OB
PJMZNJKU
REPMBURE
AVBTPTfE
„!V!ir 75 -30 OZN"
V MeJe/jo pr<zzHH;f7Mo Jržd^MŽ prczMŽ^, ^ž ž?M% svojo obnovo v Jcj-stVK, J^ je jMe 27. o^fo^rg 7933 z^-pMstJa zaJMj^t vojcs^g s^MpŽM^ z^-seJ^CMŽf' ^žžžr^M:ž; sžž M^zšo Jržavo.
DatMMt ŽM povoj tega pMZMŽ^č! St^t oJ
Mjegove Kza^oMŽtve pr^v t^^o spotM^ &ot je sporM^t o^/z^z! pr<^ZMovdMja, &ž /o v ž^žstvM sesMv/j^jo rgZMŽ „ j:tMes"-počoJž m težovaJMŽ Mgstopž.
2zz državo, ^ž se ŽMM v ž^žstvM zzz-^Vzz/zZz' ZčZVCZMŽI^ŽtM sŽŽMMt ZzZ SVojo o^Movo ŽM MeoJvžsMost, je vse^a^or proMeMt^tžČMO, &z posvetž svoj praz-MŽ^ preJvseMt spoM!ŽMM jMevd, ,^o M oJš/e zaJMje s^MpŽMe zz;czzz7? osvo-^oJžtežjev zzz o*z! Zzz Jzzzz pr%ZMKje s /žzzčzzžzzzž zzzočzzzz zzzzzzze^Zo J<z ^ž gzZ posvetžža pog/zz^/;zzzz;zz zzzorzz/zzzA vreJ-Mof MeoJvžsMOSfž, sawosto;Mostž žzz svojstveMostž. ToJ^t to zzž M%ša z^Jev^t.
Nzzzzz s/oveMs^ŽM! JrŽMv/jaMow po-WfZZZ Z z! [7zZZZ več.' MMS SpOMtŽMj^ ZZZZ Jo-^ozzčzzo ož?Movo Maše svo^oJMe, Je-Mto^ratžČMe žzz MeoJvžsMe repM^žž^e, ^ž Že z ratžfžš:acžjo JržavMe pogoje pre-vzeža Zzzzžz o^vezMost, Ja žzo zzažz zzzz-
roJMŽ s^apMOStž ZagOtOVŽŽa ŽZZ zžastž
JejaMs^o Jaža pravžce, žzž jž greJo po e/ezzzz 7 zzzezžzz%z*oJzzegg zžo^zzzzzezzZd o o^Movž Maše repa^žž^e.
Po JvajsetžA žeZzTz zz;'ezze oš<Move sta zato Maše g/eJaMje žzz zzzzzžzzzzzzz;e MswerjeMa zžastž zzzz to, ^aj je Mo Jo seJaj zZoz*;ezzegzz v aresMŽčevaMja prevzetih ož^vezMOStž v Mržst obstoja žzz razvoja Maše zzzzroJzze s^apMostž.
7*M pa ZZZOZzZZZZO poMovžtž, Mr zzzzo žzpoveJažž že v svojž ^pozzzezzžcž ož* 20-žetMŽcž poJpžzzz JržavMe pogojne; Ja je žzžžzzzzczz vprašaMja Jožočžž č/ezzzz 7 po JvzzjzeZžA žezžžz zzzzzžo Ttrzzžzzižzzzz, čeprzzv zzzzo zz/zzJž že prej Jvzz;^eZžzzzž žezž, že prezžzzo ;e zzzpzzsZŽ/zz zzzJzz;zz eJžzzžczz zz/žžrzzzzžžz HŽ zzzzzo Jz*žzzvo, pz-e-Jzz/ž zezzzež;žzo zpozzzezzžco, ^zz^o zž zzz-wžžž;zzzzzo zezžZezz zzzzzegzz vpz*zzzzzzz;zz zzzz ozzzofž č/ezzzz 7 Jz-žzztzzze pogojne.
07* Jvzz;zeZŽeZzzžcž zpozzzžzzzz zzzz Zzz Jzzzz ;'e zzzzže z*zzzoczzzzzzz;e /e ze večje. UgoZovžZž zzzzzzzzeč zzzorzzzzzo, zžzz je v/zz-Jzz ZzzJž Zo^rzzZ z/zz zzzžzzzo vzeA ^ozz-zZrzz^Zžvzzž/z prej/ogov zzzzzzzjzžzze v zzo-vž zpozzzezzžcž žzz zzzžzzzo vzežz zzpzzzvžce-zzžžz pozzzžz/e^ov žzz zzgovozov zzzzzzzjzžzze zzzzzzzezzzvzz zžzžezzžzž žzz žzvezZž zzz^ozz o pzezZevzzzz/zz poze^zze vrzZe.
Nočezzzo pozzovzzo ŽZZZzZZZZZŽ zzzgzz-zzzezztov, zzz^zz; zzzzo zzzzčežzzo pzotž fzz^ž ožz/ž^ž rezevzzzzjzz zzzzzegzz vprzzžzzzzjzz. Nzz; ožz JvzzjzeZŽeZzzžcž svoje prve zpo-zzzezzžce žzz Jvzzjzez/eZzzžcž povoJzz zžr-žzzvzzegz! przzzzzž^zz pozzJzzzžzzzo že, JzZ
ZZŽ ZZZOgOCe ZZZZZOpzZZŽ ZZzZŽŽŽČzZ, Jzz žzž o žzpožzzžtvž po pzzržzzzzzezzZzz že z-zzfž/žcž-rzzzze Jržzzvzze pogoJžze, Zo ;e zzzecžzzzz-rocžzzegzz Jo^Hzzzezzfzz, ^ž je ozzzovzz ožz-zzove zzzzze zepzzžz/ž^e, oJŽoczz/o žeže po Jvzzjzefžž? žezžžz pozežzzzo žjzzJz^o gžzz-zovzzzzje. 7*o ž?ž pozzzezzžžo vze&zz&oz* z^z<zjzzo zzevzzz-zzo Zvegzzzzje, ž^ž žzž žzzžz-žzo žzzzežo zzepz-eJvžJezze pozžeJžce/ Zzz-^<zj zze žzž oJžoczzžo žj^Jz^o gžazovz:-zzje ZzzJž o Jz-zzgžžz Jožocžžžžz Jržavzze pogoJžze, zz<z pz*žzzzez' o pzepovezžž pzž-^žjzzcžtve ^ Nezzzčžjz? 2žž zzž zzzorJg t<z-ž?<z fežzzjzt gžožzžjž vzrožz, Jz! zo pz*ezž-vzezzz zzezzzšžze zzzzcžozzzzžzzZŽčzze zžŽe, ^ž žz^zatž govoz*žjo o ,zgo<žovžzzzž?ezzz zzzz-žogzz", požzzztžzzžce za gžzzzovzzzzje o ožz-žžžzž ,pz*ež^evzzzzjzz pozežzzze vrz:e"f
žtžž vze&d&or zzzzčežzzo oJ^žzzzzjzzzzzo Za^o zezcvzzzzje zz d z e g <z vpz*dzdzzjd, ^er zze zzzoz-ezzzo pzžzzzaZŽ pozžeJžc JvajzeZŽeZzzegd zdzzzzzJzzegd z*ezevdzzjd oJzzozzzo zzez*ezevdzzjd čžezzd 7 žzz zždztž zze zdJov JvdjzeZŽeZzzegd pz-ž^žz^d zzd zzdžegd čžove^d. Če ze zzzeroJdjzz; zd-veJdjo te pz*ožzžezzzdZ;^e, ^o zzzzdtz*d-jo zd po^ežzzzo, Jd vzdzzzejo zd ozzzo-vo ožzčžzzz^e ztrzz^Zzzre zd cdZd poj-pžzd zžrždvzze pogoJžze, poZezzz zzzoz-d :o že vzežzožj vežjdčž Zd zzdcžozzdžzzo ztz'zz^-
Veiičastna manifestacija ob jubiieju Združenih narodov v Siovenj Gradcu
Dan Združenih narodov, ki ga vsako leto obhajamo 24. oktobra, je letos povsem v znamenju 30-let-nega jubileja svetovne organizacije. Temu jubileju so posvečene neštete svečanosti, proslave in prireditve širom po svetu, kjer poudarjajo vlogo in pomen OZN pri reševanju perečih problemov današnjega sveta.
Posebno mesto med temi številnimi prireditvami pa nedvomno zavzemajo velike manifestacije zavesti Združenih narodov, ki so jih pripraviti v Slovenj Gradcu in sosednjih občinah. V navzočnosti najvišjih predstavnikov Jugoslavije in ztasti Slovenije je minulo nedeljo v
Nagrada za mir
odboru Združenih narodov
Posebni odbor OZN za boj prof! apartheidu {rasnemu razlikovanju — op. ured.j je dobil letošnjo zlato medaljo .Joliot-Curie", ki jo podeljuje svetovni svet za mir.
To nagrado podeljujejo znanim osebnostim, državnikom in organizacijam za njihov Izreden prispevek k miru In prijateljstvu med narodi.
Svetovni svet za mir je bil ustanovljen leta 1949 ter ima danes svoje predstavnike v US državah sveta. V prejšnjih letih je podelil zlate medalje „Joliot-Curie" Urhu Kekkone-nu, Džavaharlalu Nehruju, Fi-delu Castru in laserju Arafatu.
Podelitev tega visokega mednarodnega priznanja posebnemu odboru OZN za bo) proti apartheidu pomeni brez dvoma lepo in zasluženo poklonitev svetovni organizaciji ob njen) 30-letnici.
stoventjgraški galeriji šef informacijskega centra OZN v Jugosiaviji Sergio Appolonio v imenu glavnega tajnika OZN Kurta Wa!dheima odprl razstavo 210 umetnikov iz 37 dežel sveto. Pod naslovom ,Mir 75 — 30 OZN" 'je bila izpovedana vera v mir: „Na nas vseh je, da bodo narodi ostali Združeni narodi in da bo mir 75 postal mir vseh časov prihodnosti."
Slavnostni govor je imela članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič, ki je najprej spomnila na zgodovino Slovenj Gradca in drugih obmejnih krajev. Dejala je, da je bilo staro, žilavo 'in s kulturno dediščino bogato mesto stoletja prizorišče tako boja za lastno narodnostno samobitnost kakor za medsebojno bogatenje kultur, a hkrati odporno proti takšnemu kulturnemu oplajanju, ki bi pomenilo asimilacijo. „Ob stvaritvah 'in imenih iz bogate kulturne preteklosti nam pričevanja o junaštvih in žrtvah iz NOB v tukajšnjem okolju povedo, kolikšne so bile humane razsežnosti odločilnega boja za mir, človečnost in prijateljstvo."
Vida Tomšič je poudarilo pomembno vlogo OZN pri prizadevanjih za ohranitev in utrditev svetovnega miru, ocenila je pomen politike neuvrščenosti, ,kl je postala izraz najglobljih teženj večine človeštva", ter opozorila na nedavno helsinško konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. Kot enega prvih znakov novega duha v evropskih odnosih je imenovalo sporazum o ureditvi mejnega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo, pri tem pa izrecno poudarita:
,Pričakujemo, da bodo heisinški skiepi ugodno vpiivaii tudi na urejanje nerešenih vprašan) med nami in sosedi, ztasti pa na poiožaj naših manjšin v zamejstvu. Ob tem še posebej misiim na poiožaj naših manjšin v Avstriji, kjer ne uveijavijajo zadovoijivo njihovih pravic, ki jim
tKro Maže MarorŽMf s^KpMostž, ^ž ;ž skorajda očžfajo, Ja že ož*staja ŽM Ja že žzpržčaje žastMo žJeMtžtefo.
Naj ž*o že eM&raf poaJarjeMO, ž:ar povcTMO v avoJa zaJMje sj?o??!eMŽce, Ja srno Aorož^ž SžoueMCŽ pržpracžjeMŽ, Ja ^oMStra^tžvMO soJeža;ewo p rž re-žžtvž Mažžžr oJprržž) vpražaMj ŽM :o v trJMerM prepržčaM/a, Ja se žažt&o Jo-seže zaJovožjžva režžtev že v Jogo-vora ŽM soJežovaMja M:eJ pržzaJeto TMajžŽMo ŽM /?ržsto;Mo zvezMO vžaJo ter za^oMoJajažceM!.
7*oJa to je mogoče že, če je prž-pravžjeMOSt za fa&o soJežovaMje taJž Ma večŽMS^ž straMŽ, to se pravž, če je večŽMa pržprav/jeMa, Ja apožteca taJž preJžoge maM;ŽŽMe ŽM zžastž taJž MjeMe pomžsže^e gžeJe ožJžž: reže^a-Mja.
Dragače to MŽ Jžažog, marveč je &OMjroMtacžja, ^ž je Me žežžmo, zžastž Me v ožJžžrž „prežtevaMja ^osež^Me vrste" — če pa se Mam vsžžž, se ž*omo ž?raMŽŽž ŽM to e M o t M o vsž ž?rez raz-žž^e, pa če se že ta^o traJžjo, Ja ž?ž Mas razJvojžžž ter oJJvojžžž Maže žjaJž oj voJstva ož?ež) osreJMjžž? orgaMŽ-zaežj.
7*aJž za Mas vežja, ^a^or se je žz-javžž te JMŽ preJseJMŽ^ jaŽMotžrožs^e žjaJs^e straM^e ŽM JezeŽMŽ gžavar Jr. 5žžvžas AžagMago: Ož< MaJa/jMjem za-vžačevaMja reževaMja maMjžŽMsž:ega vpražaMja — ŽM prž Mas že posebej ož* MaJažjMjem pos^asa reževaMja potom Mesprejemžjžvega agotavžjaMja — se „Me more Ježatž več taž?o, ^a^or Ja ž^ž ž^žžo vse v reJa. Postatž moramo gžasMejžž, govoržtž ž^ožj trJ jezž^".
č-----------------------------;----------—
.Svetovni mir po pofi pravice
V Wasž)ŽMgtOMa je ž?žža prejŽMjž teJeM že seJmžč meJMaroJMa ^oMjereMca z Masžovom ^5vetovMŽ mžr po potž pravžce". ŽVa tem pomemž^Mem zž^orovaMja so se zž^ražž pravMŽ^ž, soJMŽ^ž ŽM oJvetMŽ^ž žz 737 Jržav sveta. Preačžžž so žtevžŽMe a^taaŽMe pravMe prož<žeme Ma sveta ŽM se žzreMž za JosžeJMO spožtovaMje mejMarojMŽž^ o^vezMostž, Morm ŽM oJžočžtev.
Na ^OMjercMcž so poJrož^Mo proačžžž razžžČMe vžJž^e spožtova-Mja čžovežAžž? pravže, meJMaroaMega gospoJars^ega soJežovaMja, ož^vezMostž ŽM prož^žeme ŽMvestžraMja v Merazvžfžž? JežežaA, varstvo čžove^ovega orožja, ^repžtev vžoge ZJražeMŽž? MaroJov ŽM ačŽM^ovž-tejže žzvajaMje ^OMveMcžj ŽM oJžočžtev OZN ter vrsto Jragžž? pravMŽž? prož^žemov — vse to s cžžjem, Ja ž?ž se o^repžžo meJMaroJMo soJe-žovaMje ter zagotovžž trajeM mžr v sveta.
Nrepžtvž meJMaroJMega mžra ŽM varMostž pa vežja taJž resoža-cžja, Až jo je sprejež gžavMŽ požžtžČMŽ oJž^or geMeraŽMe s^apžčŽMe OZN.
Gre za pozžv svetovMe orgaMŽzacžje vsem Jržavam sveta, Ja žz-vajajo Je^žaracžjo OZN žz žeta 7970 o &repžtvž meJMaroJaega mžra ŽM varMostž. 7*o JežJaracžjo je svetovMa orgaMŽzacžja prej petžmž žetž spreježa Ma preJžog s^apŽMe MeavržčeMŽž? Jržav, zJaj pa je ažžžrsžJ preJstavMŽ^ ^ot govorMŽ^ te s^apŽMe, ^o je razžagaž resožacžjo, zaž?-ievaž, Maj geMeraŽMa s&apžčŽMa ZJraženžž^ MaroJov pozove vse države, Ja Maj proces popažčaMja Mapetostž razžžržjo Ma vse Ježe sveta ŽM Ja potrJžjo apravžčeMostž ž?oja MaroJov za samooJžočAo ŽM Me-oJvŽSMOSt.
\____________________________________________7
pripadajo ne ie po načetih OZN, ampak tudi po državni pogodbi o ustanovitvi neodvisne, demokratične Avstrije."
V umetniškem delu svečanosti sta sodelovala simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada z izvedbo Zebretove simfonije .Svobodi nasproti" in Beethovnovim .Egmontom", Slovenski oktet pa z izbranim sporedom mednarodnih pesmi. Med sodelujoče umetnike pa je strokovna žirija razdelila pet zlatih in pet srebrnih odličij.
Vzporedno z mednarodno likovno razstavo angažirane figuralike, ki ostane odprta več mesecev, so v Slovenj Gradcu in drugih krajih koroške regije pripravili še vrsto drugih manifestacij. Trajna pridobitev za Slovenj Gradec pa je gotovo novi Gaj miru in svobode, kjer bodo na prostem razstavljali plastike, ki jih bodo v znamenje mednarodne solidarnosti podarili posamezni umetniki, državniki ali države. Prvo plastiko za ta park je pokloni! jugoslovanski predsednik Tito.
Avstrija v zaostanku
tudi glede denacifikacije
Odkar je vodja židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju inž. Simon Wiesentha! nekoliko odgrnil zaveso, ki je doslej zakrivala podrobnosti iz SS-ovske preteklosti predsednika FPd Friedricha Petra, je Avstrija bogatejša za „afero", ki postavlja našo državo v mednarodni javnosti v zelo neugodno luč. Pri tem niti ne gre samo za Petrovo ^preteklost", gre predvsem za valove, ki jih je razburkalo odkrivanje te preteklosti.
Vsekakor je značilno, da se določeni krogi — na čelu celo s kanclerjem Kreiskym — zdaj zgražajo, kakor da bi bil Wiesenthal Petru očital vojne zločine. Toda tega Wiesenthal ni napravil; z dokumenti je dokazal samo to, da je Peter pripadal določeni enoti SS (kar je Peter doslej vedno prikrival), in sicer v času, ko je ta enota zagrešila strašne vojne zločine. Kakor rečeno: Wiesenthal je predložil javnosti točne podatke o tem, katerega dne je enota, ki ji je pripadal Peter, ustrelila koliko partizanov in koliko civilistov, žena in otrok. Niti z besedo pa ni namignil, da bi bil te ljudi streljal Peter.
