pograbil jo je ter jo zabrusil po hisi, da se je razletela na drobne kosce. V tem se je začul od vrat sem hudomušen smeh in za njim besede: »Ali vam nisem povedal, mati, da vam oče pokaže, ali je ob petkih pri hiši Se kaj boljšega od oblic?« Kako je užalostilo in presunilo vse to staro Ilhovko, ne da se povedati. Nikdar do onega trenotka se ni čutila Se tako zapuščene in osamljene na svetu. Videla je tedaj na jedni strani pijanega moža, na drugi razuzdanega, hudobnega sina. Kam naj se torej obrne? Komu naj potoži svoje gorje? — Komu drugemu neki, ako ne Očetu sirot, Tolažniku žalostnih — milemu Bogu? — Tako je tudi naredila uboga mati. Prepirala se ni z možem in sina ni več kregala, ampak prelivala je samo solze in molila v srcu . . . Toda, nesrečna mati, še ni polna kupa tvojih bridkostij, ker ni še izlila vsega strupa vanjo kača, katero si dojila z lastnim mlekom. (Hej jo tam nesramno kačo, glej hudobnega sina, kako laže, da mu nisi hotela dati jesti; glej ga, kako toči hinavske solze, da bi prevari! očeta I Stari je hitro vse verjel sinu, planil kakor besen kvišku in začel pretepati ženo. Nazadnje jo je palmil celo iz hiše, renčeč za njo: »Videli bomo, ali je v moji hisi gospodar petek, ali sem jaz !< Na to je zaloputnil stari vrata in jih zapahnil od znotraj. Uboga Ilhovka je pa padla pred vrati v nezavest. Ležala je z obrazom na golem kamenji. Dolgo časa se ni niti zganila, sapa ji je bila težka in srce ji je bilo neredno. S.ednjič sc je vendar zopet zavedla, dvignila se kvišku kakor v snu in gledala zbegano v temo, ki jo je obdajala. Il prva ni vedels, kje je in kaj se je zgodilo ž njo. Se le ko je začula govorjenje iz hiSe, jeli so ji počasi vstajati spomini na dogodke mi-nolega večera. In tedaj so se ji iz nova udrle solze, omahnila je zopet na tlak in začela ihteli, Roke je vila in si pulila lase iz glave, kakor bi bila brtz uma. Veter pa, ki je vel nad njo po dolini, je odnafal jek njenih vzdihov naprej, da bi jih prinesel mords na uho človeku, ki bi se usmilil uboge, pregnane mitere. A zaman . . . Vihar je pihal in tulil, a žive duie ni bilo na pomoč nesrečni revi. Petelin je pel že tretjo uro čez polnoč, ko je Se le vstala Ilhovka od mrzlih tal in jela počasi lezti niz dolu proč od hiSe. Kam neki se je namenila mati? — Morda gre v skedenj ali v hiev, da bi prenočila tam, ker ne more v hiSo? — Ne, ampak le naprej gre nizdoli proti majhnemu znamenju s sliko Matere Božje sedmerih žalostij, belečem se kraj glavne poti, ki vodi skozi selo. Pred tem znamenjem se je zgrudila zatirana mati na kolena in začela vzdihuje tožiti o svojih revah in najlogah. Dolgo je molila tam in vzdihovala. Cerkovnik je zvonil v bližnji vasi že sveto jutro, ko je vstala in šla nazaj proti domu. Premrazila se je bila v nočnem hladu in vetru. PriSedSa pred hiSna vrata, poskusila jih je odpreti, a bila so zaprta, v hiši pa je bilo še vse tiho. Ker se je kar tresla od mraza in si ni mogla drugače pomagati, Sla je v hlev k živini, da bi si tam malo ogrela odre-venele ude. Začudeno je gledala krava Liska svojo gospodinjo in malo zamukala, kakor da bi jo hotelu vprašati, zakaj je prišla že obsorej k nji. Ko je pa stopila starka bliže, jela ji je Liska lizati roke, kakor bi hotela pokazati gospodinji svojo hvaležnost. »Glej,« vzdihnila je Ilhovka sama pri sebi, »iivina me ljubi, ljudje so me pa zavrgli.