^ Ptuj, torek, If- 16. maja 2006
I® letnik LIX • št. 37 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ï^ cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov _ ISSN 7704-01993
as
V
Štajerski
Tednikov pogovor Po naših občinah Darja Pribožič • Ptuj • Za lase Lepo je, ko veš, da bo privlečene pritožbe
zmagalo življenje
Stran 3
na Upravni enoti
Stran 2
Po naših občinah
Zavrč • Napake naj bi odpravili med počitnicami
Stran 13
Po naših občinah Ptuj • Pred 17. razstavo Dobrote slovenskih kmetij
Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Bojazen pred dodatnim smradom odveč?
Stran 5
Kultura Ptuj • Črno in belo
plesnega odra
Stran 6
Po naših občinah Slov. gorice •
Odpovedale naj bi tudi inšpekcijske službe
Stran 16
Ptuj • »Zanimivosti« z Upravne enote
Za lase privlečene pritožbe, zatrjuje načelnik Upravne enote
Slovenci ne bi bili Slovenci, če ne bi v vsakem predpisu iskali luknje, še več, nekateri bi radi celo spreminjali odločitve sodišča. Na Upravni enoti Ptuj se v zadnjem času srečujejo s pravim malim navalom pritožb, v katerih »prizadeti« občani, ki bi jim morali v vozniško dovoljenje vpisati varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, ki jim ga je izreklo sodišče, želijo »zaustaviti« omenjene vpise.
nje. V pritožbi, v kateri »podpisani« zahtevajo ustavitev izvršbe za vpis varstvenega ukrepa v vozniško dovoljenje, navajajo tudi, da je v pozivu velika protiustavnost in kršitev človekovih pravic, šlo naj bi za kršitev 27. člena Ustave Republike Slovenije, ki je tudi v nasprotju s splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Po omenjenem členu nekdo ni kriv, dokler mu zadnja sodna instanca krivde ne dokaže in obsodi. Ukrep Okrajnega sodišča je prenagljen, zato v pritožbi prizadeti tudi navajajo, da so sodne postopke sprožili na višjih pristojnih instancah
Upravna enota namreč vsakega, ki mu je bil izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, pozove, da prinese vozniško dovoljenje, v katerega mu bodo vpisali omenjeno prepoved. Naval pritožb pa kaže, da se je našel nekdo, ki ljudem daje brezplačno ali jim celo prodaja neki vzorec pritožbe, ki ga le-ti dejansko uporabljajo v celoti, razen dela, kjer je zapisano ime tistega, ki se pritožuje. Načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah pravi, da je sama pritožba privlečena za lase, ustavna pravica nima nobene zveze s prepovedjo vož-
Uvodnik
Je bila včasih vojska bolj naša?
Za Slovence, ki smo več kot 100 let sanjali o samostojni državi, je bila odločitev o pričetku usposabljanja prvih slovenskih vojaških obveznikov v učnem centru teritorialne obrambe v Pekrahpri Mariboru in na Igu pri Ljubljani v kriznem in negotovem času pred 15 leti nadvse pomembna in tudi drzna poteza tedanjega slovenskega političnega in vojaškega vrha. V čakanju na reakcijo tedanje JLA smo na skrivaj stiskali zobe in pesti, a bili vsi skupaj dovolj odločni in prepričljivi, da se je zgodilo tako, kot je moralo biti. Nedvomno pa je v vojni za samostojno Slovenijo ključno vlogo odigrala predvsem slovenska teritorialna obramba skupaj s tedanjo milico, na kar smo vsi skupaj ponosni, saj so se prav z ustanovitvijo lastne vojske začele naše sanje o samostojni državi uresničevati.
A tako kot naša mlada država je tudi slovenska vojska v 15 letih doživela številne, pravzaprav kar korenite spremembe. Da bi ujeli korak s časom in verjetno tudi prihranili kakšen tolar, se je oblast odločila za ukinitev obveznega služenja vojaškega roka in uvedla profesionalizacijo vojske. Tako je danes v stalni sestavi v službi domovine zaposlenih 7.500 poklicnih in dobro oboroženih varuhov države, ki so po zatrjevanju najodgovornejših dobro usposobljeni; do te mere, da lahko učinkovito opravljajo tudi vse naloge v okviru zveze NATO, saj je slovenska vojska popolnoma primerljiva z drugimi vojskami in jih na nekaterih področjih celo prekaša.