Reakaija na ta odkritja je vse prej kot v čast državi, ki je po nacistični aneksiji mogla ponovno zaživeti v svobodi in neodvisnosti le za ceno številnih žrtev, ki so jih narodi Evrope doprinesli v boju proti nacifa-šizmu. Izgleda namreč, kakor da se v Avstriji danes ne bi smelo več go-
voriti o zverinstvih, ki so jih počeli ljudje v uniformah SS; izgleda, kakor da se ne bi smelo spominjati milijonskih žrtev, ki so jih preganjali, trpinčili in morili v imenu nemškega ..nadčloveka". V tisti Avstriji, ki se ima — kadar ji to koristi v mednarodni javnosti — za prvo žrtev nacizma, bi torej morali molčati o vsem tistem, kar je nacizem počenjal med zadnjo vojno. In prav tako ne bi smeli govoriti o današnjih zločinih fašističnih režimov v Španiji in Čilu, pač pa bi morali imeti „odprto oko" za ..nasilje" v socialističnih deželah ...
Tozadevni nauk, ki ga je delil kancler Kreisky avstrijskemu odporniškemu gibanju in „mladi levici" v SPU, priča o tem, kako v zaostanku je Avstrija s svojo denaoifikacijo, ki ji jo nalaga državna pogodba — in to 30 let po zmagi nad nacizmom, 20 let po podpisu državne pogodbe! Mislimo namreč predvsem denacifika-cijo avstrijske mentalitete, ki je očitno še vse preveč prepojena z duhom, ki je našo državo že enkrat pahnil v objem zločinskega fašizma.
Značilno za to .avstrijsko mentaliteto" ni samo dejstvo, da nekdanji pripadniki zločinskih enot lahko pridejo na visoke politične položaje, marveč še dosti bolj dejstvo, da so kljub svoji preteklosti deležni najvišje obrambe, medtem ko so borci proti fašizmu izpostavljeni žaljivim in nizkotnim izpadom!

KOM!S!JA OZN ODKR!LA:
VCi!u
vlada najhujše fašistično nasiije
Dnevni red letošnjega 30. zasedanja glavne skupščine OZN obsega tudi razpravo o kršitvi človekovih pravic v Čilu, kjer je vojaški režim, ki je umori! demokratično izvoljenega predsednika Allendeja, uvedel najstrahotnejše fašistično nasilje, ki — kakor je ugotovila posebna komisija Združenih narodov — po svoji brutalnosti presega celo najstrahotnejša mučenja v fašističnih temnicah med drugo svetovno vojno.
Poročilo za razpravo je — kakor že rečeno — pripravila posebna delovna skupina komisije za pravice človeka, ki so jo sestavljali zastopniki iz številnih držav, med njimi tudi avstrijski izvedenec dr. Fe)ix Ermacora, ki je prej predsedoval komisiji za pravice človeka. To poročilo je grozljivo opozorilo vsem organom OZN in mednarodni javnosti, kakšne podle metode uporablja policijski stroj čilskega fašističnega režima pri sistematičnem iztrebljanju in mučenju vseh, ki so delati v prid prejšnjemu režimu predsednika Allendeja ali simpatizirali z njim, pa čeprav nimajo na sebi nobene druge .krivde", temveč so samo napoti podivjanim agentom zločinske Pinochetove tajne policije DINA.
V poročilu komisija ugotavlja, .da je prepričana o tem, da bo mednarodna skupnost sodila o poročilu glede na njegovo vsebino in sprejela ukrepe, ki se ji bodo zdeli potrebni". Zbrano gradivo je obtežilno ne samo za Pinochetov fašistični režim, ampak tudi za vse tiste v tujini, ki ga podpirajo. Nad temi dokazi o fašističnem nasilju se bodo morale zomisliti tudi tiste države, ki se imajo za napredne dejavnike na svetovnem prizorišču, pa imaijo kljub tej grozljivi resnici
Medalja miru
Združeni narodi bodo tefos že petič podeiiii medaije za mir kot trajni sim-bo) deia svetovne organizacije za dosego trajnega miru med narodi.
Letošnje medatje za mir imajo še poseben pomen, ker jih bodo izdaii ob 30-ietnici podpisa ustanovne iistine Združenih narodov. Medatje bodo iz-detane v srebru in ziatu. Podetii pa jih bo giavni tajnik OZN dr. Kurt Wa!dheim voditetjem držav in drugim osebnostim za njihovo deio v korist miru.
o razmerah v Čilu normalne odnose s tamkajšnjim režimom.
Na več kot 130 gosto tipkanih straneh je opisano Pinochetovo nasilje nad desettisoči .izginulih" ali zaprtih Čilencev v znamenju tako imenovanega .izrednega stanja". Agente DINA, ki dozdevno .skrbijo za red", opisuje poročilo kot podivjano tolpo, ki zapira ljudi pri delu, doma, na cesti in ki ji je dovoljeno aretirati, kogar se ji zdi. Agentje lahko trpinčijo ljudi, kadarkoli in kjerkoli hočejo, pri čemer izživljajo svoje .najnižje instinkte". Zdi se, je rečeno v poročilu, da so agentje odgovorni samo šefu države, saj se je zgodilo, da se niso zmenili niti za intervencije članov vlade in celo samega notranjega ministra.
Zaprepadenost zbuja ugotovitev preiskovalne komisije OZN, da Pinochetovi policaji počno najhujša zverinstva z ženskami in da mučijo celo otroke. Pri svojem znašanju nad žrtvami uporabljajo agenti režimske tajne policije tudi dresirane pse, ki jih ščuvajo, da trgajo gole ženske pri živem telesu, je med drugim rečeno v poročilu. Navedeni so primeri, od katerih se človeku ježijo lasje. Mučitelji pogosto silijo starše, brate ali celo otroke trpinčenih žensk, da morajo gledati strahotne prizore. Vse to je veliko družin spravilo v psihično razkrojenost.
Pinochetova vlada je sprva privolila v sodelovanje s preiskovalno komisijo OZN, ki ji je celo obljubila .popolno svobodo gibanja" v Čilu. Nekaj dni pred njenim prihodom pa je Pinochet preklical dovoljenje in celo predlagal, naj bi skupino .za zdaj diskvalificirali", ker podatki, ki jih lahko zve od čilskih beguncev, ,ne morejo biti podlaga za objektivno in nepristransko poročilo". Pinochet je skratka prepovedal, da komisija za pravice človeka pošlje svoje predstavnike v Čile. Ob tej priložnosti je izjavil, da se .svetovni marksizem, ki misli, da Ije izgubil bitko v Čilu, ne pomišlja izrekati obsodbe in pošiljati sem permanentne komisije, ki naj bi preverjala, ali spoštujemo pravice človeka*.
Ta prepoved prihoda predstavnikov komisije za pravice človeka v Čile, kot je rekel Pinochet, ,bo povzročilo reakcijo v marksističnem svetu, kil nas bo še naprej; psoval". Todo prva je reagirala prav delovna skupina za ugotavljanje kršitev pravic človeka v Čilu; v njenih vrstah ni bilo nobenega marksista (avstrijski zastopnik dr. Ermacora je npr. poslanec UVP — op. ured.), a je odločno nadaljevalo svojo preiskavo In odkrila porazno resnico o .potujočih" In .stalnih" mučilnicah v Čilu ter zdaj o tem predložila poročilo svetovni organizaciji.
„ Bratje,
mi smo z vami!"
Nsotl% fr! pereč: prokif??::' slovenske narobe skupnost: ?M Koroške??: so danes resnično zadeva vsega slovenskega naroda. To, kar se dogaja na Koroške??!, živo In prizadeto spre??;/ja vsa Alovenlja In preko ?;je je s tew dogajanjem najtesneje povezana ce/a Jugoslavija z vsem: svojimi narodi In narodnostmi.
To niso /e prazne /raze, to je resnica, o kateri se vet/no spet lakko prepričamo, /n to resnico smo doklll potrjeno v edinstveni oklzkl tarif o/? konca mlna/ega tedna, /to so odkor??lkl Zveze slovensklk organizacij na Koroškem na povabilo okzskall marf-korsko In radgonsko občino.
Brez pretiravanja lakko rečemo, da sta Ada oka dneva ena sama manf/estacfja prisrčne In top/e gostoljaknostl ter resnične AratsAe povezanosti. „ Aratje, ml smo z vami/" — kratke, vendar Iskreno zagotovilo, Al smo ga s/lša/l Iz ast vodllnlk predstavnikov marlkorske okčfne, Al so nas spreje/l pod vodstvom predsednika okčfnske skapsčlne Inž. Vitje Rodeta. „Aratje, ml smo z vami/" — ta prisrčna Izpoved pa nas je sprem/ja/a tadl med okfskom v radgonski okčfnf, kjer smo Ime/l prl/ožnost spoznati In okčadovatl aspeke, ki jfk nekdaj zaosta/o področje ke/ežf na vsek področjfk dražke-nega življenja.
V radgonski okčfnf, kjer so dan pred našim prfkodom zak/jačl/l prireditve ok ok-čfnskem praznika, smo oklska/l nekaj krajev In astanov, kjer smo vlde/l okčadovanja vredne reza/tate povojnega :n de/oma tadl najnovejsega razvoja. Naj omenimo medna-?*odno znano zdravilišče Radenska, kjer so pred /etl dokl/l moderni gostinski okrat, Radin, /etos pa dogradf/f novo terapijo, ki jo po opremi avrsčajo v sam evropski vrk. Z/l pa Gornja Radgona: spom/adf so aredl/l športni center (kjer je kl/o /etos tadl svetovno prvenstvo v moto dlrkak na peščeni stezi); letošnji okčfnskf praznik pa so predvsem počastf/f z dograditvijo novlk delovnik prostorov podjetja Gorenje-E/rad, ki je kkratl praznovalo svojo 20-/etnfco In ok tej priložnosti demonstriralo svoj razvoj od začetnik d delavcev do današnjfk več kot 700 zaposlenlk oziroma z vrednostjo proizvodnje, ki je narasla za 3.3#0-krat na letošnjlk /M milijonov dinarjev.
Ok tem čadovftem gospodarskem razvoja pa nas je presenetila tadl zavzetost, s katero v tek krajfk gojijo kaltaro In ametnost. Naj le mimogrede omenimo Videm ok Ščavnici z razstavo o kmečkfk aporlk pod naslovom „Od Gakca do Tačka" ter galerijo sllkarjev-amaterjev v Aellšča, kjer smo doživeli edinstven primer entazfazma (ki ki gotovo kil zmožen prestavljati gore, če ki jlk kaj kilo v tek krajfk).
/n ker smo že klil v vinogradnik predellk, smo seveda spoznali tadl to panogo tamkajšnjega gospodarstva; gostoljaknost, ki smo je klil deležni na Kapeli In na /an-ževem vrka, je samo še enkrat potrdila že avodoma omenjeno kratsko prisrčnost, ki nas je spremljala na vsek nepozaknfk srečanjlk v okvira tega okfska. Ne da ki navajali Imena, velja naša topla zakvala vsem, ki so prispevali k tema, da smo ta kratki sestavek apravlčeno In zavestno postavili pod naslov „ Aratje, ml smo z vami/
Jubitejno deseto srečanje
stovenskih dramskih g!eda!išč v Mariboru
Jutri bo v Mariboru zaključeno letošnje jubilejno 10. srečanje slovenskih dramskih gledališč, znano kot Borštnikovo srečanje. Na tej tradicionalni prireditvi so od 16. oktobra dalje sodelovala vsa slovenska dramska gledališča, poleg tega pa so bile še številne druge prireditve, od razstav in koncertov preko strokovnih posvetovanj do zbora slovenskih gledaliških igralk v počastitev mednarodnega leta žensk, medtem ko bodo na jutrišnji sklepni prireditvi podelili letošnje nagrade in diplome ter Borštnikov prstan.
Letošnje jubilejno srečanje je povezano s tridesetletnico osvoboditve in je spored tudi temu jubileju posvetil ustrezen poudarek. Prav tako se je slovenski gledališki svet spomnil našega koroškega rojaka Andreja Schusterja-Drabosnjaka ob 150-letnici njegove smrti; zlasti pa je srečanje v znamenju 100-letnice rojstva največjega slovenskega dramatika in glasnika zatiranih Ivana Cankarja.
O njem je govora v poslanici Borštnikovega srečanja 1975, kjer je rečeno, da ni bogastva,
Po poročilu organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) bo letošnja kmetijska proizvodnja po svetu večja kot lani, vendar pa hrane še vedno primanjkuje. Boljša kmetijska proizvodnja namreč ne bo pripomogla k temu, da bi se povečale zaloge žita, namenjenega za prehrano. Te zaloge ostajajo vse od konca druge svetovne vojne na najnižja ravni. Se vedno je aktualna ocena z lanske konference OZN o prehrani, da je dovolj ena sama pičla žetev v svetovnem merilu in že se velik del človeštva znajde na robu lakote.
Položaj na svetovnem trgu kmetijskih pridelkov je večinoma odvisen od letine v državah velikih proizvajalk. Zadnja žetev pšenice v Združenih državah Amerike, ki dajejo 15 odstotkov svetovne proizvodnje, je bila za 8 odstotkov večja kot lani; pridelek koruze pa je po cenitvah celo za 22 odstotkov večji kot
lani, kar pomeni, da gre za rekordno letino.
Kljub vsemu temu pa strokovnjaki že zdaj menijo, da so padli v vodo upi, da bo bogata žetev v ZDA vplivala na umiritev
leta 1972 je bila Sovjetska zveza zaradi katastrofalne suše prisiljena uvozift približno 25 milijonov ton žita, kar je povzročilo naglo zvišanje cen žita na svetovnem trgu in vplivalo na to,
Na robu lakote
na mednarodnem trgu s kmetijskimi pridelki. Pri tem zlasti navajajo, da je imela Sovjetska zveza zaradi suše za približno 20 odstotkov manj žita, kot je predvidevala, zato je prisiljena svoj primanjkljaj kriti z nakupom no svetovnem trgu, zlasti v Ameriki. Sovjetska zveza je že kupila v Ameriki in Kanadi približno 15 milijonov ton pšenice in koruze, vendar pa cenijo, da bo treba še nadaljnjih 10 milijonov ton žita, da bi krili potrebe. Že
do so se zmanjšale mednarodne rezerve.
Tudi nekatere druge države, ki imajo zelo razvito živinorejo, kot na primer Poljska in Romunija, so bile letos prizadete zaradi suše, tako da bodo morale uvoziti večje količine krušnega žita In zrnate krme. Pa tudi zahodna Evropa je imela letos bolj pičlo žetev, tako da bo manj presežkov za izvoz.
Sedanji pcložcij na svetovnem trgu živil pa bo najhuje pri-
zadel države v razvoju, ki se tudi zaradi drugih neugodnih okoliščin ubadajo s plačilno-bi-lančnimi težavami. Na mednarodnem trgu s krušnim žitom in tistim, ki je predvideno za krmo, bo položaj še nadalje neugoden, za države v razvoju pa se bo še zlasti poslabšat zaradi precej manjše letine riža, k! je v mnogih državah .tretjega sveta" osnovno živilo.
Približno 400 miMjonav ljudi v državah v razvoju trpi lakoto ali pa je na robu lakote, približno 800 milijonov ljudi pa se zelo slabo hrani. Da bi uredili problem prehrane po svetu, je bila lani novembra v Rimu konferenca Združenih narodov o prehrani, na kateri so se dogovorili, da bodo ustvarili letne rezerve minimalnih 10 milijonov ton žita. Od tokrat je minilo že skoraj leto dni, ne da bi kaj ukrenili za uresničitev takega dogovora. Tako ostaja svet slej-koprej na robu lakote.
če n! svobode. „To nam je jasno zlasti danes, ko mislimo v preteklost, sto let nazaj, kar se je rodil glasnik zatiranih Ivan Cankar, in trideset let nazaj, kar smo se osvobodili fašistične zveri. Le svobodni in v svobodi lahko ponosno in odgovorno skrbimo, da bo naša kultura, ta naša bela krizantema, res naša, lepa, bogata, socialistična." In še naprej pravi sporočilo: „Nobeni izbranci, nikakršna gospoda ali elita, nihče drug ne more biti dedič slovenske kulturne dediščine kot le slovensko ljudstvo, kakor je zapisal avtor Hlapca Jerneja. In tako se je tudi zgodilo in tega se zavedamo tudi mi, zbrani na gledališki olimpiadi v Mariboru."
Na tej olimpiadi so se odnosno se bodo predstavili naslednji ansambli: Drama SNG Maribor (Dobriča Čosič: Apokalipsa); Mestno gledališče ljubljansko Andrej Hieng: Izgubljeni sin; Fadil Hodžič: Naročena komedija); Slovensko amatersko gledališče Trst (Bertold Brecht: Izjema in pravilo); Akademija za gledališče, radio, film, televizijo Ljubljana (David Storey: Kmetija); Mladinsko gledališče Ljubljana (Dušan Jovanovič: Žrtve mode bum bum); Eksperimentalno gledališče GLEJ Ljubljana (Messner- Šalamun-Jovanovič: Pogovor v maternici koroške Slovenke); Prtmorsko dramsko gledališče Nova Gorica (Joseph Kes-selring: Arzenik in stare čipke); Slovensko ljudsko gledališče Celje (Ferdo Kozak: Kralj Matjaž); Gledališče PEKARNA Ljubljana (Mišo Kovač: Tako tako); Drama SNG Ljubljana (Svetina-Povše: Ukana) ter Stalno slovensko gledališče Trst (Benedetič-Košuta: Rižarna).
V okviru srečanja so odprli vrsto razstav: Dobitniki Borštnikovega prstana, Karikature slovenskih gledaliških umetnikov, Ob 80-letni-ci Josipa Vidmarja. Simpozij gledaliških kritikov in teatrologov je obsegal predavanja: Ivan Cankar in sodobno slovensko gledališče (Andrej Inkret), Slovensko gledališče in njegovo občinstvo (Miša Grčar), Slovenska gledališka kritika pred in po vojni (Borut Trekman). Odkrili so spomenika Ignaciju Borštniku in Janku Rakuši, s koncertom je sodeloval oktet Gallus, slovenske gledališke igralke so se predstavile z recitacijami na temo NOB, med ^spremljevalnimi prireditvami" pa je treba omeniti nastope dramskih umetnikov po šolah in gostovanja gledališč v krajih mariborske regije.
S svojim geslom ^Gledališče ljudstvu — ljudstvo gledališču" in s sodelovanjem vseh slovenskih gledališč je jubilejno 10. srečanje nedvomno dokazalo, da je — kakor je rečeno v uvodoma omenjeni poslanici — nastopil „ti-sti dan, ko naša kultura ni več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega".
OB PETINDVAJSETLETNICI SLOVENSKEGA OKTETA
Veiiko čez izaro...