« Še jeden krat je pogladila pohlevno L-sko, potem pa šla v dolenji konec hleva in legla na kup listja, da bi si malo odpočila, ker bila je zelo trudna in onemogla. Angelj snu ji je takoj zatisnil objokane oči in jo tako za nekaj časa reSil zemskih skrbij in grenkostij. * * * Sedem let je preteklo po omenjenih dogodkih. Žalostno so peli zvonovi v farni cerkvi, stoječi dobre pol ure od Cvetreža na planem polji. Zdelo se je, da se jim trese glas kakor od žalosti. Peli so mrtvaško pesem občanu, preselivšemu se iz solzne doline v dolino — veselja. Sveti mu večna luč! Od cerkve pomikal se je po mehki poti, vijoči se mej cvetočimi travniki in rodovitimi njivami, proti pokopališču dolg izprevod. Črna, nič okrašena krsta z velikim belim križem je pričala, da je bil rajnik ali raj-nica bolj siromašnega stanu. Pred krsto je stopal siv, od težav življenja že upognjen duhovnik ter pel molitve za mrtve. Slednjič je dospel izprevod na majhno pokopališče sredi polja. Nosilci so postavili krsto na tla ter jo spustili mej duhovnikovo molitvijo v hladno gomilo. Zeleč mrtvemu večnega pokoja vrgel je duhovnik lopato zemlje na krsto. Votlo so odmevali okrog udarci padajoče prsti kakor resen »opomin na smrt« razhajajočim se po-grebcem. . . Na pokopališču je ostal samo vaški grobar Vrisk. Vlačeč dim iz kratkega polža, ki je bil ob petkih in svetkih njegov najzvestejsi drug, zasipal je z nekako za-dovoljnostjo novi grob. Ko je vrgel zadnjo lopato zemlje na gomilo, je navlekel ustnice čudno na smeh, pomigal s suho, naprej štrlečo brado in nekako zadovoljno za-mrmral: »No, hvala Bogu I — Zasul sem jo, in menda ne zastonj. Sedaj ga bova z Ilhom lahko brez skrbij pila in vlekla. — Ko se zmrači, dejal je, naj pridem k njemu. Hej, kaj takega ni treba botru Vrisku dvakrat povedati. — Z Bogom s^ara, spi v miru, saj že dolgo nisi I« Po teh besedah je ogrnil mali, koščati možicelj star, luknjast jopič, vrgel lopato čez rame, stisnil klobuk pod pazduho in odšel s pokopališča. Solnce se je že nižalo k zatonu in tu pa tam je že frfotal po zraku kak netopir. Petje past rjev, gonečih živino s paše, je odmevalo od vseh stranij, vmes se pa čulo prijetno zvonkljanje kravjih zvoncev. — Kmalu je objel zemljo gost mrak. Črni, gromonosni oblaki so pre-pregali nebo, tako, da ni bilo videti zvezdice. V cvetre-škem selu je že vse poleglo spat, ker trudni so bili vsi od dnevnega dela. Samo od gorenjega konca sela je odmevalo hri-pavo petje; zdelo se je, kakor bi bilo dvoglasno. Odkod neki obsorej to petje? Iz malega okna Ilhove kleti sveti medla luč; najbrž ima lih kake goste. Petje se čuje še vedno. Odmore mej petjem pa dopolnjujejo razne hujše in manj hude kletvine in grdi priimki, s katerimi se dve osebi mej seboj no obkladata. To prepevanje, preklinjanje in zmerjanje se je vršilo in vrstilo morda dobro poldrugo uro. Nazadnje je nastalo v kleti grozno vpitje in kletvine so padale kakor toča. Na to je nekaj zažvenketalo, kakor bi se bila razletela velika steklenica, in začulo se je močno razbi janje in lomastenje. Luč v kleti je nakrat ugasnila in v istem hipu je priletel nekdo na vso sapo iz kleli. Svetloba, katero je provzročil krvav blisk, ki je Švignil prav ta čas preko oblačnega neba, izdala nam je v be-žečem - grobarja Vriska. Za Vriskom je pridirjala ali bolje prirohnela in priklela iz kleti druga oseba, v kolikor se je dalo soditi po glasu, bil je to — lih sam. Kakor besen je dirjal po vasi z debelim polenom v desnici ter kričal s straSnim, divjim glasom: »Ti satanovo seme! — Kdo je kriv, da je sin moj ušel od vojakov, kdo? — Kdaj sem ga jaz učil slabo? — Kdo pravi, da sem jaz umoril svojo ženo? — Dokaži mi to, če moreS, dokaži mi, dokaži .... Ali se ni sama končala? — Kaj morem jaz, če jo je hud . . ojoj-meni .. .