A kot smo lahko slišali na osrednji slovesnosti ob 15-let-nici slovenske vojske v Cerkljah, tudi v vojski ne gre brez težav, saj je v procesu transformacije najtežje zagotoviti učinkovito in kakovostno vojsko, zato bo potrebno še veliko postoriti predvsem za boljše medčloveške odnose v njej. Vsi vemo, da je moralno-politično stanje ključnega pomena v vsaki vojski in družbi, zato bo treba čimprej ukrepati. Sicer verjamem, da je 128 tisočakov osnovne vojaške plače preslab motiv za to, da bi nekdo za ta denar nosil "glavo na palici", če seveda odmislimo včasih tako poveličevano domoljubje. Brez tega očitno tudi v bodoče ne bo šlo. In naj še tako diši po nekdanjem sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, prepričan sem, da ga ni pravega, zavednega Slovenca, ki ne bi branil svoje domovine, svoje zemlje in družine, če bi bilo seveda potrebno, tudi s svojim življenjem. Zato kljub nekaterim pomislekom danes naša vojska ni prav nič manj naša, kot je bila včasih.
M. Ozmec
(Ustavno sodišče). Ko bodo ti postopki zaključeni in če bodo terjali vpis varstvenega ukrepa, bodo vozniška dovoljenja tudi prinesli, da jim bodo vpisali ukrep. Upravna enota je tista, ki izvršuje odločbo sodišča, če se posameznik pozivu ne odzove, ga lahko k temu prisilimo z izvršbo, denarne kazni v postopku izvršbe pa so visoke, tudi do 100 tisoč tolarjev, je povedal načelnik. V teh primerih ljudje brez potrebe zapravljajo denar, ker tudi taksa za pritožbo ni poceni, stane 3400 tolarjev. »Dejstvo je, da nobena pritožba Upravni enoti nima nobenega vpliva na ukrepe, ki jih je izreklo sodišče,« je še za Štajerski tednik povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Zato ljudi pozivajo, naj takšnim ali drugačnim špekulacijam ne nasedajo.
Uradniki poslej stalno pod lupo naroda
V ministrstvu za javno upravo oziroma njenem odboru za kakovost so se letos odločili, da spremenijo način ugotavljanja zadovoljstva strank s storitvami javne uprave. Doslej so zadovoljstvo strank ugotavljali enkrat
Foto: Črtomir Goznik
Storitve javne uprave vse bolj pod lupo naroda, od včeraj naprej vsakodnevno oziroma stalno ocenjevanje dela uradnikov. Kot je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah, pa bodo občani po novem lahko ocenjevali delo uradnikov tudi po pošti.
letno, po novem, od 15. maja dalje, pa tako rekoč neprestano, saj bodo vprašalniki strankam na razpolago ves čas. Poleg tega bodo vprašalnike prilagali tudi odločbam, ki jih bodo strankam pošiljali na dom. Priložili bodo kuverto s plačano poštnino, da bodo strankam čim bolj olajšali delo pri ocenjevanju dela uradnikov. Sprotni vprašalniki, je povedal načelnik
Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah, bodo krajši od vprašalnika, s katerim bodo zadovoljstvo strank še vedno ugotavljali tudi na stari način, enkrat letno. V vprašalniku bodo stranke ocenile kakovost dela uslužbenca oziroma uslužbencev, njihov odnos do strank, hitrost opravljenega dela, urejenost in dostopnost Upravne enote, poleg tega pa bodo dobrodošla mnenja
in predlogi, da bi bile storitve javne uprave čim boljše in manj obremenjujoče za stranke. Vprašalniki so različne barve, da se lahko ločijo in primerjajo med seboj različni oddelki. Eden ciljev ugotavljanja zadovoljstva strank je tudi ta, da se posamezni oddelki med seboj ne bi razlikovali za več kot pol ocene.
MG
Slovenija • Ob svetovnem dnevu družine
Tipična slovenska družina
V Sloveniji se število družin povečuje. Tipično slovensko družino sestavlja poročen par z otroki in v povprečju šteje 3,4 člana.
Vb
Tipično slovensko družino sestavljajo starši s svojimi otroki, ki živijo v istem gospodinjstvu in še nimajo svoje družine. Formalno gledano lahko družino sestavljata samo mož in žena ali partnerja v zunajzakonski skupnosti, ki živita skupaj. Kakor hitro otrok postane starš ali se poroči, zaživi v zunajzakonski skupnosti in odide iz svoje izvorne družine, se več ne šteje v družino staršev.