V tihotno mogočni starinski kafedraii v Trondheimu na Severu, kjer so grobnice norveikih kraijev, je na stavnostnem koncertu pred tam-kajlnjim županom in častnimi gosti zazveneia pesem Siovenskega okteta iz Ljubijane: Nmau čez izaro. Potovati smo preko morij, hribov, tjordov, jezer. Krog sveta smo že nekajkrat odmeriti. Pa smo priSii v Trondheim in imeti siavnostni koncert; tako kot marsikje, tn kot že marsikje, smo tudi tu zapeti stovensko korolko Mmau čez izaro. Čisto in btesteče, otožno in uporno je zveneta ta preprosta tjudska pesem, povsem enakovredno z vsemi največjimi sktadatetji, ki smo jih peti "a istem nastopu: vzporedno z Lassom, Gattusom, Mozartom, Bachom,
Čajkovskim.
Nmau čez izaro. Veiiko čez izaro. Skoraj štirideset tisoč kilometrov smo naredili z letati, ko smo nedavno obiskali Avstralijo in tamkaj gostovali s slovensko pesmijo pri Avstralcih in še posebej pri naših stovenskih izseljencih. .Oktet nas je odlično uvedel v malo znano tradicijo", je zapisal v naslovu sila pohvalne kritike oktetovega koncerta v avstralski prestolnici Canberri znani glasbeni strokovnjak W. L. Hoffmana. Poudarjajoč, da vse doslej o mali slovenski kulturi sploh niso ničesar vedeli, da pa jim je ta nastop s prav specifičnim načinom petja odprl oči, je avtor v ča^-sopisu .The Canberra Times" zatem pribil, da je bilo toktefovo a capel-!a petje s čudovitimi glasovi in vselej kontrolirano lestvico dinamike pravcata ekshibicija vokalnega mojstrstva. Ko smo pred našimi rojaki na zaključnem domačem koncertu v zasilni baraki društva Triglav v Sydneyu še zadnjič zapeli Po jezeru, bliz' Triglava, so poslušalcem najprej otrpnile oči in roke; ko se Ije melodija razraščala, So vse bolj začeli žareti, ko po so pevci zaključili .vsaka svcljo žvr-goM", je bilo videti, kot da bi vsi v dvorani res hoteli v odmevu na našo pesem začeti peti tudi sami. Še in še so ploskali. Ploskali pa so na vseh prejšnjih koncertih in vselej smo morali dodajati še in še, tudi po pet ati šest pesmi. In vselej smo preračunali tako, da je bila zadnja, skoraj obredna, v popolni tišini: Nmau čez izaro. Tudi v Melbournu, pred skoraj tisoč poslušalci v veliki univerzitetni dvorani. Skoraj da takrat nismo imeli občutka, da smo v daljni Avstraliji, onstran oceanov in daleč od Evrope, kjer je nekje mala deželica, v kateri je doma slovenski 'jezik, kjer leži tudi ono izaro. So izgubili dom oni tom preko izaro? So go ti tukaj preko oceanov? Ne, ne! Tudi če so ga, če so ga jim drugi jemali, če so šli za kruhom po svetu, eni in drugi so se znašli, se zavedli in v bolečini so hkrati zgnetli tudi svojo voljo: nočemo umreti, hočemo živeti ob svojem jezeru, ob vseh oceanih sveta, mirno 'In delavno, strpno in pošteno do vseh, toda obenem tudi ponosno in enakovredno. Smo, kar smo, smo govorili, ko so nam pri-
penjali rdeče nageljne pred vrati društva Jodran v Melbournu.
Slovenski oktet je pred petindvajsetimi leti začel prav s takim rdečim nageljnom v gumbnici svoje narodne noše. Z lojterskim vozom so se popeljali na prvi koncert na Dolenjskem, potem jih je pot vodila v Trst, pa na Koroško, v Ljubljano, Dubrovnik in v svet. Okrog 25 dežel sveta vseh celin smo že doslej obiskali. Glavni namen okteta že od ustanovitve dalje je bi), da razvije do najvišje stopnje tradicionalni način slovenskega zborovskega petja in da to našo pesem v prvovrstni izvedbi posreduje našim rojakom za mejo in v izseljeništvu, še posebej v Ameriki. Pred mnogimi najvišjimi državnimi predstavniki smo zastopali kulturo Jugoslavije. Predsednik Tito sam je prevzet po-
kroviteljstvo nad oktetovim sedanjim jubiiejem. Na nastopih po šotah in tovarnah, po vaških odrih doma smo peti z enakim zanosom kot v največjih koncertnih in festivalskih dvoranah.
Repertoar Siovenskega okteta je že od vsega začetka obsegal dela starih mojstrov renesanse in začetka 16. stoietja, še posebej siovenskega Galiusa-Peteiina, pa druge velike skladatelje raznih obdobij, siovensko in jugoslovansko (olkioro ter pesmi raznih narodov v raznih jezikih, od ruskih in črnskih duhovnih do japonskih. Slovenski oktet je primer, kako je iahko nek an-sambei v isti sapi visoko reprezentančen in ijudski; saj je bil tudi program v vaseh doma aii pred najbolj etitno koncertno publiko po svetu vselej sestavijen podobno, s podobnimi oziroma kar istimi vrednotami. Ni dvoje kuitur: ena vrhunska in druga ijudska; je ie ena, če je, in ta je hkrati vrhunska in hkrati ljudska. Siavenski oktet, ki ga posnemajo tudi mnogi novi okteti po vsej Sloveniji — zrastio jih je že okrog 80 — je tej ideji vedno stedil z vso elementarno pevsko predonostjo.
$e prav posebno pa je bii Sio-venski oktet v minulih 25 ietih povezan s siovensko koroško pesmijo. Ce kje, potem smo prav na Koroškem onstran Karavank radi nastopali, saj smo občutili s poslušalci, od katerih so skoraj vsi pevci, še poseben stik. Slovenski koroški skladatelji so še posebej pisati za naš oktet. Ziasti Pavie Kernjak nam je posveti) celo serijo svojih Mojc, Katre, Regine... Kaj mu torej v potrditev naših prisrčnih prijateljskih vezi in v znamenje zahvale ne bi postavi]) na dvorišču domače hiše ob Dravi iesen spomenik z tikom Motjceje? Na vseh naših turnejah po Jugoslaviji in po svetu skoraj ni koncerta, na katerem ne bi peli tudi kakšne koroške pesmi, in čeravno marsikje posiušaici besedila ne razumejo, pa dojamejo z muziko, s čustvom giavno 'jedro. Mojcej v Grošljev! izvedbi je postala že pravcati šiager! Ono Miheličevo priredbo koroške ljudske Sem pobič, štor komaj 18 let, ki jo tako svojsko deško zapoje naš Peter Ambrož, so recimo, na Japonskem in na Norveškem enako pretreseno postušalt in razbrali v njej že davni protimiiitarisiični protest, ki je v današnji atomski dobi še toliko boij živ. tn ko smo Nemcem, Francozom, Švedom, Rusom, Američanom ali Kitajcem toimačlii, da je pesem Nmau čez izaro, k! jih je tako presunita, stara rodoljubna, domotožna pesem slovenske manjšine na Koroškem v Avstriji, so mnogi prvič siišali o taki manjšini, a preko pesmi, ki je pri vsej svoji preprostosti zvenela tako močno, tako veličastno, so začutiti, da mora biti v tej manjšini, v tem malem narodu tudi veliko veličine.
Slovenski oktet, ki ga zdaj umetniško vodi dirigent Slovenske fii-harmonije Anton Nanut in v katerem po-jejo Jože Kores, Danilo Čadež, Peter Ambrož, Božo Grošeij, Tone Kozievčar, Andrej Struketj, Marjan Stefančič in Peter Čare, bo prihodnji teden prišei prestavit svojo 25-ietnico tudi v Ceiovec in na Koroško. Takoj zatem pa bo, že sedmič, potova! v prijateijsko Norveško, nato po — po koncertu v Zagrebu — na novo daljno turnejo: na Kubo in v Mehiko. Tudi v tem programu za Latinsko Ameriko je cela vrsta siovenskih koroških pesmi: Ppjdam u rute; Pobič, star komaj 18 iet; Juhe, pojdam u Škutče in Mojcej. Ali ne bi potemtakem iahko upravičeno trdili, da slovenska koroška pesem iz meja male Avstrije zmagovita prodira v širni svet, ceio tja, kamor niti cesar Maksimilijan niti Hitier nista mogta, In da naše malo izaro vse bolj postaja dei veiikega svobodnega morja vseh ljudi dobre volje.
Z?Ogd<2M Pogačnik
Siovenski oktet
v svetovnem tisku
C AMERIKA
čudovit oKtot iv Slovenije, )o vbon v katerem sicer no poje veiiko pevcev, toda ti so odiični.
(San Francisco Examiner, Son Francisco)
*	F R A N C i J A
Ko so peti ljudske pesmi aii renesančne skiadbe, viast) ie motete siovenskega skladateija Jakoba Carniaiusa, je ansambei odkriva) toiikine kvatitete natančnosti in proinosti, da smo biti ob njegovem izvajanju vsetej povsem prepričani. Glasovi so ivenačeni in sposobni popoine liitosti.
(Le Monde, Pariz)
*	JAPONSKA
Presenettjiv ansambei, k) nam je odkrit veiiko bogastvo pesmi njihove deiete.
(Asahi Sin Bun, Tokio)
*	N E M C ) J A
Ansambei je brez možnega tekmeca v interpretaciji ijudski pesmi svoje dežeie. Giasovi čisti kot kri-sta), prožni in žeto natančni, predvsem pa zeio živi in muzikaini.
(Die We!t, Berlin)
*	AVSTRALIJA
Odiično izvedbo Siovenskega okteta nam je na mojstrski način odprta svet pevske tradicije, ki ga dosiej ie nismo poznati.
(The Canberra Times, Canberra)
*	i T A L I J A
Paieta zvokov, kakrina se redko siiii.
(La stampa, Torino)
*	KITAJSKA
Petje tega ansambta vsebuje vrednote ki jih najdemo samo ie v poeziji.
(Časopis iz Pekinga)
*	SOVJETSKA ZVEZA
To odiična skupina je povsem potrdita in obnoviia svoj sioves. Kak-ino bogastvo odtenkov, kakino mojstrstvo v obviadanju giasbenih težav, kakina dinamična napetost.
(Sovjetskaja kultura, Moskva)
*	KANADA
Vzemite osem mož z bogato paie-to giasov, imenujte jih s skupno tjubeznijo do giasbe in to povežite v ansambei: to je Siovenski oktet.
(The Telegram, Toronto)
W A V S T R ) J A
Težko bi verjeti, da je kaj takega mogoče — treba je to osebno doživeti.
(Kurier, Dunaj)
*	JUGOSLAViJA
Briijantni oktet iz Ljubljane.
(Borba, Beograd)
Ob 25-!etnici obstoja
bo širom po svetu in tudi pri nas na Koroškem znani in priznani
Siovenski oktet
iz Ljubijane spet gostova) na Koroškem ter priredi! koncerte
v nedeijo 26. oktobra ob 19.30 uri v Kuiturnem domu v Ločah v ponedeijek 17. oktobra ob 19.30 uri v srednji dvorani Doma giasbe v Ceiovcu
v torek 28. oktobra ob 20. uri v dvorani gostiine Schwarz! v Piiberku.
Ljubite)]) pesmi !n štev))n) prijate)]) Siovenskega okteta prisrčno vabijen)!
Siovensko prosvetno društvo .Edinost* v Piiberku
%
Siovensko prosvetna zveza
............... v Ceiovcu
Siovensko kuiturno društvo .Jepa-Baško jezero" v Ločah
y
DUŠAN NEČAK	12
Volitve v Kmetijske zbornice m Koroškem po drugi svetovni vojni
Koroška deželna kmetijska zbornica
	Vol. upr.	Velj. gl.	Slov.	Soc.	Nem.	KBB	FB	ABV
1932 1951	25.319 31.593	19.006 24.974	2.572 1.931	1.262 5.010	15.172 18.033	11.347	6.686	
1956	32.638	25.591	1.581	4.371	19.629	14.834	4.795	
1961	38.002	29.068	1.821	5.674	21.591	15.602	5.989	
1966	38.362	29.145	1.289	6.270	21.586	15.453	4.497	1.636
1971	38.741	30.836	1.335	6.723	22.778	17.508	2.826	2.444
Kar se tiče voljenih mest v deželni kmetijski zbornici (njihovo število je vseskozi 24), so imeie nemške meščanske stranke leta 1932 20 mest (Landbund 12, krščanski socialci 6, nacisti 2, Slovenci 3, sociaiisti 1. Leta 1951 se je število mandatov nemških meščanskih strank zmanjšalo na 17 (11 KBB, 6 FB), socialisti so porasti na 5 mandatov, Siovenci so dobiti samo se 2. Leta 1956 je nemški meščanski tabor nekoliko popravil svoj poiožaj, dobil je 19 mandatov (15 KBB, 4 FB), socialisti in Slovenci pa so izgubili po en mandat. Od leta 1961 dalje je razmerje stalno: 18 mandatov ima
nemški meščanski tabor, 5 socialisti, enega Slovenci. Le notranje razmerje sil v nemškem meščanskem taboru se spreminja: 1961 je imel KBB 13 mest. FB 5, 1966 KBB 13, FB 4, ABV 1, 1971 KBB 14 FB in ABV po dva. Volitve v kmetijsko zbornico dajejo precej drugačno sliko kot državne ali deželne volitve; medtem, ko je pri teh socialistična stranka zdaj vseskozi vodilna, je v kmetijski zbornici ohranii nemški meščanski tabor svoj gospodujoči položaj. V primerjavi s predvojnim stanjem je sicer izgubil dva mandata, ohranil pa absolutno večino. Leta 1932 je imel 60 "/o
glasov vseh volilnih upravičencev, leta 1951 57 odstotkov, leta 1971 59 odstotkov. Socialisti so porasli z enega na 5 mandatov, s 5 odstotki volilnih upravičencev v letu 1932 na 16 odstotkov v letu 1951 in 17 "/u v ietu 1971. Ta porast je predvsem prineslo leto 1951 in je bil nedvomno tudi posledica razširjene volilne pravice. Zanimivo pa je, da so socialisti razen pri prvih (1932) in zadnjih (1971) volitvah dobili na vseh ostalih veČ kot poiovico vseh svojih glasov na ozemlju velikovške, celovške in beijaške zbornice, čeprav je v teh treh okrajih manj kot polovica volilnih upravičencev vse dežele (48% 1932, 44% 1951, 44% 1971). Slovenski tabor je izgubil po vojni dva od svojih predvojnih treh mandatov in ohranil le enega. Pred vojno je volilo slovensko listo 10% volilnih upravičencev, ieta 1951 6%, leta 1971 3,5 %.
Glavna dva padca slovenskih glasov sta bila na volitvah v letih 1951 in 1956. Padec leta 1951, posledica žalostne usode koroških Slovencev v vsem dolgem času od leta 1932 naprej, je bil toliko hujši, ker razširjenje volilne pravice samo slovenski stranki ni prineslo zvišanja števila volilcev. Te volitve so prinesle glavni uspeh socialistom, nemški meščanski tabor je bil oslabljen; izjemen pa je bil njegov porast v velikovškem okraju. Naslednje volitve leta 1956 so prinesle splošen padec slovenskih in socialističnih glasov, obenem pa zmago nemškega meščanskega tabora, ki je v deželni
zbornici pa tudi v velikovškem okraju dosegel za povojni čas (1951—1971) najvisje število mandatov.
Od leta 1956 naprej se položaj slovenske stranke ni več bistveno poslabšal. Razlika (padec) v številu slovenskih volilcev 1956— 1971 znaša v velikovškem okraju le 32, v celovškem 60. V beljaškem okraju je položaj slabši, tu je razlika 90, poleg tega pa je v tem okraju prišlo leta 1966 do izgube zadnjega slovenskega okrajnega mandata. S to izjemo so Slovenci od ieta 1956 naprej ohranili svoje mandate tako v velikovški in celovški okrajni kot v kmetijski zbornici.
Volitve leta 1961 so ob novem zvišanju števila volilnih upravičencev prinesle povečanje glasov vsem taborom, tudi slovenskemu. Volitve leta 1966 so bile zelo neugodne za slovensko listo, ki je padla na najnižje število glasov. Tudi nemški meščanski tabor ni uspel (z izjemo novega porasta glasov v velikovškem okraju), pač pa so porasti socialistični glasovi. Leta 1971 so Slovenci dosegli povečanje števila svojih glasov (razen v celovškem okraju). Socialisti so nazadovali tako v celovškem kot v beljaškem okraju; dokaj pa so napredovali v povsem nemškem delu dežele. Nemški meščanski tabor tu ni napredoval pač pa je precej povečal število svojih glasov v velikovškem, celovškem in beljaškem okraju.
(Konec)

Pokloniti se bomo S!ovenci iz tržaškega našim mrtvim Primorja obiskaii Koroško
PreJ;!<!W!jeJi!Mwrtv:L. ivojc/
MwrZ/L LoJo oL/sL^Z/ grobove zw j/L
z /jMJezM:jo oLr^s/7/ y cvejjew, se po-L/ow;7: M;77zovewM ^ozrzzrzM.
V reL J?!eZ? p a se Lowo spoww/Z/ f%<7z grobov p^J//L parZzzzzrzov, L; /e-ž/jo poLop^M! š/ror?! ^aše ze??!/je ;7: 7;z so pre<7 !r/Jese:/w/ Zej/ žrtvovd/z' wo;z: zrz/zzJzz žžzJ/erz/g Zz: s^oLoJo. 0^rzzy:7z Tzozrzo zzjzTzove grobove zrz se jzL ipozwzzz7ž s spoš:/jz-oz7?! zrzo/Tzozzz.