< Na to se je čul težak padec in vse je utihnilo za nekaj časa. Potem je pa švignil čez nebo žaren blisk, ob jednem je zagromelo, da je zemlja strepetala, in začele so kapati debele kaplje dežja, ki so prihajale vedno gosteje. Nazadnje se je vlila ploha, kakor bi se bil utrgal oblak. Trajala je moida dobre pol ure, potem so se pa jeli oblaki razLrapljati in čez uro časa je bilo žo vse jasno. S'.oprav je pokukalo drugo jutro solnce iz/.a bližnjih gora, že je videlo sredi cvetreškega sela gručo ljudij, ki so Be gnetli okrog jame, v katero se je stekala ob času deževja voda. Vsi so bili nekako preplašeni in zbegani; nikdo skoraj ni črhnil besedice, ampak je strmč gledal v jamo, kjer je plavalo po umazani vodi mrtvo človeško truplo in zraven njega debel kol. H lo je truplo starega I ha, ki je omahnil po noči v jamo, loveč pijan grobarja Vriska. »Cemu bi stali tu in zijali, možje? Izvlecimo ga ven!« oglasil se je mlad, krepak mož, v katerem lahko Se gpoznamo svojega nekdanjega znanca Kraneta Trpinovega, ki pa ni bil tedaj več priprost pastirček, ampak samostojen gospodar in spoštovan mož v Oetrežu. »Saj res, prav imaš,« pritrdilo je Kranetu več se Ijanov zajedno. Na to so potegnili mrtveca iz vode in ga položili na nosilnico, katero so bili za silo napravili iz kolov in vej, ter ga odnesli na dom njegov. Jeden pa je tekel hitro naznanit žalostno novico duhovniku, ki je kljubu svoji starosti takoj prihitel, da bi ljudem kaj svetoval in poskusil, ako bi bilo mogoče Se kaj pomagati. A vspeh vseh različnih poskusov je bilo le bridko spoznanje, da je že prekasno, da je lih že — mrtev. Cvetrežci so si pa jeli na to skrivnostno pošepe-tavati mej seboj, da ni bil rajnik že toliko let pri izpovedi in v cerkvi, da ni posvečeval in spoštoval ne petka ne svetka, da bo najbrž pokopan na neblagoslov- Ijenem kraju pokopališča, ker ni ukazal duhovnik, da bi mu zvonili itd. » * • D »a dni potem so nesli štirje možje navadno ne-pobarvano krsto iz Cvetreža proti pokopališču. Mej potjo jih je srečal razcapun tujec bledorujavih lic, temno, razmrSene brade, klobuk nizko na oči potisnen. V globoko udrtih, čudno se žarečih očeh bral se mu je notranji nemir. Vsa zunanjost tujčeva je kazala sploh sumljivega človeka. Ko so so nosilci srečali s tujcem, vstopil so je ta pred nje, kakor bi jim hotel zabraniti pot dalje, ter jih vpraSal z zamolklim, votlim glasom: »Komu nesete to krsto?« »Grobu,« odvrnil je kratko in resnobno jeden nosilcev, kateremu ni nič kaj dopadel tuji potni«/ »Kaj bo s prazno krsto v grobu?« vpraSal je nadalje tujec nekako radoveden in nemiren. »Kdo pravi, da je prazna? — Če bi bila prazna, ne bi je nosili štirje,« odgovoril je zopet prejšnji nosilec, ki bi se bil že rad iznebil odurnega tujca. * * * Za onin dnevom je prišla jasna noč. Zvezdice so živahno migljale po temno-modrem nebu, kakor mogočen kralj v sijaju svoje slave se je vozil mesec mej njimi ter railijal svojo čarobno svetlobo na zapuščeno Iihovo poslopje. Na kupu kamenja, stoječem ob ozadju hise, pa je iedel človek, sključen v dve gubi in opirajoč glavo ol dlani. Obraz mu je zakrival precej Širok klobuk, take du r.e je videla izpod njega le črna, raz-mršena braia. Nepremično, kakor okamenel jo sedel neznani poiočnjak. Čuti ni bilo niti, da diha. Toda čez nekaj časa se je vspel naglo kvišku, prijel se za glavo in votlo zaurmral skozi zobe besede: »Prit je moralo torej do toga? — Umrla je mati, pahnili so očeta v grob, imetje je zapuščeno, in jaz — jaz? Česi iSčem neki tu? — Kaj me veže Se na la kraj prokletstva ? O, da ne bi se bil nikdar rodil 1 — Mati, z ah j vas nisem ubogal! — Oie, ti si me ugonobil! Tisi zanetil ogenj strasti v mojem otroškem srcu. Ti si zakrivil, da sem sedaj tu — vojaški begunec; ti si zakrivi, da sem umoril jetniSničarja in pobegnil semkaj. Kr.avi sled zlodejstev se drži moje pete. Drugi Kajn sen na zemlji, miru nimam nikjer. Iščejo in za-Bledujej) me povsod in vlovč me. Toda, naj me, naj me, naj končam jedenkrat svoje prokleto življenje. A sam jin ne poletim v roke, ne. nikakor ne. Trud jo in potč mj se za mano, da uvidijo, s kom imajo opraviti.« — Na to je potegnil iz nedrij samokres in nadaljeval: »Ti me bos varoval, ne-li, moj angelj, dokler me ne požre zemlja, katera je pila kri mojih zloč.nov. Leta pretek), starost se pri — — —« Tu je nakrat prenehal govoriti. Zdelo se mu je, da jt slišal v bližini neki Sum, kakor bi pokalo komu suhe brstje pod nogami. Več časa je vlekel pazljivo na uho, da bi Se kaj čul, a vse je bilo tiho. Na to je sedel mirno zopet na grobljo, vtaknil samkres v nedrije, oprl lehti ob koleni in del glavo mej dlani. Malo časa je sedel tako, kar ga je zgrabila od zadej močna roka. Preslraften je planil na noge, se jzvil iz neznanih pestij in ugledal pred seboj orožnika. Premišljal se ni dolgo, ampak popadel je debel kamen in g« vrgel z vso silo proti orožniku; a ta se je ročno umaknil in skočil z nastavljenim bodalom pred begunca, ki ni bil nihče drugi, nego Ilhov Jože. Ko je videl ta, da ne more ubežati, polotil se ga je obupen pogum. »Jaz ali ti!« je zarujovel besno kakor razljučen tiger, izpulil debel kol izpod kamenja ter zamahnil s tako silo po nastavljenem bodalu, da se je prelomilo čez sredo. To je Se bolj osrčilb Jožeta. S podvojeno silo je zopet dvignil kol in po orožniku bi bilo, ako bi mu ne bil srečno prestregel s puSko. Razjarjen je zabrusil Jože na to kol od sebe, potegnil samokres iz nedrij in zavpil: »Pusti me t miru, ali te ustrelim!" Tedaj je prikipela orožniku nevarnost do vrhunca in sprožil je. »Proklet ves sveti« je zaklel Jože in se zgrudil na grobljo, na kateri je poprej sedel. Kri mu je vrela iz prsij, sopel je prav težko. Orožnik je hitro poklical nekoliko mož iz vasi, da bi prenesli kam ranjenca in poskusili, ali bi ga bilo morda Se mogoče rešiti. Jed-r.ega seljanov je poslal, da bi poklical hitro duhovnika. Prvi za orožnikom je bil pri ranjencu Frane Trpinov, sosed Ilhov. Počasi je stopil k pol mrtvemu tujcu in mu položil roko na srce. »Srce mu ne bije več,« vzkliknil je Franc. »Ne bije več?« ponovil je vprašaje orožnik. »Marko, ta je tisti, ki nas je otodi srečal, ko smo nesli rajnega liha,« je opomnil pol v začudenji pol v strahu nekdo pričujočih svojega soseda. »Res, tisti je,« prikimal je ogovorjenec in stopil bliže, da bi natančneje pogledal tujca. »Zdelo se mi je že poprej, da ni pri tem človeku vse prav « »Je-li še pri zavesti?« je prvo duhovnikovo vprašanje »Srce mu ne bije več,« odvrnil je Franc Trpinov. Duhovnik se je sklonil nad ranjencem ter mu položil roko na srce, a kmalu je vzkliknil osupneno: »Res, srce mu ne bije več, mrtev je.