7*o poseLno oL ZrzJe^ez/eZrzžcz Low-Czz Jrzzge svetovne vojne, oL tr/Je-sef/etn/c/ zzzzrzz zrz zzzzzzge naJ /gš/z-zzzozrz. ^pozMMz/z se Lonzo s Zzvzz/ež-nostjo zrz /^zz^ezrzzjo vse/z petsto pzzJ/zT? pzzrZzzzzrzof, Lz počz'vz:jo Mzz štzrzJese-tz/z zzoLopa/zščzZ) oJ Zz/je preLo 77ozzz, Czzr žn PoJjnne tja Jo 5v/nšLe p/zz-
V okviru polaganja vencev na partizanska grobišča bo letos osrednja počastitev v četrtek 30. oktobra cb 15. uri na pokopaiišču v Št. Vidu v Podjuni. Udeležimo se te svečanosti, da počastimo spomin naših nesmrtnih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu!
nzne zrz T/?erstez'n<!. Spotnn/zno se jzL s ecstjo, szr; so z rzpTzovo srzzrZjo prz-/zorz7ž svoLoJo fscrrz Ježe/zzzzozrz oLe/z rzzzroJzzosZz, svo/zoJo, v Lz!terz so tz rzzševzn rzzzsZzz/z nov/ Jorrzot-z po rzzz-Je;zzn;zz zzzJrzje vojne, ^zzZero je spro-žz7 Lrvn/L A Jo// /7/i/er s svopzzz/ po-zrzzzgzzcz. 5pozrzrz:zwo se pzzJ/zTz Lorcev, ^zzZerzrzz /e ^z/zz LeseJz: s v o 7? o J <g Jrzzgocerzzz vreJzzoizz. V g/o/zoL/ e/o-večansL/ zzzzse/rzosZz so zzLojev^/z so/1-Jzzrzzo zzzz/ogoz sprerzzerzzZz svet, zzstvzz-r/t/ sposrofz:zz;e Jo soč/oveLz: ter rzzeJ-se/zojnegz: rzzzzzzzzevzzrz;7z rrzeJ MzzroJz, izzJ/ zrzej ma/znzz zrz ve/zL/zn/.
/Vzzšz pzzJ/z /zorez zrz vs/ tzstz, L/ so pMSt/// svojz! žzv/jenjz! v Zzz/zorzsčzT' zz/z' K77zr/z Lot t sz/cz, SO S SVOJO SZMrZjo Jo-pr/nes/z' tzzLo ve//L Je/ež /z nszšz svo-LoJi, Jz! se Zegz: se veJno vse prerrzzz/o zz!veJz!ZMo. zVorz!/o /*o preteč/ se wno-go Čz!S%, Jz! Lo pz!rJZZz!rZS^z! /zOrLs! /n žrtev Je/eŽMz! tzstega rrzesZzz v č/ove-s^z' Jrzzž/zz, /zz' jz pr/pz!jz!.
0^rz!sz7z /zozrzez rzjz/zove gro/zove s cvezjerzz. Po^/ozzz/z se /zorrzo zzjz/zo-vezrzzz spozrzzKzz Zer jzzzz Zz:7:o zz7zzzzz:/z Mz!se spoštovanje zn čast.
Kakih deset kilometrov jugovzhodno od Trsta, pod znamenitim gradom Strmec, ieži Dolina, kraj, v katerem prebivajo pretežno Slovenci. Člani slovenske narodne skupnosti so tukaj politično večinoma priključeni italijanski večinski stranki, namreč Komunistični partiji ttaliije in tako zavzemajo v občini sami vodilne funkcije v upravi in tudi v gospodarstvu. Zupan in deželni poslanec Vojko Lovriha, zastopa v svojih funkcijah ne le gospodarske in družbenopolitične interese svoje občine, temveč predvsem tudi želje in težnje svojih rojakov, Slovencev, ki žive izven meje matične dežele.
V Dolini pri Trstu pa je po zaslugi nekaterih agilnih prosvefašev tudi kulturno življenje nadvse živo. Pevovodja Ignacij Ota je s pomočjo spretnega organizatorja Vojka Kocijančiča zbral okoli sebe nad štirideset pevcev, ki tvorijo močan pevski zbor, kateri je v zadnjih letih postal poznan in priznan tudi izven tržaškega Primorja.
Minulo nedeljo so trije avtobusi pripeljali nad 120 gostov iz Doline pri Trstu na Koroško. Moški zbor Prosvetnega društva ,Valentin Vodnik", je prišel, da bi vrnil obisk pevcem Slovenskega prosvetnega društva „Radiše", s katerimi ga druži že večletno poznanstvo in prijateljstvo. S tem gostovanjem v zvezi pa je prosvetno društvo „Valenin Vodnik" pod vodstvom mladega in nadebudnega predsednika Vojka Lovrihe, organiziralo tudi izlet za
člane društva. Po prihodu v Celovec, kjer so goste sprejeli člani ra-diškega društva, so se gostje iz Italije odpeljali v Podjuno. Zaradi pičlo odmerjenega časa in slabega vremena, se v Podjuni niso mogli tako razgledati, kakor bi si želeli. Ustavili so se pri Klopinjskem jezeru in si ogledali kraj in naravo, ki je za Primorce seveda zelo zanimiva. Nato so se odpeljali k Uranku no Vesele, kjer je bito zanje priprav-jeno kosilo.
Ob pol treh popoldne pa so pevci že priredili na Radišah pevski koncert. Prvi del koncerta je obsegal spored slovenskih umetnih pesmi in pesmi drugih narodov, drugi del pa narodne in borbene pesmi. Poslušalci niso bili presenečeni le nad števMom moškega zbora, temveč tudi nad kvaliteto petja in predvsem še nad izborom pesmi, kateri je segal do najtežjih stvaritev za zborovsko glasbo.
Da ob takih srečanjih tudi sproščena družabnost ne sme biti zanemarjena, je samo po sebi umevno. V gostilni pri Taverju, kjer je bilo po koncertu družabno srečanje, so gostje sami kaj hitro ustvarili vzdušje, ki je potegnilo za sabo tudi bolj mirne Radišane.
Na splošno pa je treba ugotoviti, da je bilo nedeljsko srečanje za obe društvi, ki pripadata slovenskim narodnostnim skupnostim izven meja Slovenije, plodno in spodbudno. Želeti je samo, da bi se taki in podobni stiki še nadaljevali in poglobili.
Poslovili smo se od Vivodove
mame
v
Bače
V 85. letu starosti je umrl Valentin Muller p. d. Foner v Bočah. Pogreb pokojnika, ki je bil v dobi nacizma tudi izseljen, bo danes petek ob 15. uri iz mrtvašnice v Ločah na domače pokopališče.
Iz Že!. Kaple imamo spet žalostno vest: v sredo 15. oktobra smo se na domačem pokopališču poslovili od Jerce Podbregar, po domače Vivodove mame v Lobniku. Umrla je po štiriletnem bolehanju, stara komaj 59 let.
Mnogo žalnih gostov od blizu in daleč je pokojnici izkazalo poslednjo čast, tudi domači pevski zbor SPD „Zarja", ki se je z žalostinkami poslovil od pokojnice. Od Vivodove mame pa se je poslovil tudi predsednik Zveze koroških partizanov Ka-
za-
Lepo priznanje pevcem pevskega zbora SPD „Edinost" v Piiberku
Turistično društvo Črna pri Prevaljah prireja že dvajset let tako-zvani Turistični teden. V teku tego tedna pokažejo vse zvrsti dogajanj na gospodarskem in prosvetnem področju.
Predzadnji večer teh prireditev je posvečen petju. Na tej prireditvi pojejo povabljeni pevski zbori iz Mežiške doline. Vabijo pa tudi zamejski pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" iz Pliberka. To se je zgodilo tudi letos, posebno ker so praznovali 20-letni-co Turističnega tedna v Črni.
Turistično društvo v Črni je v znak zahvale za dolgoletno sodelovanje na teh prireditvah, pevski zbor SPD .Edinost" povabilo na izlet po slovenski Štajerski. V soboto 11. oktobra je predsednik Turistič-
ZAHVALA
Ob zaključku RAZSTAVE MLAD-JEVCEV v gateriji HtLDEBRAND v Celovcu se zahvaljujemo vsem rojakom, ki so razstavo obiskali in vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu te prireditve.
21. oktobra 1975
klub mladje
nega društva v Črni tovariš Stakne z avtobusom Viatorja prišel po naše pevce ter jih po načrtovani poti vodil skozi Maribor v Apače pri Radgoni. Tam so si ogledali kmetijski kombinat za mletje in stiskanje lucerne in drugih krmil ter kurjo farmo. Naprej tjih je pot vodila skozi Radgono v Radence, kjer so jim pokazali polnilnico .vode treh src" ter zdravilišče Radenci. Ogledali pa so si tudi vinsko klet v Kapeli, kjer so poskusili odlično kapljiico štajerskega vina. Pot je šla dalije skozi vinske gorice ormoškega in ljutomerskega področja do Ptuja, iz Ptuja in jegove vinske kleti so se peljali na hrvaško stran, v Kumrovec in si tam ogledali impozantno zgradbo Doma jugoslovanske mladine. Za gradnjo tega velikega doma v rojstnem kraju predsednika Tita, so prispevala vsa jugoslovanska podjetja svoj delež in Ije res vredno, da se ga ogleda.
Potovanje je bilo zelo udobno, volja dobra, vodstvo tovariša predsednika odlično. Da se je med potjo tudi pelo menda ni treba posebej naglašati. Za prirejeni izlet in gostoljubje so se plibrški pevci zahvalili predsedniku Staknetu za to priznanje.
auta
stovenica
Celovec
Paulifschgosse 5-7
prireja v petek 7. novembra 1975 ob 19.30 url
LtTERARN! VEČER
članov Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki
Recitirala bosta gledališka igralca
Iva Zupančič in Miha Baloh; glasbena spremljava pianist prof. Andrej Jark
Prisrčno vabljeni!
rel Prušnik-Gašper. Izrekel ji je hvalo v imenu ZKP za njeno požrtvovalnost in ljubezen, ki jo je partizanom izkazovala med zadnjo vojno, ko je dajala hrano borcem za svobodo. Gašper je tudi povedal, da se ne čudi, da je Jerčka umrla tako rano, če pomisli na prestane muke, ki jih je Vivodova mama v njenem življenju morala prestati. Med vojno je izgubila vrsto svojih najožjih sorodnikov, katere je ubila zločinska roka fašizma. Po vojni je izgubila še sestrično Oraže Amalijo-Tatjano, ki je padla pod kroglo angleškega vojaka. Ko je Jerčka izgubila še očeta, je začela bolehati. Ostala je s svojim možem in sinovoma, edina preživela Vivodove družine, ki je v času nacizma dala toliko žrtev. To je Jerčko silno potrlo in spravilo tudi v prerani grob.
Vivodovo Jerčko bomo ohranili v častnem spominu vsi, ki smo jo poznali, predvsem pa njeni tovariši — partizani, ki jim je pomagala takrat, ko je šlo za biti ali nebiti, na življenje in smrt. Prav v tistem času je pokojnica pokazala svoj kremeniti značaj iin svojo neomajno ljubezen do svojega slovenskega naroda.
Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik. Zaostalim sorodnikom, posebno možu Ivanu in sinovoma Marku in Stanku, izrekamo naše globoko sožalje.
,,Bil nam je svetel vzor"
(Mihiju Baumgartnerju v spomin)
J% /J z 7M7/M ž%/ov%/t! !%J;	je /z jesensko Jv/Z? o/?/<!-
roj/ Jež, ^o srno se v sreJo Jopo/Jne ?M po^opg/isČK v /J.	v
7Č0ZK pos/<2tJj<!// oj A/z7JjT: /Uz!7?!gt!ri7!erj(!, po JoTTMee Primat: t? Gor/nčZ-č%/?, /J je pofsem HeprZča^ofaM.0 %??!r/ v starostZ 77 /e!.
NjegofR swrt je zcse^%/% g/o/m^o rano v našo naroJno te/o. AajtZ Z1fZZ?Z Paamgartner je Z?Z/ s/mzZ po/ sto/etja požrtvofa/en Zn nese/nčen Je/a-fec ne /e na svojZ ^metZjZ, ne /e v svojem Jomačem /It. /a^o/m, marveč taJZ na šZro/sem po/ja našega naroJnega žZvZjenja Zn ustvarjanja. Več ^ot 30 Zet je JeZovaZ v JomačZ PosojZZnZcZ, ^ot oJTmrnZ^, tajnZZ: Zn preJseJnZ&j Z?ZZ je a^tZven v n e^ Jan jem gasZ/s/^em Jraštva,* Zn/ je vnet Zn neatraJ/jZv prosvetaš v Jomačem Jraštva ,,Aot",* tr: Jeset/etja je Je/ova/ ^ot oJ7*ornZ& naše zaJražne centra/e — Zveze s/ovensZJZ? zaJrag v Ce/ovca; Zn prav ta^o s&ozZ Jeset/etja je zavzema/ mesto poJpreJseJnZ^a v Zvez/ s/oven-s^ZZ?Zzse/jeneev.
S&rat^a; AfZZn Baamgartner je Zn/ s po/no zavzetostjo vZJjačen v Je/o na najšZršem našem naroJnem poZja, povsoJ mej najZ?o/j požrtvovaZ-nZmZ, veJno prZpravZjen, Ja neseZačno JeZaje za Jrage. ,,NZ Zn/ mož ve/ZZJZ? Zn preJvsem ne g/asnZZ? Z*eseJ, toJa Za/ je m.ož-Z?eteJa; Z:ar je re^e/, je ve-/ja/o, ^ar je oZ^/jaM, je taJZ JržaZ," je v posZovZZnem nagovora JejaZ po-s/evoJcčZ poJpreJseJnZ^ Zveze s/ovensZ?ZZ) zaJrag Jr. A/Z rt Zvntter, &o je — ^a^or prej njZm že preJseJnZ^ Jomače PosojZZnZce /ože 3tornZ& Zn preJseJnZ^ Zveze s/ovens^ZŽ7 ZzseZjencev Lovro Kramer — orZsaZ /Z^ A/ZZnja Paamgartnerja, „&Z nam je Zn/ vzor Zn Zn/ steber vsega tZstega, Lar nam je Jrago Zn sveto." Kot taL je Zn/ A/ZZn Paamgartner taJZ meJ tZstZmZ, LZ so jZZ) naeZstZ z JražZnamZ pregna/Z z Jomače zem/je, v Zzse/jenZštvo, LZ nZ /n/o — LaLor /n Janes neLaterZ raJZ JoLazova/Z — Ze vojašLa najnost, marveč začeteL aresnZčevanja smrtne o/^oJLe naJ LorošLZmZ .S7ovencZ.
PeseJe zaLva/e, L/ so ma jZZ? ZzreL/Z govornZLZ oZ* oJprtem groLa, so /n/e govorjene v Zmena vse/? našZL naroJnZZ? organZzacZj, v Zmena vsega našega /jaJstva, LZ se Po A/ZZnja Paamgartnerja za ves njegov traj Zn njegove žrtve naj/m/j 0JJ0/ŽZ/0 s tem, Ja Z?o po njegovem zg/eJa naJa/jeva/o Je/o, L Z ma je on posvetZ/ svoje žZv/jenje, svoje znanje Zn svoje sZ/e.
Pogre/me oLreJe je opravZ/ JomačZ žapnZL AarZce/j o7? asZstencZ so-Lratov-JomačZnov TVage/eta Zn Zzopa, s pesmZjo so se oJ poLojnZLa pos/o-vZ/Z JomačZ pevcZ po J voJstvom Toneta Nage/eta.
AZZLZja Baamgartnerja 7*omo oLranZ/Z v častnem spomZna, ža/ajočZm svojcem pa ve/ja naše ZsLreno soža/je/
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli
vabi na
PEVSKI KONCERT ob državnem prazniku in 20-letnlci podpisa državne pogodbe v soboto 25. oktobra ob 20. url v farni dvorani v Železni Kapli.
Sodelujejo:
3 Mešani In moški zbor SPD .Zarja"
$ Moški zbor SPD .Trta"
$ Folklorna skupina SPD .Zarja"
$ Zenski oktet SPD .Obir" z Obirske
Prisrčno vabljeni!
Globasnica
V Globasnici smo dobili novo mrliško vežo. Otvoritvena svečanost je bila preteklo nedeljo. Ob tej priložnosti je župan Albert Sadjak pozdravil vrsto uglednih gostov, med njimi deželnega svetnika Galloba, ki je mrliško vežo uradno izročil namenu. Ob tej priložnosti je naglasil, da je glo-baška občina ena izmed prvih občin, ki so uresničile novi deželni zakon, ki zadeva gradnjo takih objektov.
Zupan Sadjak, ki je govoril v obeh deželnih jezikih, je izrazi! upanje, da mirno sožitje obeh narodov ne bi bilo le v občini, marveč v vsej deželi.
Blagoslovitev je izvedel domači župnik Bosch, sodeloval pa je tudi domači pevski zbor, ki je zapel slovensko iin nemško pesem.
Mednarodno srečanje ndadine
Danes se bo v Podkratju pri Pliberku končalo tridnevno srečanje predstavnikov mladinskih organizacij iz sosednjih dežel. Mladina iz Furlanije-Jutijske krajine, Koroške ter Siovenije se tega srečonja udeležuje že četrtič, prvič pa je tokrat zastopana tudi mladina 'iz Štajerske in Hrvatske. Prireditelj letošnjega 4. srečanja je mladinski referat pri koroški deželni vladi. Na prireditvi sodeluje 45 mladincev iz omenjenih dežel, obravnavali pa so obširno tematiko, zlasti pa; vpra-
šanja sodelovanja ter možnosti za poglobiiev stikov.
V času tega srečanja so se udeleženci seznanili tudi z življenjem in problematiko slovenske narodne skupnost! na Koroškem, ko so obiskali nekaj njenih ustanov. Za uvod je priredil sprejem za udeležence srečanja deželni glavar Wagner, spregovoril pa jim je tudi generalni konzul SFRJ Lubej.
Obširneje bomo o srečanju še poročali.
OBVESTILO
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku obvešča svoje člane in prijatetje, posebno pa mladino, da bo v začetku novembra priredilo
FLESN! TEČAJ
Prijave iahko naslovite na predsednika .Edinosti" Joška Hudta ali pa jih oddaste v Hraniinici v Pliberku, kjer boste dobili tudi vse ostale tozadevne informacije.
Odbor

Naš človek se živo zanima
za pereča narodno-poHdčna vprašanja
Književni prevajalci Jugoslavije obiskali Koroško
Tudi minuli teden je Zveza slo-Venskih organizacij na Koroškem Priredila vrsto krajevnih sestankov, "G katerih obvešča lijudii o trenut-"ern narodno-političnem položaju.
Ma vseh teh posvetovanjih priha-i° jasno do izraza, da naši ljudje dobro vedo, kaj pomeni za koroške Slovence dogovor strank o ugotav-tjaniju manjšine ali tako imenova-"em štetju posebne vrste. Ravno to Pa postavlja na laž trditve vseh ti-stih posameznikov in krogov na Koroškem, ki skušajo vnesti razdor m&d Slovence in njihovo vodstvo, ^ss ljudje so za mir, le nekaj plačanih hujskačev nasprotuje „re-S'tvam", ki jih nameravajo uveljavi z že omenjenim preštevanjem. č*ašj ljudje vedno bolj spoznavala- da so na delu sile, ki bi hotele Manjšinsko vprašanje dokončno 'rešiti* s tem, da bi manjšino zde-satkali ter razdrobili in zožili ozem-is njene avtohtone naselitve. V Uresničevanje teh načrtov so se vključite vse tri v parlamentu oziroma koroškem deželnem zboru zakopane stranke, ki naravnost tek-Mujejo med seboj, katera bo šla dalj v popuščanju nemškim nacionalistom.