« Na to je poklical duhovnik orožnika malo na stran, kjer sta več časa skrivaje nekaj govorila. Slednjič je duhovnik s solzami v očeh blagoslovil mrliča in odšel. Ljudje pa so Se ostali tam okrog in ugibali, kdo mora biti ta človek. Orožnik jim je takoj pojasnil vso stvar. Kako so strmeli priprosti seljani, začuvSi, da leži pred njimi jedini Ilhov sin Jože, vojaški begunec in morilec. »Glejte, kazen božjo I Kakoršen oče, takov sin,« modrovali so m«j sabo modri Cvetrežci in se počasi razšli. * * * Ako te popelje kdaj pot skozi Cvetrež, dragi bralec, povpraSaj prvega seljana, katerega srečaš, kje je »Ilbova gomila«, in pokaže ti v svetem Strahu in le od daleč dva groba, na katerih so mesto križa in cvetlic visoke, pekoče koprive in bujen plevel, katerega nikdo ne žanje in nikdo ne kosi. Tam počiva torej ob strani starega liha njegov sin. Razne novice. (Nov list ) Z novim letom 1897. bo začel v Ljubljani izhajati v mesečnih zvezčekih nabožen časnih pod imenom „ Venec cerkvenih bratovščinŽe naslov kaže, da bo novi list nekako glasilo vseh med Slovenci razširjenih bratovščin. Gojil bo ta časnik pobožnost in vzbujal cerkveno življenje med slovenskim ljudstvom, kateremu bo pred vsem namenjen. Poročal bo o cerkvenih slovesnostih, o dogodkih verskega življenja po deželah domačih in tujih, naznanjal bo za vsak prihodnji mesec najimenitnejše godove posameznih bratovščin in odpustke itd. Posebno pa bo novi list gojil in pospeševal češčenje presv. Rešnjega Telesa. Pisan bo ta časnik tako, da ga bo razumel tudi priprosti človek; in da se bo mogel razširiti med ljudstvom, veljal bo za celo leto v Ljubljani v upravništvu prejeman 60 kr., po pošti pošiljan 72 kr. „ Venec" se začne razpošiljati vsak mesec dne 24.; vprvič pa izide o Božiču. Novi list pobožnim Slovencem prav toplo priporočamo. (f Ivan Navratil.) 30. decembra je dosla z Dunaja žalostna vest, da je jeden najstarejših narodnih prvobuditeljev, gospod Ivan Navratil, višji uradnik pri najvišjem sodišču, dne 28. m. m., ob 5. uri zjutraj po kratki bolezni v 72. letu svoje starosti umrl. Z rajnim izgubljamo Slovenci požrtvovalnega rodoljuba, ki je v zvezi z Bleiweisom, Cigaletom in drugimi oral ledino v političnem in slovstvenem oziru. Vzlasti mu je bilo pri srcu narodno slovstvo. Do zadnjega je zbiral narodno blago in je priobčeval vzlasti v Matičnih knjigah. Slovenskim dijakom na Dunaju je bil ljubeznjiv svetovalec, blag dobrotnik, na Dunaju bivajočim Slovencem pa iskreno ljubljen starosta. Blagi rajnik zapuSča dvoje sinov in jedno hčer. Pokopali so ga 30. m. m. v rodbinsko rakev na osrednjem groblju. Nepozabnemu, blagemu rodoljubu ohranimo hvaležen spomin! Naj v miru počiva! (Nova maša.) Dne 18. novembra je v Ameriki v Faierfaxu v Minn. v župniji, katero oskrbuje Slovenec gospod Bajec, obhajal slovesno novo maSo slov. rojak gospod Jožčf Knafeljc, pridigoval mu je rojak gospod S o 1 n c e. (Iz Škofje Loke 8. dec.) Danes je naSe katoliško društvo rokodelskih pomočnikov slovesno obhajalo praznik društvene zavetnice Brezmadežne D. M. V tarno cerkev je šlo društvo z zastavo. Mestni župnik je tu imel prelep govor in sv. mašo, med katero so društveniki pristopili k sv. obhajilu. — Zvečer je bila društvena zabava, pri kateri so zlasti pevci pokazali, kako vrlo da napredujejo pod vodstvom gosp. I. Hafuerja. Naj bi se društvo tudi v prihodnje tako lepo razvijalo pod blagoslovom božjim ! (V Kamnika) so ustanovili dne 8. t. m. na praznik Matere B. »katoliško mladenisko društvo« Pristopilo je koj prvi dan 33 udov. Lep začetek! Bog blagoslovi to lepo novo društvo. Dobro bi bilo te božične praznike v to porabiti, da se tudi po drugih mestih in trgih slovenskih ustanovč taka društva, kjer jih Se nimajo. Več o novčm društvu prihodnjič. (Porotue sodbe.) Prvi dan porotnih obravnav je bil obsojen v osemletno težko ječo 47le!ni kočar Fl. JejurSek iz Zadobovja, politični okraj Radovljica, ker je 30. avgusta letos udaril s krampom po glavi J. Kreka, dninarja iz Bačne, da je Se isti dan umrl. — Dalje je bil obsojen v mesečno težko ječo 19letni tvorniški delavec Anton Zager iz Mednega, ker je 23. oktobra t. I. po noči prodrl v stanovanje Jos. ŠusterSiča z namenom, da bi kaj odnesel, a je bil pravočasno zasačen. — Konečne se je izvrSiia obravnava proti 30letnemu tesarskemu pomočniku Antonu Burja iz Bohinjske Bele radi uboja, ker je 8. septembra letos smrtno ranil Janeza Kelbela, ko sta se, vračaje po noči ix gostilne, do dobrega sprla. Zatoženec je bil oproščen, ker je izjavil, da se je moral braniti, ker je bil napaden. — Dne 1. t. m. je bil Janez Pogačar iz Gline pri Ljubljani obsojen na dve leti težke ječe, ker je v noči od 1. na 2. dan avgusta v neki krčmi na Glmcah s polenom težko ranil Italijana Krmakoro. Isti dan je bil Blaž bla-novec iz Lahovič, ki je v prepiru nevarno ranil Janeza Zormana. oproščen. — Dne 3. t. m. je bil Ludovik Ma-borčič od zatožbe oproščen. — Dne 4. t. m. se je zagovarjal Josip Tavčar iz Javorja nad Loko radi uboja. Ker je bil zatožeoi sam v boju z zabodenim J. Pintar-jem nevarno ranjen ter si je tam le življenje branil, so ga porotniki oprostili. — Josip Cebovin iz Crmelic je bil založen radi sokrivde ponarejevanja bankovcev. Za-toženre je sokrivdo obstal ter bil obsojen na SeKtme-sečno težko ječo, poostreno s postom vsamh 14 dni. — V soboto dne 5. t. uaes. je bil CGietni Janez Kune iz Rov t radi požiganja obsojen na 10 let težke ječe poostrene h trdim ležiSčem in temnico vsako leto dne 25. oktobra. — Radi uboja zatozeni Janez Pečar it Kranjske Gore je bil od porotnikov nekrivim spoznan. — S to obravnavo se je zaključilo leto&nje porotno zasedanje. (Prebivalstvo mesta Ljubljane) se je vsled sprejetja Vodmaia v mestno okrožje pomnožilo na 35 000 duš. Število mestnih biS se je vsled tega pomnožilo za 112. iStari poldinarski bankovcil «e pri c. in kr. dr žavni blagajnici sprejemajo Se dne 31. decembra leta 1899. Stare desetioe pa le do 81. decembra t. I. (Umetnost priporočevanja po časnikih) postaja tem težavnejSa, ko *o izdelovalci blaga drug dru-zega prekositi *ku*aio. Ce hoče priporočilo dandanašnji kaj izdati, mora biti nenavadno, mično in prijetno. Ono inora mikati in vabiti, in to more I« resnična lepota. Pot nam kažejo v tem oziru toiiko raznovrstne priporočbe Kathreinerjeve sladne kav*:. Nov riokaz temu je krasno izdelana priloga daniftnje Številke nuftega lista, ki bo n&Se bralce gotovo razveseliia Kakor se je »Kathreinerjeva deklica« lani vsem prikupila, tako se bo tudi danaSnja ljubka devojčica. Otroški vsklik »meni disi najbolje« bo marsikoga napeljal, da tudi sam poskusi, ali je la kava res tako dobra. Prihodnja itevilka .DOMOLJUBA' izide dni 7. januarija 1897 zvečer. Lotoi-^jake nr«<\Ue, DnnaJ, 12.'decembra: 87. 15, 25, 14 32. Gradec, 12. decembra: 56, 53. 83 69. 6 Line, 5. decembra: 67, 9, 24. 64, 43. Trst, 5. decembra: 52, 24. 16, 23 50, Tržne cene y Ljubljani. 