Kljub vsemu temu naš človek še n* povsem izgubil zaupanja v demokratične sile večinskega naroda, ^nogi vprašujejo, kje je tista .moleča večina", o kateri je bilo toliko 9ovora leta 1972; pričakujejo, da bodo v širši avstrijski družbi našli Več razumevanja ter napredne demokratične miselnosti kot pa na samem Koroškem.
No sestankih je govora tudi o no-Č' spomenici koroških Slovencev in ^ posebej o šolskem vprašanju, ki Pa bo — kakor napovedujejo — 'ivzeto iz .paketa" ukrepov, ki jih Menda pripravljajo za reševanje odprtih vprašanj in s katerimi bi Predvsem hoteli pridobiti Slovence, da bi se pustili prešteti. Pogosto se poslovijo vprašanje, zakaj .paket" ^ele dvajset let po podpisu državne pogodbe. Ravno ob tem dejstvu Pa se pojavlja dvom, da bi bili "Pospeševalni ukrepi", kakor jih napovedujejo, res tudi v korist manjšini. Nasprotno je večina ljudi Prepričanih, da takšno .reševanje" *a nas ne bo imelo nobenih koristi *"* zlasti ker temelji na prešteva-
nju, ki pa je za koroške Slovence povsem nesprejemljivo kot oblika reševanja naših življenjskih vprašanj.
Večkrat je na sestankih stišati tudi kritične pripombe na račun dosedanje politike osrednjih organizacij. Ta politika je bila pač takšna, kakršno je pogojeval trenutni politični položaj na Koroškem in sploh v Avstriji ter je brez dvoma obetala tudi določene uspehe. Toda v trenutku, ko so bili vidni prvi pozitivni rezultati te politike, je prišlo do združenega napada nemških nacionalistov, ki so v znanih okoliščinah izsilili celo padec bivšega deželnega glavarja.
Zelo resno ocenjujejo ljudje poskuse razdvojitve koroških Slovencev od njihovega vodstva in zato poudarjajo potrebo, da mora naše ljudstvo enotno stati za našimi organizacijami. Skupno moramo terjati in braniti naše narodnostne pravice — ne glede na razlike v svetovnonazorskih pogledih. Kajti koroški Slovenci smo bili — kakor ni poudaril le eden izmed diskutan-tov — vedno no strani tistih sil, ki se borijo za mir in pravico na svetu.
Naša zgodovina pa nas uči, da se takrat, ko je pravica le preveč teptana, znamo tudi upreti in se boriti zanjo. In znano je, da smo prav takrat, ko nas na papirju že ni več bilo, pokazali največ življenjske sile in odpornosti.
Tudi prihodnji teden bo nadaljevala Zveza slovenskih organizacij s svojimi informativnimi krajevnimi sestanki, da tako čim širšemu krogu ljudi da priložnost, da povedo svoje mnenje k najbolj perečim na-rodno-potitičnim vprašanjem. Prav sedanji sestanki namreč zelo prepričljivo kažejo, kako potrebna in koristna je takšna povezava med terenom in centrom — koristna v obeh smereh: človeku na vasi utrdi zavest, da je sestavni del in živ ud naše narodne skupnosti in da kot tak sooblikuje naša skupna prizadevanja; vodstvo v centru pa neposredno spozna potrebe in težnje ljudstva in tako v sodelovanju z njimi usmerja vse potrebne ukrepe in dejavnosti v našo skupno korist. To pa je neprecenljivega pomena, ko smo prisiljeni, da nadaljujemo boj za obstoj in vsestranski razvoj slovenskega življa na Koroškem.
Zveza društev in združenj književnih prevajalcev ter Zveza društev in združenj znanstvenih in tehničnih prevajalcev sta ob 30-letnici osvoboditve, 25-letnici prve prevajalske organizacije v Jugoslaviji ter ob 150-!etnici smrti koroškega bu-kovnika in prevajalca Andreja Šusterja Drabosnjaka priredili pretekli teden na Bledu prvo skupno delovno srečanje prevajalcev vseh smeri in strok iz cele Jugoslavije, in to pod pokroviteljstvom republiške konference SZDL, katero je zastopal predsednik SAZU akademik Josip Vidmar.
Srečanje je obsegalo obširen delovni spored, zaključili pa so ga z izletom na Koroško. Organizacijo obiska na Koroškem je imel na skrbi znani prevajalec prof. Janko Moder, z naše strani pa tajnika obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev Andrej Kokot in Nužej Tolmajer.
Kot že povedano, so med drugim posvetili srečanje tudi 150-let-nici smrti našega bukovnika in prevajalca Andreja Šusterja Drabosnjaka, katerega dela so udeležencem predstavili v posebni razstavi,
ki jo je pripravil dr. Niko Kuret. Tudi izlet na Koroško je bil namenjen tej pomembni obletnici. Ugledne goste sta v Celovcu pričakala oba tajnika in jih najprej peljala na Gosposvetsko polje, kjer jim je ravnatelj slovenske gimnazije dvorni svetnik dr. Pavel Zablatnik ob vojvodskem prestolu obrazložil zgodovinski pomen tega spomenika' in krajio.
Naslednji cilj izletnikov so bile Kostanje, kjer so pred drugo svetovno vojno na prostem prirejali Drabosnjakov Pasion. Andrej Kokot, ki je Kostanjčan, je izletnikom med potjo opisal in razkazal lepote Kostanj in okolice, severne jezikovne meje na zahodu dvojezičnega ozemlja. Povedal jim je, da so prav Kostanje bile in so še najbolj izpostavljene pritisku ponemčevanja in da so tudi s tega področja med vojno izselili slovenske družine. Na najbolj razgledni točki — pri Zgornjem Skoparniku — je Andrej Kokot goste — bito jih je okoli sto — še enkrat pozdravil ter jim predstavil predsednika Slovenskega prosvetnega društva na Kcstanjah Janeza Lesjaka, ki je gostom izrekel prisrčno dobrodošiico in jim zatem obrazložil izredno težke okoliščine, v katerih deluje društvo .Dra-bosnjak". Profesor Janko Moder je v imenu gostov izrekel zahvalo za dobrodošlico, izročil knjižno darilo ter izrazil pripravljenost za vsestransko pomoč pri razvijanju slovenske kulture na Koroškem. To je izrazil tudi predsednik Zveze literarnih prevajalcev Jugoslavije Makedonec Nastev.
Svoj obisk so gostje iz Jugoslavije zaključili v Bilčovsu. Tam so se najprej poklonili padlim partizanom, na katerih grobišče so položili šopek cvetja. Pri Miklavžu je gostom v pozdrav zapel pod vodstvom Joška Boštjančiča domači zbor; v imenu NSKS jih je pozdravi! predsednik dr. Joško Tischler, v imenu ZSO pa podpredsednik dr. Pavel Apovnik. Oba govornika sta zbranim nakazala trenutno narodnopolitično situacijo, pri čemer je dr. Apovnik posebej govoril tudi o nameravanem ugotavljanju manjšine. V besedah zahvale je bila izražena želja po še tesnejših stikih. Po kosilu so se gostje spet vrnili v Slovenijo.
Ob sedemdesetietnici
akademika dr. Frana Zvvitterja
Danes, 24. o^tolva 7973, o^lraja sedemdesetletnico rojstva procesor zgodovine na IfaFlfans^l anlverzl, a^ademl^ dr. Fran Žwltter. F o svojem znanstvenem dela šteje med najpomembnejše slovenske zgodovinarje ter je preje/ za življenjsko de/o s področja zgodovinopisja /etos najvišje priznanje — Kidričevo nagrado.
Slavljenec je sin dr. Martina Zwltterja Iz poznanega roda Zwltterjev v Zabomca. Kodi/ se je v Novem mesta, kjer je s/ažbova/ oče bot sodnik. itadlra/ je najprej na tedaj še m/adl /jab/jansbl anlverzl, nada/jeva/ štadlje na danajski In jlb Izpopo/nl/ na Sorbonn! v Pariza.
2e ta pot štadlja je značl/na za njegovo težnjo po širšem kritičnem pog/eda, s katerim je pozneje skašal povezati posebne momente slovenske zgodovine s problemi jagos/ovansbe In razvojem obče zgodovine.
Snov Zvltterjevega znanstvenega de/a je Izredno obširna. Sega od raziskav razvoja mest In prebivalstva na S/ovensbem, začetbov s/ovensbega narodnega preporoda, 7/lrsblb provinc v dobi Napoleona do dražbenlb In naclona/nlb problemov babsbaršbe monarhije In naše dobe. Vsem tem vprašanjem je posveti/ deset bnjlg, nad osemdeset posebnih razprav In več bot sto znanstvenih č/anbov.
Za nas je posebno pomembno Zwltterjevo razlsbova-nje borošbe prob/ematlbe, bi jo je priče/ že 7934 s temeljito analizo gospodarsbe In socialne strabtare bot
vzroblh raznarodovanja borošblh Slovencev. Nastaneb nacizma In /ašlzma je še atrdll njegove napore za pravičnejšo aredltev slovensblh meja In asode zamejsblh Slovencev v Italiji In Zvstrljl.
Sploh se Zwltter nlboll ni omejeval samo na znanost. Njegova angažiranost za dražkena In nacionalna vprašanja s/ovensbega naroda ga je vodila v brog naprednih javnih delavcev, zaradi tega pa tadl v zapor In fašistično Internacijo. Po bapltalacljl Italije je šel v partizane, bjer je soastanovll In vodil znameniti Znanstveni Instl-tat Izvršnega odbora OF. Sredi gozdov je ta edinstvena astanova pripravljala vsestransbo znanstveno podbrepl-tev jagoslovansklk zahtev za mirovne bonference po dragi svetovni vojni, baterlh se je prof. Ztvltter tadl adeleževa! bot znanstveni svetovalec jagoslovansblh delegacij.
Kot profesor za občo zgodovino novega veba je Fran Zwltter bil vodnlb In vzor mlajši generaciji slovensblh zgodovinarjev. Pil je rebtor Ijabljansbe anlverze, je član Slovensbe abademlje znanosti In ametnostl, pomemben sodelavec jagoslovansblh In mednarodnih znanstvenih Instltaclj, bongresov In revij. Njegov pomen za razvoj slovensbega zgodovinopisja njegove dobe je bil označen bot enbraten In neprimerljiv.
Profesorja dr. Frana Zw!tterja borošbl Slovenci hvaležno čestitamo b jablleja In ma želimo še mnogo let aspehov In osebne sreče/

JOSIP JURČIČ

Vendar se ni zgrnil na Ha, fucHi vpiti lin tožiti ni začel; srepo, "^premaknjeno 'je gledal na mrtvo truplo nekaj časa, po-'stn pa vrgel kolec, ki se je vanj opiral, po hiši, stopil k Mrtvaškemu odru, poljubit mater v velo lice in se zjokal, da so z njim jokale vse matere v hiši. V s v olji bolečini ni ^atil, da $; ije odtrgal obvezo na roki in do mu je kri tekla rane, kjer je imel palec odrezan, in se cedila po materijam licu in po mrtvaških prtih.
Jamejo ga tolažiti. Jurec mu pripoveduje, kako ije našel staro ženo mrtvo na potu do grada.
.Torej tudi to je on storil!" zakriči Domen naenkrat, 'd&čica ga obtiije, solze se mu ustavijo; popade ko! s tal in ^'hra iz hiše na piano, na prosto. Morda je hotel iskati v Mrzli zimski noči hladila svojemu ognju, ki je žarel v njem M ga hote! razgnati?
.To je čuden človek, ta Domen," reče star mož.
.To je res. Mater ima mrtvo, pa pobegne iz hiše; še ir<orel bo revež, znoret, še tega bomo dočakati," dostavi drugi.
.Boste videli, kaij še napravi," je rekel berač Urh iz Kostela in se zarežat, obesil malho čez pleča in, zastonj se ^'raije po domači hčeri Anki, odšel v listje spat.
Stari možje so na zvezdah poznali, da bo že kmalu dan, ko se je družba razšla. Vse sosede pa je Jurec, preden s° šli domov, povabil, da bi jutri zjutraj stari Meti za po-9'ebom šli in da bi hoteli hoditi v njegovo hišo ves teden *a njeno dušo sedmino molit.
POSKUŠENO MAŠČEVANJE
Pokopali so biti staro ženo. Pogrebci so se ravno razhajali. Bilo jih je veliko, staro in mlado iz vasi; samo Domna ni videl nihče na pokopališču. Stairicam to ni bilo po volji. Dejale so: „ Lej te si no vendar, nobene solzice ni poteklo za rajnico; ovbe, bog jo reši iz vic!"
Dan je bil lep. Gospod je šetal počasi ob vrbah in i rakitah pri potoku. Zamišljeno je gledal pod noge, v roki pa vrtel črno, uglajeno palico z belim betičkom. Kaj je premišlja! in brbrat v brado, to ni znano še do današnjega dneva.
Pride do srede prostornega travnika. Zdajci se mu je zdelo, da ga nekdo sreča, slišat je, da se sneg tare pred njim, povzdigne glavo in pogleda. Kaj, ije pač videl bogati gospod Seva pred seboj, da se Ije tako prestrašit, da so se mu kolena pošibila in zobje zašklepetali? Strahovi ne ho- j dijo podnevi, h ud ir se prikaže baje ponoči. Kdo je bil? Svojega sina, hlapca Domna, je imel Sova pred seboj.
Dobro nam je znano, da je imet častitega gospoda za kaj strah obhajati, ko se je sešel s sinom, katerega je so- } vražit, zameta!, uničeval. Ko bi on sam tudi ne bi b:t še tega j vede), mu ije vse to oznanjevat strahoviti pogled Domnovega očesa, svetel kakor ogel v žerjavici.
,Stdj, da se midva pomeniva!" reče Domen, stopivši nenaturnemu očetu na pot. Videti je bilo, da govar'i premišljeno in polagoma, a tresoči se glas je zaznamovat dokaj, kako mu kri vre in kako mu je um in pamet že skoraj prekipela.
„Ka!j hočeš? Pusti me in pojdi svojo pot," reče graščak ter strahoma pogleda po travniku, je li kdo na potu proti ; njemu. Nikjer ni bito nikogar videti. Sova' 'je potil mrzel pot j po čelu in po hrbtu.
.Poznaš me, menim?" vpraša dolje mladi človek in žile na obrazu mu še huje nabreknejo. .Ni hudič, da bi me bil pozabil, saj si bi! pred nekaj večeri pri meni, v mojih žepih si imel nekatj spravljenega, ne?"
.Prosim te, tjubi maj, pridi drugo pot k meni, zdaj ne utegnem," pravi Sova ter se hoče zlepa izmuzniti sitnemu sinu.
.Veš, koga so danes pokopali?" vpraša Domen.
.Pri bogu je milost, pri kuharju juha, v glavi se mu blede, sam bog me varuj," je moral gospod sam pri sebi misliti. .Vem," je rekel naglas, .tvojo mater so nesli, revica je umrla. Zal mi je zares, da si 'jo izgubil, jaz ti bom že kaj preskrbel, le oglasi se mi kaj."
.Aha," se zakrohoče Domen osorno, da je bilo Sove na novo bolj groza, .preskrbe! mi bo maj oče, da me potaknsjo v vojake in potolčejo bogve kje kakor kozla v mesnici. Zares dober oče si mi."
Zopet je bit Sova pogleda) po gazu ob potoku in glej, videl je, da nekdo prihaja, bit je že blizu zad za ovinkom. To je bil vzrok, da je graščak naglo spremenit govor in glas. Stisne in potrese malo paličico, jezno pogleda Domna' od pete do glave in se zadere: .Pogledi, pogledi smrkavca, ki se predrzne ustavljati mene na poti in mi še nekaj čenča in čveka, kakor da bi moj sin bil. Poberi se mi!"
Učinek teh besedi je bil, da ga je razkačeni mladenič naglo, ko bi blisknilo, zgrabil za vrat. Omenili smo menda že, da je bil Sova, dasiravno že prileten, vendar trdne postave. Zaupal je tudi morda nekoliko na lastno moč in se ohrabril, videč še drugega človeka blizu. Vendar se ni mogel ubraniti, ležal je, ko bi migniil, v snegu po dolgem, na prsih pa mu je tiščalo težko, železno koleno rebro v tla in krepka pest mu je zdrgovala goltanec, da je le s slabim in ohromelim glasom ječal: .Pomagaj!"
24. oktober 1975
Predšolski otrok in tetevizija
Celoten ritem otrokovega življenja prek dneva je v veliki meri odvisen od tega, kako ga začne. Vzgojiteljice vsak dan opažamo, da nekateri otroci prihajajo v vrtec neprespani, kar siabo vpiiva na sposobnost vključevanja v skupno deio oz. igre v skupini ter na apetit. Iz razgovorov z otroki spoznamo, da nekateri odhajajo zelo pozno spat in da lahko gledajo televizijske oddaje tudi če po televizijskem dnevniku.
Opozoriti želimo starše predšolskih otrok, da naj pametno presojajo čas gledanja televizijskih oddaj, pa tudi vrsto oddaje. Predšolskemu otroku je potrebno zagotoviti 10—12 ur spanja (glede potrebe po spanju se otroci med seboj razlikujejo). Kvarno za otrokovo zdravje je, če njegov biološki ritem neprestano spreminjamo (če čas med obroki hrane ni ustaljen in če čas za otrokov počitek ni pametno urejen). Televizija je nedvomno za predšolskega otroka zelo privlačna in je lahko tudi zelo uspešen pobudnik njegovega duševnega razvoja. Seveda le v primeru, če otrok gleda njemu primerne oddaje, ki pa so največkrat časovno prilagojene zmogljivostim otrokove duševnosti v zgodnjih večernih urah. Razne zgodbe iz živalskega sveta, zanimivosti iz narave sploh, lutkovne igrice, zgodbice iz otroškega življenja, pravljice itd. — vse to našega malčka zanima, odpira mu nova spoznanja ter ga čustveno bogad — kuldvira.
Če so pa starši premalo pozorni na to, kaj otrok gleda na televiziji, lahko s tem povzročajo svojemu otroku škodo. Oddaja, katere vsebine otrok še ni sposoben dojed, ga zavaja v površnost v njegovem pojmovnem svetu in povzroča zmedo v čustvovanju. Posebno opozarjamo starše, da naj obvarujejo svojega otroka pred prizori, ki otroku povzročajo strah (vojni prizori, prizori pretepov in streljanja iz westernov, premikajoče se sence, krvoločne zveri, fantomi itd.). Otrok po takih doživetjih težko zaspi, truden spanec mu kratijo nemirne sanje, saj ne more presoditi, da ti krvoločni ljudje, živali, sence in pošasti ne morejo k njemu v sobo. Starši, zagotovite svojim ljubljencem dolgo in mimo spanje, da vam bodo naslednjega dne poklonili sončno razigrano radost!