12. decembra. PSenica m. st. Ret, » Ječmen, » Oves. » Ajda, » l'roso, » Koruza, » Krompir, Leča Grah, > Fiiol, » Maslo kgr. Mast, > Špeh, svet » hktl. jjC[kr 8' 20 6 40 o 20 6 20 6 »0 6 HO 5 a0| 2 11 10 9 ! - Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, > Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko > » , Koitrunovo» • . Pitanec..... Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama. » » . . Dnralrda.4kub.mtr. » mehka . . . ŠUjtr} —i 70 —! 7«. —' 3' —' 10 - »4 —; 60 58 — 36 — I 45 - 16 2 50 2 25 7i-r bi- li i — ii-■I _ Stanarinske knjižice za stranke z uradni petrjeniMi doleibami Kitnega rada v slovenskem is aemfteni jezika , z rmzpredelbo za vplačevanje stan a rine. vodovodne in mestne doklade, dobi se ke-mad pa IS kr., 10 kamadav vkup I |!d. v Katol TIskarni v Ljubljani. Kupiti žalim železno, bolj majhno, ie rabljeno ntružnico (Drakselj Jaais Mlhavo, v Gnričah (v papirnici) poJta Medvode. 126 2-1 ioo do 300 a na maaeo l»bko poiteno zasluži sleherni t-r ptvted brez zgube, ako houe prodajati po«U\no dopui.-ena dri»vn» plsina in sre<-ke. Ponudbe pod ntulovom : .leiehter V«rdi«D»t" Rudolfu Maasa, Dunaj. (747 10-4) Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič xnii4ine cene! IG. HELLER na Dunaju 29 io H/2 Praterstrasse 49 208 20-19 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem se Je treba posebno varovati! ) Stroje za izdelovanje opeke najboljšega, preizkušeneg1 zistema, popoln« priprave za ureditev ope-karnlo. iamotte-tovarn, tovarn za izdelovanje plošč-nate strašne opeke, tovarn za cement, gips itd. izdeljuje kot večletno ipecijaiiteto in razpošilja Alojzij J&ger, tovarna za izdelovanje strojev za opekarnice Ktfln-Ehrenfeld. Podružnica: Praga kralj, vinogradi, Žižkova cesta 833. Cenilniki in troSkovniki franko. 109 3 3 NajboljSa priporočlna pisma so v vpogled na razpolago; izvržene ureditve si vsakdo lahko ogleda. I Obrtno naznanilo. Podpisani naznanja, da odpre z novim letom 181*7 svojo barvarsko (farbarsko) obrt na Perovem pri Kamniku. V to obrt spadajoče blago sprejema se v Kamniku na Šntnl St. 21 In pa v delavnici. — Za obile naročbe se uljudno priporoča 125 1 Joa. Jane&ič, barvar. 4 zlate, 18 trebrnlh kolajn, 30 tastnih in priznalnih diplom. Kwizde korneuburfiki redilni prašek Živlnozdr. diet. sredstvo za konje, govedo in ovee. Rabi se že tekom 43 let, po najveS hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavlja, vzbtlj sanje mleka in da daje živina več mleka. Cena: škatlj. 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva se v vseh lekarnah in drogverijah. Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda c. in k. avstr.-ogerski in rumunskj 117 dvorni zalagatelj 8—j okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaja. Izpraznjena je služba cerkovnika in organista v Dolu (Lustthal). Dohodki so : 123 gld., 2 njivi za vžitek, 6 mernikov posetve in zboljšek od občine 60 gld. Zsdasiti se je pri podpisanem župniku. Karol Ceme. 123 1 tf K/. Pserhoferja lekarna pri zlatem državnem jabolku mi Diinnju, I., Nliijrei-Htrnnho At, lf>. ^ odvajalne krogljice š zdravjlno sredstvo. — Te kro K* :_____r n...-1. „_!