Poskusite!
DZUVEČ: potrubujemo ! M!t! maMobe, ! CebuH, SC dCg tvinjtne, Četen, eo), M dkg riža, SC dkg krompirja, konzervo džuveia.
Ha ntaSiobi zarumenimo iebuio, dodamo na koSCke zrezano meto. Četen in toi ter pokrito duSimo poi ure. naio pridenemo rti in ga prepražimo. V po-maiCeno potodo ziagamo v piatieh na iittiCe zrezan (turov) krompir, duCeno meto z rižem in konzervo džuveCa — zadnja piatž je krompir. Vte tkupaj zaiijemo z vodo in peCemo v peCici pribiižno 1 uro.
V tezoni za džuveC uporabimo tvežo zeienjavo.
KROMPtMEV iTRUKEU: potrebujemo SC dkg krompirja, žiito margarine: pribiižno !0 dkg beie moke (ottre) ! jajti, toi. Hadev: Z žiici mašCobe, ! do S žiite drobtin.
Pripravimo krompirjevo tetto, razvaijamo, namažemo t prepraženimi drobtinami in zvijemo. Ctrukeij zavijemo v prtiC, rahio povežemo in kuhomo v tia-nem kropu poi ure. Kuhanega zrežemo na rezine in zabeiimo.
Morske ribe v naši prehrani
Ker vsebujejo ribe poleg živalskih beljakovin še vitamine: A, Bi, E, B' in Bi ter rudninske soli: kalcij, tosfor, jod 'in železo, spadajo v živila z visoko biološko vrednostjo. Posebno bogate s temi snovmi so morske ribe. Ribjemu mesu povečuje vrednost tudi lahka prebavljivost, ki omogoča lažje izkoriščanje vseh omenjenih snovi. Ribje meso ima namreč zelo malo vezivnega tkiva, zaradi česar ga fermenti laže razgrajujejo. Prebavljivost ribjega mesa pa je odvisna tudi od načina pripravljanja. Najlaže je prebavljiva kuhana ali dušena riba. Vedeti pa moramo tudi, da se ribje meso zelo hitro kvari, zato moramo z njim zelo previdno ravnati.
Riba mora biti na vsej poti od morja do kuhinje hlajena. Ribe kupujemo neposredno pred uporabo. Pri nakupu pa paziimo, da je riba sveža, kar ugotovimo po zunanjih znakih. Sveža morska riba ima čvrsto meso, bistre izbuljene oči, prijeten vonj po morski vodi in je enakomerno prozorno sluzasta.
Če smo zaradi zaposlenosti ali drugih vzrokov prisiljeni nabaviti ribe že več ur pred uporabo, moramo pri shranjevanju naj-skrbneje ravnati z nijiimi. Ribam moramo odstraniti papir ali drugo embalažo in očiščene dati na steklen ali porcelanast krožnik, ki ga dobro pokrijemo rn damo na hladno.
Kako odstranimo ribam vonj? Morska riba ima tipičen vonj po morski vodi in jo za-
Naravna zdraviina sredsfva
ZJadje so že zgodaj spoznal! zdravilno woč naravne r/HMera/fif vode In jo začel! Izhorlsčatl. Mineralne vode so (Iste, h! vsehajejo večjo ho-llčlno raztopljenih mineralnih srpov: (halclj, mangnezlj, joj, hallj, natrijev hlorld, železo, arzen, žveplo, ogljlhov dvohls Itd.). Z-ahho pa je Izvor naravne voje taji topel In ga v tern primera še posebej s prljom aporablmo za ho-pallšho zjravljenje (termalno z jravljenjej. Nekatere voje vsebajejo rajloaktlvne snovi. Izkoriščamo pa taji zjravllna blata, ki agojno jelajejo zaraj! svoje toplote, kemične sestave In taji žara ji ra jloaktlvnlb lastnosti.
V javnih časih so menili, ja ob Izvora termalne voje jomaje božanstvo. Pitje mineralne voje ali kopanje v njej naj bi Imelo zjravllno moč oj tega božanstva. Zaraj! tega so taji prinašal! tema božanstva jarove, metal! so v vrelec novce, prstane, srebrno posojo, orožje In jrago. Nekateri so verjeli, ja z novčičem, k! ga vržejo v vojnjak, vržejo tja taji svojo bolezen.
Kasneje so z Izkastv! prišli jo tega, ja mineralne voje pr! nekaterih boleznih pomagajo. Najprej so to seveja Izkoriščali kot Ijajsko zjravllstvo In šele kasneje so začel! ta načm zjravljenja aporabljatl taji zjravnlkl, ki so živel! nekaj stoletij prej našim štetjem. Afojer-na mejlclna se taji okorišča z aspeh! naravnih zjravllnlh srejstev. Prejvsem pa jelajejo na zjravstveno stanje bolnika poleg aporabe mineralne voje v zjravlllšča še jrag! jejavnlkl, kot je agojen vpliv klimatskih razmer, novo okolje, ter specialni zjravlllšk! režim. Glavne so naslejnje oblike zjravljenja.* kopeli, pitje mineralne voje, vjlbavanje jrobno razpršene mineralne voje In aporaba zjravllnega blata.
Vsaka mineralna voja Ima jragačno sestavo In zaraj! tega sprejema taji vsako zdravl-llšče posebno vrsto bolnikov. Poleznl, ki jih mineralne voje zjravljo, bi lahko razje!!!! v naslejnje skaplne.*
—	bolezni želojca,*
—	bolezni črevesja,-
—	bolezni jeter In žolčnih Izvoj!!,*
—	bolezni prehrane (slajkorna, protin, de-
belost, rekonvalescencaj;
—	bolezni srca In ožilja (ta ji visok krvni pritisk);
—	bolezni lejvlc In sečevojov;
—	kronični revmatizem, bolezni kost! In sklepov;
—	bolezni jlhalnlh organov;
—	kronične ginekološke bolezni;
—	živčne bolezni;
—	kožne bolezni;
—	otroške bolezni.
Vsaka bolezen pa n! primerna za zjravlllšče. Obstajajo nekatere bolezni, ki b! se z opisanimi metojaml zjravljenja v zjravlllščlh lahko hajo poslabšale. Prav zaraj! tega je važno, če nameravate Iti na kopanje v katero Izmej naravnih zjravlllšč, ja se prej posvetajete s svojim zjravnlkom, a!! In kje bo to zjravljenje za vas najprimernejše.
radi fega marsikdo v prehrani odklanja-Vonj je pretežno v koži, ne v mesu, kot mnogi mislijo. Lahko ga omilimo, če ribo prea pripravo natremo s sesekljanimi zelišči, s česnom ali čebulo in jo pustimo pol ure stati" seveda na hladnem. Vonj tudi omilimo, če ribo nakapamo z limoninim sokom ali som. Pri pripravljanju rib ne uporabljamo lesenih podlog, ki se preveč navzomeja nja. Uporabljamo steklene, porcelonaste ci' kamrrinaste podloge. Vse te pripomočka vedno sproti splaknemo z mrzlo vodo in jm sproti v vroči vodi operemo. Kako ribe čistimo? Če je riba pokrita z luskami, odstranimo najprej luske tako, da s krpo ovijemo ribi rep 'in strgamo s topim delom noža o° repa proti glavi. Luske laže odstranimo, če polijemo ribo z vročo vodo. Ko luske odstre* nimo, prerežemo ribi trebuh od zadnjične odprtine do glave, izločimo drobovino odrežemo glavo ter prirežemo plavuti. N°to ribo pod tekočo vodo operemo. Po pranj" jo potožimo na cedilo. Odcejeno ribo pokapamo s kisom ali limoninim sokom. Okisano meso namreč obdrži čvrstost in lepo barvo-Ribo enakomerno nasolimo, seveda neposredno pred pripravo. Če nasoljena riba dlj" časa stoji, se Iz mesa izluži sok, ki vsebuje dosti hranilnih snovi, predvsem rudninski in vitaminov.
Kako ribe serviramo? K ribjim jedem pdo* žimo ribji pribor, ki ga pa lahko nadomestimo z dvojnimi vilicami. Otroke večkra prikrajšamo za ribje jedi iz strahu, da n" pogoltnejo koščic. Že pri pripravi moramo ribam odstraniti koščice. Če se pa le zgod*' da se otroku pri jedi zatakne koščica, m" pomagamo najhitreje s tem, da mu damo kuhan nezablijen krompir.
S!VA MRENA
Vid pri človeku z ieti peša. Čiovek je v starosti daijnovi-den. Spreminja se namreč očesna ieča. Pri miajših Iju-deh je očesna ieča prožna. Hitro se priiagodi gledanju v Nižino aii v daijavo. Po 4$. ietu starosti pa ieča ni več tako eiastična in se ne more več dovoij priiagajati za gledanje v neposredno Nižino. Čiovek pri čitanju vse boij odmika knjigo aii časopis. Mora uporabljat] očaia, ki mu nadomestno izgubijeno sposobnost očesnih ieč.
S staranjem se vsaka nor-maina očesna ieča spreminja, stara se, tako kot se stara ves čiovekov organizem.
Poieg teh normainih sprememb pa iahko nastajajo v starostni ieči tudi motne ieče. Prej prozorna ieča postane motna, v njej se pojavijo ob robu aii pa tudi v sredini mot-nobe, ki postojajo čedaije gostejše. Skozi motno iečo svetiobni žarki ne morejo več normaino prodirati. Tako nastaja siva mrena.
Boinik opaža, da megieno vidi. Pred očmi se pojavijajo temne pege in točke, ki se premikajo z očesom. Če začne siva mrena rasti z roba ieče proti sredin), potem boinik boije vidi opoidne, ko so zenice ozke, kot pa zvečer.
Nasprotno pa vidi boije zve čer, ko so zenice širše, če ^ razvija siva mrena najprej " sredini ieče. Včasih boinik težje raziikuje barve jvijo!i%"* ste, modre in včasih rumene) Postopoma se vid siabša I" končno iahko boinik ioči !e ^ svetiobo in temo.
Zdravijenje sive mrene operativno. Pri operaciji ok"' iist odstrani motno iečo. ^ tem dobijo svetiobni žad" zopet prosto pot v oko. Vendar brez ieče oko ne mote ustvariti jasne siike. Po operaciji mora zato boinik dobiti ustrezna očaia, ki nadomestijo odstranjeno očes"" iečo.

UHUUUMUUM****
.Tvoja ura se je stekia, nihče je ne bo navil, nihče ti ne bo pomogal. izprašaj si vest, morda se rešiš hudiča in pekla, živel ne boš večl* je dejal Domen. Bil je menda čisto 'iz uma.
Z zadnjo močjo obupanega čioveka se je izvijal Sova besnemu človeku. Medtem pride po gazu bliže človek, ki ga je graščak videl in na čigar pomoč se je zanašal. Bil je berač Urh iz Kostela. V svoje navadne raztrgane cunje zavit, malho in gosli čez pleča obešene, je mencal prav počasi. Celo ko je videl, da se dva bojujeta, ni nikakor pospešil korakov več kakor toliko, da je videl, .kdo se valja". Ko pa je videl, da Sova pod Domnom vpije in kliče na pomaganje, se nasloni berač na palico, pokaže poznano vrsto belih zob izza razmršene brade in se glasno zasmeje.
,Le dobro ga zaznamuj, Domeni Jaz te ne vidim, Domen, jaz te ne vidim!" je kričal Urh, se zasukat na zakrpani peti in šel mimo, pevaje že omenjene vrste bogve kaj povedajoče pesmi:
Noja hojhoj/
Volh Ima loj.
Sraha je spaha, žolna lih (aha.
Sova pa sova odzad je sarova, haha! jo hom, hom/"
.Slišiš, Domeni* je kričol že od daleč berač, ko je odpel, ,le hitro nehaj kresatti ušes očetovih, gotovo so že omehčana; vstani in ulekni ja čez vodo, zakaj zlodej po meni in tebi, če ne letita dva tam gori le-sem. Zuri se, iuri, mene pa ne imenuj, da sem te videl, primojduha, jaz ne hodim okrog biričev."
Rekši, berač počenča z malho bolj na ramo in miga naglo naprej, godrnjaje sam pred sebotj: ,Ta se bo danes na mater spomnil, ta Sova. Nič napak, ako mu Domen na brado stopi in čeljusti razčrhne in razpotegne kakor Samson tistemu levu ali — kdo vraga."
Medtem je Sova težko stokal pod sinom. Zadnja ura muje bilo pred očmi z vso strahovitostjo, ki jo mora občutiti človek njegovemu enakega življenja. Domen 'je klečal tiho na njem, drža) ga je kakor v kleščah. Na roki, kjer mu 'je bil palec odrezan, se je bila odprla rana in kri je tekla po očetovem telesu kakor večer pred po materinem.
Ni videl nič, ni slišal nič, niti prošenj nečloveškega očeta niti beračevega opomina. Čas je bil poteke), zgodilo bi se bilo dejanje grozovito in neslišano. Že je bila Domnova roka tesneje zdrgnila gospodov vrat, grgraje se je le-ta 'izvijal in usta strašno odpirat, do bi sape dobit: ko pritečeta od berača naznanjena človeka, grajski pastir Peter in močen mož iz vasi blizu. Domen ju ni bil zapazil, dokler ga nista zgrabila za rame in znak potegnita. Tudi oba bi ga pač ne bita udržala, da ga ni suhi Peter s palico mahnil po rokah tako, da so mu omahnile. Sešto se jih je kmalu še več.
Povežejo Domna. Odneso Sovo domov.
Dva dni pozneje so si praviti, da Domna ni več v deželi, da so ga dati v vojake za vselej.
Sova je po tistem času živel še bolj sam zase. Le malokdaj go je kdo o kakem poletnem večeru videl šetati se ob vodi s potuhnjeno glavo, razoranim, temnim čelom in z boječim, hudim pogledom, ki je podil vsakega drugega človeka od sebe. Celo gospodar Jurec ni več tako pogosto zahajal v grad vasovat, bodisi da ni bil nič kaj iz srca prijatelj človeku, ki lastnega sina, četudi nezakonskega (zakaj razznanilo se je bilo vse še poveličano med ijudi),
v vojake da, ati pa ker mu je mrzelo gospodovo nemir"** in temno oko.
11
TUJI RAZBOJNIKI
Pet let je bilo preteklo.
Marsikaj se je bito predrugačilo ta čas. V vsi vasi s** biti že skoraj pozabili Domna ali vsaj menili se niso več " njem, ker jim je bil izpred oči. Če se je pa pri kakem besedovanju pod hruško ravno kdo zmenil o njem, so se zedinili vsi v tem, da ga pač ne bo nikdar več videl nihče* .Gospoda bo že skrbela, da bo konec vzel tako ali tak"' če že ni," je dejal kak moder mož.
Jurčeva Anka ni imela tako romantične ljubezni, d** bi bila mogla iz srca peti staro našo narodno, ki prervij .Čakala sem ga sedem let — sedem let pa ga še bor"; ampak ga je pozabila tudi ona in po očetovi želji vzel" bogatega mlodeniča, ki se ji je že prej ponujal, ki pa g" je bita odgnala. Morda ji Domnov značaj, ki ga je v zadnjih dneh šele bolj spoznala, ni bil nič kaj pavšeoi, mord" ga je tolikanj toglje pozabila, ker je slišala med judm'-da je sin onega odurnega in priskutnega človeka, ki s" mu rekli Sova: toliko gotovo, da je bila srečna v naver" zokonu. Stori oče Jurec je doživel na sive lase veselje, d" je videl vnuka na svojem naročju in zeta dobrega gospodarja, kar mu je jako olajšalo bolezen, ki jo čuti vsak slovenski oče, ako mora zeta vzeti in tako rekoč svojo lastnino prepustiti na pol tujemu gospodarju, ne pa lastnem" sinu. Sicer pa se je brl Jurec teh petih let močno post ara L las je 'imel čedalje več betih na glavi.
(Dalje v prihodu;! števllh'1
MARGARETMANNERS
Po!nočni sestanek
Mesec se je pojavil med oblaki, je Lester Reegate odkleni) vrata stopil v hišo. Tiho je stopal skozi Solon in knjižnico, kar v temi, nič oi prižgal luči.
Vedel je, da sedi njegova žena ono nadstropje višje pred ogteda-ki nesebično kaže njeno lepoto: sočne rdeče ustnice, velike žareče oči in železno črne lase. Bila to potna življenja, simbol vseh dobrih stvari na svetu. Nihče ne bi nikoli pomislil, da je njeno srce tako slabo in bolno.
Kaj takšnega bi lahko prej rekli o njem: suhem, utrujenem in bledem, vendar mu je zdravnik še pred nedavrtim povedal, da je zdrav kakor dren. Za vsak primer pa se je vseeno zavaroval za veliko vsoto, ki bi v primeru njegove smrti pripadata ntjej.
Njuna pogleda sta se srečala v ogledalu. Naglo se je obrnila, kot ^da bi zagledala strah pred seboj,
'n se z obema rokama pritisnila na srce.
— Kaj pa ti je? Ali naj ti dam zdravila?
Odkimata j;e, si malo opomogla 'n se mu nasmehnila.
*— Nisem te pričakovala. Rekel si, da te ne bo domov, da boš prenočil v mestu.
— Kako lep negliže. Zakaj pa si našminkana? Menda ne boš šla takšna v posteljo?
— Veš nameravala sem se malo sprehodita
— Ali je treba toliko priprav za majhen sprehod?
— Navada, Lester. Zenske smo Poč takšne!
— Prav! Bova šla oba. Nocoj nisem razpoložen za delo!
— Lester, tudi jaz se ne počutim dobro. Ostala bom doma.
— Saj sem vedel. Srce se ti je malo vznemirilo, ko si me zagledala. Pojdiva v tvoja soba. Povedal H bom, kaj se mi je danes zgodilo.
Pomisli, samo malo je manjkalo, da se nisem znašel pod kolesi neke-9o kamiona. Tako Ije bilo, kakor da bi me kdo pahnil. Ne boš verjela, ce ti povem, koga sem videt za svajiim hrbtom? Svojega bivšega tajnika Georgea Biaka, tistega, ki sem ga moral odpustiti, ker te je stalno nadlegoval. 2e naslednji trenutek pa se je on spotaknil pred menoj in padel. Umrl ije pred mojimi očmi . .. Zebe te, draga. Ogrnit te bom z nečim, pridi.
Bila je vsa bleda In modra. Pobril jo je čez ramena z jopico, ki se je tako lepo ujemala z njenim prosojnim negiiižejem, vendar ona tega sploh ni opazila.
— Ubožec, je nadaljeval. Ta nesrečo bo hudo prizadelo njegovo ljubico.
— Sai) te ne razumem.
— Nekalj minut predtem sem sto-pil v bližnji hotel, da bi telefoniral nekemu prijatelju. Bloke je bi! v sosednji kabini. Ni me opazil, jaz pa sem ga slišal, koko se ije z nebo damo dogovarja) za sestanek Po enajsti uri. Rekel ji je, naj pusti okno odprto. Zelo romantičen pogovor.
— Odšel sem in krenit čez ulico. Verjetno je šel takoj za menoj, tedaj pa se mu je zgodilo nesreča. Tako zelo sem bil zmeden. Moral sem nekaj popiti. Zato sem se vrni) domov. Po tisti grozni podobi se nisem počutil nič več sposobnega za delo.
Ona je vsa drgetala.
— Tebi pa res ni dobra. Pa tabo lepa noč je. Ugasnil bom luč, Pa bova sedela v temi . .. Glede ubogega Biaka, to je, če gre za tako nepričakovano smrt, se vedno
spomnim pilota, ki je prišel na ljubezenski sestanek tri ure pa svoji smrti.
— Saj to je vendar nemogoče, Lester!
— Spiritisti menijo takole: Če smrt prehiti neko osebo, ki se je predtem popolnoma koncentrirata na neko nalogo ali sestanek, ostane njen duh močan in se pojavi na istem kraju, kakor da bi bil del žive osebnosti.
Dolgo je molčala v svojem na-
D0M!SUCE
#	Svojskost Izraza je začetek in konec sleherne umetnosti.
#	Optimist je tisti, ki pravi, da je stekienica napot potna, ko je napoi prazna.
#	Nespametno je giedati na tuje napake in ne videti svojih.
#	Anaiiza duše je težka operacija.
9) So pisateiji, ki iz strahu, da ne bi prišii pod tuj vpiiv, ne preberejo nobene knjige.
& Dekieta se raje možijo z moškimi, ki maio zasiužijo, kot pa s tistimi, ki imajo premaioposiuha zanje.
#	Če se svet pod teboj pogreza, te mine vsaka jeza.
3 Če iepoto spoznaš ob prvem pogiedu, resnico z drugim.
#	Costiina je prostor, kjer norost prodajajo na iiter.
#	Postelja je najnevarnejši kraj na svetu, saj v njej umre 90 odstotkov ljudi.
#	Mnogi avtomobiiisti še niso prišii do najbotj sen-zacionainega odkritja svojega iivijenja: pešec je tudi čiovek.
#	Največ energije porabi čiovek pri reševanju pro-biemov, M se nikoli ne pojavijo.
#	liuzije še nikogar niso ščitite pred dejstvi.
slonjaču, nato pa je po iihem spregovorila:
— Ali si slišal njegov pogovor od začetka do konca?
— Čigav?
— Georgea Biaka, jasno.
— Nisem. Zelo tiho je govoril. Zdi se mi, da je govoril nekaj o odstranitvi še zadnje ovire, ki stoji njegovi sreči na poti. Neprijeten tip! Čudim se, da do zdaj še meni ni kakšne zagodel, če pomislim, da sem ga odpustil iz službe.
— Da, rad je imet neumnosti.
— Draga, iz tvojih ust je to slišati kakor pohvala.
— Lester, ti si cinik!
— Oprosti, nisem mislit, da si tako občutljiva.
— Saj to ni občutljivost, je odgovorila, tisti trenutek pa se je že zdrznila: Ali si kaij slišal?
— Listje šumi, pa se .. .
— Poglej tam, kaj je to?
— Pravnic!
Njene oči so bite izbuljene in nepremične od strahu. Mesečeva svetloba je oblila njene ustnice z mrliško zeleno barvo.
— Ellen, le kaj ti je? Ali si res kaj slišala?
— Ta šum ... poslušaj!
— Samo domišljaš si. Počakaj, odprl ti bom okno. Alt zdaj slišiš, kako tiho je, kot na pokopališču.
— Slišim ga, kako se približuje. Stekla je k oknu. Maram ga videti. Poglej ga, tam je!
— Kdo?
— Pod oknom stoji, v grmovju!
Stopi! je k oknu in še sam pogledal ven:
— Motiš se, Ellen! Nikogar ni!
Zamajala se je in se mu zrušita v naročje. Siiša) jo je, kako se je borila za zrak. Odvlekel jo je na sredo sobe tn jo položil na preprogo. Slekel je v knjižnico in dvigni! slušalko:
— Čimpraj pošljite nekoga! je dejati tokaj, ko je dobit zvezo. Da, v spalnici maje žene. Do tedaj bom skušal sam storiti vse, kar bom mogel.
Odprl je predal In vzel iz njega revolver. Tiho je stopil proti ženini spalnici. Odprl je vrata in naglo prižgati luč.
— Vlomilec, je zakričal in začel mahati z orožjem. Rake kvišku!
Moški v spalnici njegove žene je topo gledal revolver.
— Ljubi bog, je vzkliknil Lester. Moja žena! Prestrašili ste jo. Njeno srce! Ne, bodite mirni, sicer bom streljal. Glej no, saj to ste vi, Bloke. Vi ste me nameravali oropati ...
Za dobro voljo
„/G/o je M Rb/KwA?"
/GtAŠTM ptica?"
„SeveJ4, saj gowr;'?Mo o /(o/KMAove??? jajcx/"
a
— ZaAaj je ZerTz/ja žensAega spo/a?
— Xer niAče ne ve, AoAAo je stara.
a
SinceA, Ai je wora/ po svojega očeta v gostr/no, ga sprašaje, AaAo je pravzaprav, če M pijan.
„#772," začne pojasnjevati oče, ^jant, potem pač vida vse dvojno. Nantesto dveA ijadi, Ati tam priAajata, vidiš štiri."
,,/Catera dva, očAa? 5aj priAaja samo eden/"
Xdj p d ti je, /anez, dd si taAo siaAe vo/je?"
„Žena mi je aš/a ..."
„Mo, in Aaj je strdšnegd nd tem?"
„Zo, dd se je ddnes vrni/d."
a
V ndtrpdnem avtoAasa sedi midjši mošAi, po/eg njegd pd stoji stdrejšd žensAa.
„Zii Ai rddi sedii?" jo vprdšd.
,OA, dd/"
„EA, težAo Aoste ndšii v tej gneči AaA sedež, gospd."
a
,,/čddj si spoznd/ svojo ženo?"
„7ri mesece pred poroAo. Pd ti?"
„Tri mesece po poroAi."
a
On.* „Gospodičnd, verjemite mi, rnojd /jaAezen do vds je po-doAna razAarAanema morja/"
Ond,- „0, seddj vem, zaAaj mi je vedno s/aAo, če vds vidim."
Pokleknil je k Etieni in poslušal ... — Mrtva je. Le kaj ste ji storili?
— Nič! Samo skozi okno sem vstopil. Nobenega razloga ni bilo, da bi se me bala. Ona me je ...
— Dovolj, ga je prekinil Lester, že prihajajo! Stopit je nazaj in odprl vrata.
Policisti so napolnili sobo.
— Saj ste že opravili vse delo namesto nas, je dejal policist Le-sterju. Tedaj je opazil žensko na tleh in se takoj sklonil, da bi jo pregledal.
— Moja žena je umrla od strahu. Imela je zelo slabo srce. Verjetno je videla tega tipa, ko je pleza) po zidu, se ga ustrašila in doživela močan šok.
— Ali poznate tega človeka? je vprašal poročnik.
— Zal ga res poznam. Bil je moj tajnik, piše pa se George Blake. Odpustil sem ga, ker je zapravil moje zaupanje. Prisegel je, da se mi ba maščeval, vendar tega
nisem jemal resno. Prav gotovo je hotel ukrasti nakit moje žene. Bil sem spodaj v knjižnici. Po naključju sem pogledal ven in ga opazil na vrtu. Takoj sem vam telefoniral, nato sem vzel revolver, ki je, mimogrede povedano, prazen. Ta čas pa je on že prilezel sem.
— Aretirali ga bomo, je dejal poročnik. Zal mi je samo zoradi vaše žene.
— Saj vem, da ji ta tip ni hotel storiti nič žalega, je govoril Lester. — Kljub temu pa je to storil. Umrla je zato, ker je prišel nepovabljen v hišo. Po zakonu velja v takšnem primeru člen o nenaklepnem umoru z ropom.
— Prekleta svinja, je zasika) Blake. Moral bi te ubiti!
— Ne bojte se, ne bo me prestrašil. Vrhu tega pa maje srce ni prav nič občutljivo. Bi se me morali že koko drugače rešiti. Pahniti me na primer pod kolesa avtomobila, ko bi šel čez ulico...
Farni zvonovi so naznanjati, da je nekdo za vedno zapustit ta svet. Nastednji dan so se ogta-sitt zvonovi tudi na podružnicah. Vsi so že vedeli. Umri je stari gospodar Nande. Lepo starost je dočakaia trdna kmečka korenina, a sedaj je končai svoje deio. Veiiko posestvo bo dobii njegov sin, ostalim otrokom pa bo morai izpiačati visoko doto, saj se iz tako velikega grunta to tudi spodobi. Na, in tako gre na kmetih tz roda v rod.
Nedeija je bita in sorodniki so se zmeniti, da bodo ta dan poiožiii gospodarja k zadnjemu počitku. Pogreb mora biti nadvse slovesen. Do domače hiše mora priti godba, vencev mora biti kar največ. Domači bi najraje kupiti vsaj po dva, samo da bi jib biio čim več. Žena Franca in otroci so sitno žalovali, nič jih ni mogio utoiažiti. Boij tuiiii so kot jokati, ampak samo takrat, če jih je kdo videi, drugače jim je biio boij vseeno.
Sosede ni Nandetova smrt nič kaj prizadeta. Že prvi večer so za sosedovim hievom stopiti skupaj in nekaj šepetati. Nekateri so ga šli kropit, drugi pa tudi ne. Še o mrtvem niso govorili naj-iepše, čeprav pravi pregovor, da se o mrtvih govori vedno ie najboljše. Nekateri so se verjetno pošteno odahniii, da je starega stiskača ie pobralo. Da bo pogreb zeio slovesen, ni dvomit nihče. Tako so sosedje šepetati in se nasmihati še tudi na-siednji dan, dokier ni prišia ura pogreba.
Godba je že igrala in tudi župnik je prišei, tjudi pa se je nabraio boij maio. Gospodarjev domače vasi ni biio nikjer videti. Nekateri so se že spraševati, če jih sptoh ne bo. Sprevod se je začet pomikati, na začudenje vseh pa so šeie tedaj začeii prihajati vozovi. Vedno več jih je biio v sprevodu, za vajeti so držaii gospodarji. Vsak je imet na vozu „furmansko trugo", poino zemije. Nekaj tjudi je v sprevodu nosiio težka vedra. In
vse to se je iepo nabiraio na koncu sprevoda. Pogreb se je zeio raztegnil, saj toiiko vozov zavzame veiiko prostora in tisti z vedri so se tudi gnetli tam zadaj. Ljudem je šio večkrat že pošteno na smeh, ko so videti, kako se vozovi množijo. Ko so prišii do pokopališča, so ijudje zaviii v cerkev, vozovi pa so čakati pred vhodom.
Moiitve so se končate in krsto s pokojnikom so poiožiii k počitku. Pogrebci so se začeii razhajati, ampak ne domov, ie po pokopališču so se umikati. Kmetje so začeii voziti na gnob zemijo. Vsak jo je stresei na gomiio, ki je biia nazadnje
Gospodar Nande
že kar ogromna. Sosedje so deiaii, kot bi biii zakleti. Vsakdo se je spraševai, čigavo naročilo neki spoinjujejo. Enako so tudi tisti z vedri stresati zemijo na gomiio. Ko je biio vse izpraznjeno, so še maio zmetati skupaj in počasi so se vračaii na svoje domove. Mnoge, ki pokojnega niso dobro poznaii, je to sitno zanimaio. Kdor pa ga je poznat, si je iahko misiii, čemu tako početje.
Rajni Nande je bit kmet svojih sedemdesetih iet. Bii je veiik bahač. Vsega je imei največ ie on, pri njem je biio vse najiepše in najboijše. Drugi so biii po njegovem ie berači in čisto navadni cigani. S sosedi se je prepirat že za zajtrk, pa tudi še pozno v noč. Rad se je drugim posmehoval, če jim je šio kaj narobe, namesto da bi jim pomaga). Zgodiio se je, da je tudi on potreboval pomoč in iskati jo je mora) v sosednji vasi. Če je morai
spomiadi kupiti nekaj voz sena, ga je pripeljal najraje ponoči, *da ti cigani ne vidijo", je navadno dejal. Za sodnijo ni biio nikoii preveč denarja. Rad se je tožarii in največkrat je potegnii krajši konec in tudi svinja je šia iz hieva. Pa saj on je lahko počei kaj takega, samo da je ciganom in razbojnikom soiii pamet. Ni pa vedel, da jo drugi mnogo boij soiijo njemu. Povsod je bahavo pripovedoval, koiiko je vsega prideika, navadno sam več kot ceia vas skupaj. Nekateri so mu verjeli, drugi so ga giedaii postrani in se mu na tihem smejaii.
Tako znameniti pogreb pa so mu sosedje priredili čisto iz posebnih vzrokov. Pokojni Nande ni imei nikoii dovoij zemlje. Kadar je orai ob sosedovem travniku, je kaj rad odrezal kar ceio brazdo travnika. Če je biia sosedova trava večja od njegove, je zakost! tudi za meter v sosedov travnik. Navadno je kosil točno ie pri mejnem kamnu, nato pa v tepem toku v sosedovo, njegovo oko je v eno smer gledalo vedno krivo. Včasih se je kateri od sosedov razburi), pa saj ni nič pomagaio, ie sodniki so ga nekajkrat ugnali v kozji rog. Za vsako krpo zemije bi se kar naprej tožarii, zemije ni imel nikoii dovoij. Sosedje so mu večkrat med prepirom obetati, da mu bodo pripeijaii na grob, koiikor je bodo ie mogii. Tisti pa, ki niso imeti živine, so se obvezali, da jo bodo nesii takrat za njim.
Nazadnje so svojo obijubo res izpolniii. Ogromna gomiia sredi pokopališča je pričata, da pod njo počiva mož, ki ni imei dovoij zemije. Kako so to slovesnost sprejeli domači, ne vemo. Ljudje pa so si ta pogreb dobro zapomnili, šaliti so se na ta račun še tudi dolga leta po Nandetovi smrti. Pokojnik je bii verjetno zadovoljen, obrača) v grobu šeni, ker je bii mrtev.
^ 7. srečanje gimnazij iz Raven in Ceiovca
Pretekli teden je biio v Ravnah na Koroškem športno srečanje gimnazijcev Sio-venske gimnazije v Ceiovcu in gimnazije v Ravnah. Tradicionalni športni dvoboj, ki je bil sedmi po vrsti, je bil velika športna in prijateljska manifestacija dijakov sosednih dežel z izrednimi rezultati. Dvoboj je bil ocenjen v sledečih športnih panogah: v atletiki (dekleta in fantje), v košarki (dekleta), v nogometu (fantje) in v namiznem tenisu (fantje). Na 7. srečanju so dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu slavili doslej največji uspeh. Proti gimnazijskim ekipam iz Raven, katerim doslej niso bili kos, so dosegli tokrat neodločen rezultat, po točkah 70:70. V prijateljskem duhu so po končanih igrah Ravenčani predali prehodni pokal dijakom Slovenske gimnazije iz Celovca.
Dijaki Slovenske gimnazije, bilo jih je okoli 45, spremljali so jih pa profesorji telovadbe Milan Kupper, Anton Malle in Maja Kupper, so svojo kožo prodali kar najdražje. V namiznem tenisu so svoje sovrstnike premagali 5:4, v nogometu pa so zmagali nad Ravenčani visoko z 11:1 (4:0). Namiznoteniško ekipo so sestavili Marjan Velik, Samo in Marko Kupper, nogometna enajsterica Slovenske gimnazije pa je bila slična z mladinsko ekipo Slovenskega atletskega kluba, ki je v prvenstvu povsem uspešna. Kot je bilo pričakovati, je bila košarka domena dijakinj gostitelja. Novo sestavljena ekipa Slovenske gimnazije ni imela nobenih možnosti in je podlegla 12:58 (6:26). Tudi v atletiki so bili Ravenčani premočni. V šestih disciplinah so petkrat stavili zmagovalca, pri fantovski štafeti 4x100 m pa so zmagali Jernej Marjan, Robert Grm, Branko Perč in Lovrenc Kropiunig (čas 50,3) iz Celovca. V izbrani vrsti ravenskih dijakov sta tekmovala tudi dva športnika, ki sta vredna posebne omembe. Pri dekletih je tekmovala Nada Šober, ki bo po vsej verjetnosti jugoslovansko zastavo zastopala na naslednjih olimpijskih igrah v Montrealu, in sicer v teku na 800 m. Za dokončno kvalifikacijo ji manjka menda le minimalen čas. Izreden tekmovalec pri fantih pa je Mirko štruc, zmagovalec v teku na 1000 m (2.42,2), znan na republiški in državni ravni.
Rezultati atletskih tekmovanj:
dekleta — tek na tOOm: 1. Nada Šober (Ravne) 13,2 2. Marica Stornik (Celovec) 13,4, 3. Breda Urbanci (Ravne) 13,5, 5. Brigita Zdovc (Celovec), 6. Marina Nie-metz (Celovec);
tek na 400 m: 1. Nada Šober (Ravne) 1.00,7, 2. Breda Urbanci (Ravne) 1.02,4, 3. Zora Zorman (Ravne) 1.01,8, 4. Hema Stingler (Celovec), 5. Rezka Wakounig (Celovec), 6. Urška Brumnik (Celovec); štateta 4x100 m: 1. Ravne (Kolar, Urnaut, Urbanci, Šober) 54,9, 2. Slovenska gimnazija Celovec (Zdovc, Niemetz, Klinar, Stomik) 1.02,4;
tantje — tek na 100 m: 1. Miran Sagmei-ster (Ravne) 12,3, 2. Srečko Brodar (Ravne) 12,4, 3. Lovrenc Kropiunig (Celovec) 12,6, 5. Marjan Einspieler (Celovec); tek na 1000 m; 1. Mirko Štruc (Ravne) 2.42,2, 2. Jože Nabernik (Ravne) 2.44,5, 3. Bine Bevc (Ravne) 2.50,0, 4. Justin Po-lanšek (Celovec) 2.52,1, 5. Matevž Koncilja (Celovec) 2.58,1, 6. Ciril Hribar (Celovec) 2.58,3;
štafeta 4x100 m: 1. Slovenska gimnazija Celovec (Jernej, Grm, Perč, Kropiunig) 50,3, 2. Ravne (Camlek, Šater, Sagmeister, Brodar) 50,4.