____ J. INerhoferjeve preje krlčlstllne kroljloo Imenovane, ] so staroanano, } lahno odvajajoče od mnogih zdravnikov priporočeno domače ^ ogljice so iste, katere so vže več desetletij dobro znane pod ^ imenom J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice. Pristne izdelujejo se edino le v fc lekarni pri znltrni državnem jabolku na Dunaju I., SIngerstrasne 15. J Cena tem krogljicain 1 Skatljlca 15 krogljic 21 kr., 1 zavoj s 6 Skatljicaml gld. 1-5. ^ Ako se svota vnaprej poSlje velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1-25, 2 zavoja )> gld. 2-30, 3 za vej 1 gld. 335, 4 zavoji gld. 440, 5 zavojev gld. 6-20, 10 zavojev gld. 920. (Manj J 5 Zahtevajo uaj se izrecno „J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice" , da ima vsaka Skatljica na pokrovu rudeče tiskano ime J. Pserhofer, kakorSno fc od zavoja se ne poSlje.) ter naj s« pazi._ ^ je tudi na navodilu za uporabo. i Balzam za ozeblino i? 1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr. Trpotcev Sok, Steklenica 50 kr. Balzam za gušo SSSSlSE: fi Stollovi kola - preparati izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr. $ i Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudelu, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr. S Grenka želodčna tinktura 5 (preje življenjska esenca ali Praske kapljice.) 5 Leh kotno odvajajoče sredstvo, oživlja in r krepča želodec, ter pospešuje prebavljonje. v Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2-- g Balzam za rane steki. 50 kr. 4 lj F annoehinin-pom a d aXeP!" K jeva, najboljše sredstvo za rast l&s, lonček 2 gl. Univerzalna čistilna sol J A. W. Bnlrlcba, domače sredstvo proti ^ slabemu prebavljanju. Zavoj gld. !•■ i Razun tukaj omenjenih izdelkov ima Se vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in ino< P zemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje J J točno in po ceni preskrbč. PoSiljatve po poŠti zvrSč se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, K \d večje pa tudi proti povzetju, — Ce se denar naprej poSlje rvf. dr. Lapj>oni-ju g lekarnar ju O. IHoooliju v Ljubljani jtrisrčno zahvalo za dopo-slaue Jim stekleničke (22-22) cTinfiturezaželodec Itnenovanl »dravnlk ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji i it iloktorji zapisujejo bo-lehavim Piccolijevo ielodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebav-Ijenje \n telesno odprtje- Naročila v sprejema proti povzetju in točno izvršuje G. JPiOCOli lekarnar prt „ Angelu" v Ljubljani na I>unajskl centi. Cena jedni steklenici 10 kr. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. »/VV Herbabny-jev podfosfornasto-kisli C apneno-železni sirup > T» 26let i največjim uspehom rabljeni prani strup raztaplja » alez, upokojuje kaielj, pomanjšuje p6t daje alaat ) do Jedi, poapeioje prcbavljanjo in rediLnost, telo v Jail in krepi. Železo, ki je v sirapu v lahko si prisvajajoči / obliki, je jako koristno ta narejanje krvi, raztopljive foa- J forno-apnene aoll, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih v otrooih pospešujejo narejenje koatij / Cena steklenici je 1 gld. kr., po poŠti 20 kr. več / 113 2 zu zavijanje. «68 20-4 \ Svaril«! Svarimo pred p»-naredbami, ki se pojavljalo pod jednakiini ali podobnimi une li, a m vendar po avojl sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od naaetfa originalnega 26 let obstoječega ped-foifornaato kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj X-Ll-Jt HMBABMT WI£H '\J» te torej vselej lsreftno Herbabny-Jev apneno- ieleznl »trup. Pazi naj ae tndl na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na VMkl ateklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti x nitjo oeno, niti z drnzlml pretvezami, da bi knptll kake ponaredbel Dunaj,^lekarna „zur Barmherzlgkelt" VII1, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tndl akoro v vseh lekarnah. M 1