^ SAK izk!juči) igraica
Nogometna enajsterica Slovenskega atletskega kluba je po tednih izrednega uspeha, približala se je za 1 točko do vodečega kluba Poreče, vnovič zablodila v stare na-
pake in si, kakor že leta poprej, sama težko oškodovala. Kakor zgleda bo letošnje prvensto odločeno tako kot lanskoletno na zelen mizi, saj je Koroška nogometna zveza odtegnila SAKu po tekmi s Krivo Vrbo 2 Točki. Pri stanju 2:2 je namreč sodnik Houtz, potem ko ga je igralec SAK Joško Wrolich neprimerno surovo napadel, prvenstveno tekmo predčasno prekinil. Z nekvalificiranim izgredom se ni le igralec sam onemogočil, ampak je izključil tudi Slovenski atletski klub iz boja za prvenstveno lovoriko. Nepremišljeno ali ^premišljeno" dejanje pa je seveda oškodovalo tudi glas Slovenskega atletskega kluba, ki bo sedaj več kot prej tarča subjektivnih člankov v koroškem tisku. Vodstvo SAK je tako kot Koroška nogometna zveza (KFV) ukrepala:
RADiO CELOVEC
SOBOTA, !5. t0.: 6.05 Jutranja melodija — 8.10 Dru-žniski magazifi — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — 11.05 Za kmetijstvo — 13.30 Lepi gtasovi, ie-pe meiodije — 14.00 Voščila — 15.00 Koroški roman
—	15.30 Tomaž Koschat in koroška ijudska pesem — 17.10 Radijska igra — 18.00 Dežeini razgiedi — 18.15 Veseio zaigrano — 18.30 Kuiturni magazin — 20.05 Koncert ob jubilejnem ietu Johanna StrauBa — 22.20 Piesna giasba po naročiiu.
NEDELJA, 26. 10.: 6.10 igra na orgie — 7.35 Veseio nedeijsko jutro — 8.05 Kaj je novega? — 9.00 Gias-beno potovanje po Avstriji — 10.05 Zgodovinske koračnice iz Avstrije — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoidanski koncert — 12.03 Za avtomobiiiste
—	13.00 Dežeini razgiedi — 13.15 iz Mestnega gieda-iišča — 13 45 Keiti v naši domovini — 14.30 Voščita
—	16.00 Dunaj 1945: Rojstvo države — 17.05 Veseiite se živijenja — 18.15 Ljudska giasba — 19.00 Nedeijski šport — 19.30 Poskočno zaigrano — 20.05 Avstrijska raiiye — 21.30 Satirični tedenski magozm.
PONEDELJEK, 27. 10.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Ljudska giasba —
11.05	iz dežeie za dežeio — 14.30 Vojačka godba — 14.45 Knjižni kotiček — 15.00 Venček meiodij — 16.00 Čarobna dežeia giasbe — 16.30 Za ženo — 17.10 To rodi posiušamo — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07 Staroavstrijska siikanica — 20.05 Radijska igra — 21.05 Večno miadi umor — 21.30 Udar na udar.
TOREK, 28. 10.: 6.05 Jutranja meiodija — 8.05 Za ženo — 9.05 šoiska oddaja — 10.00 Zabavna giasba —
11.05	iz dežeie za dežeio — 14.30 Zaigrajte, godci —
15.00	Venček meiodij — 16.00 Radijska igra — 16.30 Svet žene — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja deiavske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07 Tiroiska ijudska giasba — 20.05 Za prijateije ijudske giasbe — 21.10 iz koroškega giasbenega živijenja.
SREDA, 29. 10.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Za ženo — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Pesmi in piesi iz Predariske — 11.05 iz dežeie za dežeio — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Venček meiodij — 16.00 Za potrošnika
—	16.30 Zenski svet: Emancipacija — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07 Kjer prepevajo ... — 19.30 Za prijateija pianin — 20.05 Srečanja —21.30 Komisar, ki gre v predmestje, kriminaina parodija.
ČETRTEK, $0. 10.: 6.05 Jutranja meiodija — 8.05 Za ženo — 9.05 Šoiska oddaja — 9.30 Ljudske viže z Dunaja — 10.00 Zabava ob giasbi — 11.05 iz dežeie za dežeio — 14.45 Koroški običaji — 15.00 Venček meiodij — 16.00 Otroci deiajo spored za otroke — 16.30 Svet žene: Enakost — svoboda — 17.10 Zveneči operni vodič — 17.56 Oddaja sindikaine zveze — 18.07 Godbe na pihoia — 20.05 Lovska ura — 21.00 Opore družbe.
PETEK, !1. 10.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Za ženo — 9.45 Ljudska giasba iz Avstrije — 11.05 iz dežeie za dežeio — 14.30 Zborovsko petje — 14.45 Koroški avtorji: Gert F. Jonke — 15.00 Venček meiodij — 16.00 Zgodbe za najmiajše — 16.15 Miadinska oddaja — 17.10 Giasba za konec tedna — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07 Dunaj, meiodija mesta — 20.05 Hrast in iipa, ozadje koroškega spora o krajevnih napisih.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, !S. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 26. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ielji.
PONEDELJEK, !7. 10.: 15.45 Dnevnik — Za našo vos.
TOREK, !S. 10.: 9.50 Domače pesmi in viže — 15.45 Dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, !9. 10.: 15.45 Dnevnik — Popevke — Iz koroške literarne delavnice.
ČETRTEK. 50. 10.: 15.45 Dnevnik — Nenavadne zgodbe.
PETEK, 51. 10.: 15.45 Dnevnik — Začetki slovenskega pouka na Koroškem.
LJUBLJANA
SOBOTA, !S. 10.: 4 50 Dobro jutro — 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.55 Glasbena pravljica — 9.55 Naši umetniki mladim poslušalcem — 10.15 Kdaj, kam in kako — 10.45 Turistični napotki — 11.05 Sedem dni na radiu — 12.10 Godala v ritmu — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Ob bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 16.45 S knjižnega trga — 17.20 Gremo v kino — 18.05 Pogovor s poslušalci — 18.15 čustveni svet računalnika Rupreta — 19.40 Z ansamblom Milana Ferleža in Latinos — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijetno razvedrilo — 21.50 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 26. 10.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.00 Nedeljska jutranja kronika — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 8.07 Veseli tobogan — 9.05 še pomnite, tovariši — 10.05 Prvi apiavz — 11.10 Nedeij-ska reportaža — 11.50 Voščila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 17.50 Radijska igra — 19.40 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom — 25.05 M. Lermontov: Ljubezenske pesmi — 25.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK. 27. 10.: 4.50 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Izberite pesmico — 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti — 10.45 Turistični napotki — 10.05 Za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe — 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.10 Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič" — 14.50 Voščila — 15.45 Vrtiljak — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.05 Kulturna kronika — 18.20 Ob lahki glasbi — 19.40 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 če bi globus zaigral — 20.50 Operni koncert — 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev — 25.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK. 28. 1B-: 4.50 Dobro jutro — 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pohorski bataljon — 9.50 Iz glasbenih šol — 10.45 Turistični napotki — 11.05 Promenadni koncert — 12.10 Popevke brez besed — 12.50 Aktualni problemi varstva gozdov — 12.40 Po domače — 14.1C Glasbena mladina Slovenije — 14.40 Na poti s kitaro — 16.45 Družba in čas — 17.20 Zvočni portret sopranistke Marijane Križmanove — 18.05 V torek nasvidenje — 18.55 Lahke note — 19.40 Z ansamblom Atija Sossa —
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 20.50 Od premiere do premiere — 21.50 Zvočne kaskade — 22.20
A V S T R ! J A 1
SOBOTA, 2S. 1B.: 15.50 Koncertna ura — 16.50 Živordeči avtobus — 17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje — 17.50 Las-,ie — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrods — 18.25 Prizma —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 19.55 šport — 20.15 Rožnato rdeči princ, baletno pantomima — 21.15 Večer z Ottom Schenkom — 22.20 pan-optikum — 22.40 Rože zla
—	25.55 Poročila.
NEDELJA, 26. 10.: 10.00 Diskusija ob državnem prazniku — 14.45 Prometna vzgoja — 15.45 Nenavadno prijateljstvo — 16.50 Risanka — 16.40 Dokumentarna igra o varšavskem getu leta 1941 — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Seniorski klub — 18.50 Zapoj z nami —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 19.50 šport — 20.15 Za 150-letnico rojstva Johanna StrauBa — 21.15 Mala predstava — 21.55 Im-puizi — 22.55 Poročita.
PONEDELJEK, 27. 10.: 9.50 Devetnajsto stoletje —
10.00	šolska oddaja — 10.50 Vrtnice za državnega pravdnika — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Raj za živali — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.00 Ponedeljski šport
—	20.50 Na cestah San Francisca — 21.40 Glasbene vesti — 22.15 Poročila.
TOREK, 28. 10.: 9.50 šolska oddaja — 10.50 Basker-vllski pes — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kara Ben Nemsi — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20 00 Gospod Sempe in ogled razstave — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Posrednik, film — 25.00 Poročila.
Joško Wrolich je iz Slovenskega atletskega kluba izključen, kot mladinski trener odpuščen svojih obveznosti, KFV pa ga je izključil za 18 mesecev.
3 Rezuitati 8. prvenstvenega kota v 2. E razredu
Gospa sveta — SAK 0:0, Kriva Vrba Sele 2:5 (Nanta Olip, Fridi Mak, Peter Olip, Flori Dovjak in Franc Dovjak), HSV — Galicija 2:1, Šmarjeta — Flortendorf 0:1, Škofji dvor — Pokrče 3:0, Poreče — Št. Janž 2:1.
SREDA, 29. 10.: 9.50 Kmetijstvo danes — 10.00 Tako gospodari denarni zavod — 10.50 Ime mu je bilo Ke!ly — 17.00 Dvojnik — 17.50 Konny in njegovi prijatelji — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Vsi moji ljubi — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.00 Teleobjektiv — 21.00 Svet knjige — 21.55 Wa!tonovi — 22.20 Poročila.
ČETRTEK. 50. 10.: 9.50 Organizacija podjetja — 1000 Koncii v Konstanzu — 10.50 Milijonska zadeva — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.00 Novo v znanosti — 21.00 Delovno mesto včeraj — 22.50 Poročila.
PETEK, 51. 10.: 9 50 Umetniške tehnike — 10.00 Za svetovni dan varčevanja — 10.50 Smrt, kje je tvoja zmaga? — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Jetso-novi — 18.25 Mi — 18.45 Oddaja sindikalne zveze —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki in kulturne vesti ter šport — 20 00 Smrtni ples kraljev — 22.10 Gustav Mahier — 25.10 Poročila.
AVSTR! J A J
SOBOTA, 25. 11).: 16.00 Svetovno prvenstvo judo — 18.00 Oddaja za mlade ljudi — 19.00 V gorah Aljaske — 20.00 Galerija — 20.15 Dober zgled — 21.15 Srčna toplina
—	22.05 Spotlight — 22.20 čas v sliki in šport — 22.45 Vojna besed, postaje portugalske revolucije.
NEDELJA. 26. 10.: 15.55 Dunajska kri — 17.15 Ali poznate melodijo? — 18.00 Spotlight — 18.50 Počastitev avstrijskih svetovnih in evropskih prvakov — 19.50 Lesena slikanica — 20.15 Comenius, igra — 21.55 čas v sliki in šport.
PONEDELJEK. 27. 10.: 17 55 Materija in vesolje — 18.25 Angleščina — 19.00 Avstrijsko stoletje: Sarajevo — 20.00 Waltonovi — 20.50 Varnost ima svojo ceno
—	21.40 Čas v sirki in kulturne vesti — 22.15 šport. TOREK, 28. 10.: 17.55 Kmetijstvo danes — 18.25 Angleščina — 19.00 Trije možje v balonu — 20.00 Televizor — 20.15 Kri, pramorje v naših žilah — 21.05 čas v sliki in kulturne vesti — 21.40 šport.
SREDA, 29. 10.: 17.55 Organizacija podjetja — 18.25 Francoščina — 19.00 Madžarska ciganska godba —
20.00	Začelo se je v Rimu — 21.55 Čas v sliki in kulturne vesti — 22.10 šporl.
ČETRTEK. 50. 10.: 17.55 Umetniške tehnike — 18.25 Ruščina — 19.00 Ni lahko biti pingvin — 19.45 Risanke
__ 20.00 Ljudje s Shlloh-ranča — 21.00 Čas v sliki in
kulturne vesti 21.55 šport —- 21.40 Trailer.
PETEK, 51. 10.: 17.55 Boj knezov — 18.25 Nemščina —
19.00	Življenje po tistem, fUm o žrtvi bombnega atentata — 20.00 Austropop 7 — 21.15 Otto — 22.10 čas v sliki In kulturne vest! — 22.45 šport — 22.50 Pošastna ladja.
Pavlihova pratika
za teto 1976 je izšla
Vse, ki ijubijo razvedrilo in humor, bo gotovo razveselila vest, da je izšlo PAVLIHOVA PRATIKA za leto 1976.
PAVLIHOVA PRATIKA je tokrat debelejša kot kdajkoli, saj obsega že 384 strani. Na praktičnem žepnem formah) (da jo ima človek lahko vedno .pri roki") je izšla in je spet bogato iiustri-rana. Iz pestre vsebine pa bi navedli le nekaj naslovov: Kaj mislijo Slovenci o sebi in kaj drugi o njih; Himna nedeljskih šoferjev; Metla skozi stoletja; V olimpijskem letu; Poezija športa; Proti dolgčasu; Horoskop; 10 + 1 napaka; 9 zapovedi za mopediste; Nenavadne oporoke; poleg tega pa še nešteto smešnic in tudi koristnih nasvetov, za bistre glave pa celih 23 strani križank in ugank.
Vse to pa stane samo 12 šilingov, tako da si bo PAVLIHOVO PRATIKO res lahko vsakdo nabavil. Kupite ali naročite jo v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu. Toda pohitite, da je ne zamudite!
Orkestrski etude — 23.05 !z novejše turške poezije *** 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 2?. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Nenavadni po* govori — 9.25 Zapojmo pesem — 9.40 Samoupravno* nje s temetji marksizma — 10.15 Kdaj, kam, kako ""
11.05	Urednikov dnevnik — 12.10 Opoidanski konceh iahke giasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vosi — 14.10 Vpiiv foikiorne giasbe v revo* iucionarni giasbi Latinske Amerike — 14.30 Voščiio ^ 15.45 Loto vrtiijak — 16.45 Naš podiistek — 17.20 Ko* morni zbor RTV Ljubijana — 18.05 Po poteh odiočo* nja — 18.35 instrumenti v ritmu — 19.40 Z onsambiof Siiva Štingia — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.20 S festivalov jazza — 21.05 Ameriško črnska poezija — 25.15 Revija jugosiovanskih pevcev zabovne giasbe.
ČETRTEK, 50. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Beseda no današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radij' ska šoia — 9.35 Zborovska giosba iz dobe čitoinit — 10.00 Danes dopoidne — 10.45 Turistični napotki ^
11.05	Uganite, pa vam zaigramo po žeiji — 12.10 Pred-stavtjamo vam — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S p'* hainimi godbami — 14.10 iz giasbenih šo! — 16.^ Jeziikovni pogovori — 17.20 iz domačega opernega arhiva — 18.05 Naš gost — 18.35 Vedre meiodije 19.40 Z ansambiom Jožeta Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.45 Lepe meiodije — 22.20 Sioven* ska komorna giosba od 1900 do danes — 25.15 P3* teta popevk in piesnih ritmov.
JUGOSLAVIJA
SOBOTA, 25. JO.: 9.50 šolska oddaj" — 13.55 Nogomet — 18.00 Obzornik 18.15 Mozaik — 18.20 Francosko slikat' stvo od romantike do renesanse — 18.40 Kje je res* ničnost — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Živijenje j" lepo — 20.35 Moda za vas — 20.45 Roberta Flack i" Donny Hothaway — 21.15 Kojak — 22.05 Dnevnik —' 22.20 Evropsko prvenstvo v odbojki.
NEDELJA. 26. J0-: 9.40 Poročila — 10.40 Otroška mati-
neja — 10.30 Koncert ob dnevu OZN — 13.00 Mozaik — 13.05 Kmetijska oddaja — 13.50 Poročila — 16.40 Košarka — 18.20 Eskimsko poletje — 19.10 Risanka -** 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Gruntovčani — 21.05 Islandija ni Koromandija — 21.35 športni pregled — 22.10 Dnevnik.
PONEDELJEK, 27. J8-: 8.10 šolska oddaja — 16.55 Madžarski pregied — 17.15 Medvedek Pu — 17.35 čarobna žoga — 17.50 Obzornik — 18.05 Naši zbori 18.35 Mozaik — 18.40 študij na univerzi — 19.00 Odločamo — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Izgubljeni sin — 22.05 Kratki film — 22.20 Dnevnik.
TOREK, 28. 10.: 8 10 šolska oddaja — 16 35 Madžarski pregled — 17.35 Tjulenji — 17.45 H. Ch. Andersen: Mat! — 18.00 Obzornik — 18.15 Veliki živalski vrtovi — 18.40 Mozaik — 18.45 Otok pri Dobravi — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 21.15 Ana Korenina
—	22.20 Dnevnik.
SREDA, 29. 10.: 8,10 šolska oddaja — 16.25 Madžarski pregled — 17.20 Klovn Ferdinand in grajski duhovi — 17.50 Obzornik — 18.05 Mladi za mlade — 18.35 Mozaik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Tujci, film — 21.55 Gorenje novosti — 22.00 Jesenska pesem — 22.10 Dnevnik — 22.25 Nogomet češkoslovaška - Anglija.
ČETRTEK, !0. 10.: 8.10 šolska oddaja — 16.05 Risanke — 16.25 Košarka — 18.00 Obzornik — 18.15 Mikrobi in ljudje — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Isto noč — 21.30 Kam in kako na oddih — 21.40 četrtkovi razgledi.
PETEK. !1. 10.: 8 10 Šolska oddaja — 16.35 Modžar-ski pregled — 17.25 Mladinski film — 17.55 Obzornik
—	18.10 Srečanje oktetov — 18.40 Mozaik — 18.45 Steklo v arhitekturi — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik
—	19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Življenje je lepo — 20.40 Kojak — 21.30 625 — 22.05
Dnevnik.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gosometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.