Po podatkih Statističnega urada RS za leto 2002 imamo v Sloveniji 556 tisoč družin, v katerih v povprečju živi 3,1 člana, kar 87 % prebivalcev Slovenije pa živi v družinah. Največ družin v Sloveniji še vedno predstavljajo poročeni pari z otroki (53 %), vendar njihovo število
počasi upada. Vse več pa je družinskih skupnosti, v katerih partnerja nista poročena, vendar imata otroke (5,3 %). Prav število teh družin pa se je glede na leto 1991 najbolj povečalo. Skoraj vsaka peta družina je enostarševska, njihovo število počasi narašča in se je glede na popis iz leta 1981 skoraj podvojilo. Skoraj polovica staršev iz teh družin je starejša od 50 let, otroci teh družina pa si običajno ne ustvarijo lastne družine, temveč ostanejo s staršem in zanj tudi skrbijo.
Povprečna družina šteje 3,4 člana
V družinah z otroki se število
otrok zmanjšuje, povečuje pa se njihova povprečna starost. Najštevilčnejše so družine poročenih staršev (3,7 člana), sledijo družine parov v zunajzakonski skupnosti (3,5 člana), medtem ko enostarševske družine v povprečju štejejo 2,3 člana. Podatki SURS-a kažejo, da ima v Sloveniji 48,6 % družin po enega otroka, po dva otroka pa ima 42 % vseh družin. O velikih družinah govorimo že, če v družini živijo trije otroci ali več. Med otroke teh družin so všteti vsi otroci, ki živijo pri starših, ne glede na njihovo starost. Velikih družin je le 9 % od vseh družin z otroki, značilne pa so za območja z visoko rodnostjo kot npr. občine Gorenja vas-Poljane, Bloke, Loški potok, Železniki, Vipava itd.
Slovenska družina v Evropi
Slovenija sodi med države, ki imajo malo velikih družin (Eu-rostat) in se lahko primerjamo z baltskimi državami in Češko, kjer je delež teh družin pod 10 %. Največ velikih družin pa imajo na Irskem, kjer živijo najmanj trije otroci v vsaki tretji družini, na Cipru pa v vsaki četrti družini. Zanimivo je, da je za nove članice EU značilen visok delež enostarševskih družin, pri čemer še posebej izstopajo baltske države (več kot 20 % družin), na drugi strani pa so za stare članice EU značilne družine, kjer partnerja nista poročena. Zunajzakonske skupnosti so najpogostejše v skandinavskih državah (Finska, Norveška) in Estoniji. Nizek delež zunajzakonskih skupnosti pa je značilen za južno Evropo (Ciper, Grčijo, Italijo, Španijo) ter Poljsko in Slovaško.
Mitja Petek
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z Darjo Pribožič, zdravnico leta 2006
Lepo je vedno, ko ves, da bo zmagalo življenje
Zdravništvo na Ptujskem je letos v okviru jubilejne akcije revije Viva Moj zdravnik 2006 - S srcem za zdravje bolnika - dobilo izjemno priznanje. Naslov Moja zdravnica 2006 je prejela zdravnica Darja Pribožič, ki živi na Ptuju, 17 let pa že dela kot splošna zdravnica v Gorišnici, največ glasov za naziv Moj ginekolog 2006 pa je prejel ptujski ginekolog Milan Lukman, s katerim smo se na straneh Štajerskega tednika že pogovarjali. Danes pa je naša gostja zdravnica Darja Pribožič. V preteklih letih je bila že dvakrat blizu naslovu, ljudje pa so ji s tem, ko so vztrajali naprej in glasovali zanjo, dali vedeti, kako zelo jo imajo radi.
V teh dneh je morala Darja Pribožič večkrat odgovarjati na vprašanja novinarjev. Ko je že mislila, da je vse mimo, da ne bo več »vrtanja«, smo se oglasili še iz Štajerskega tednika. Pa ji je takšna ali drugačna publiciteta odveč; včasih, pravi, da bi se najraje nekam skrila, saj ni vajena novega položaja, v katerem se je znašla. Pogovor je stekel v soboto, na njen prosti dan, ko se lahko razdaja družinskim članom, ko ima čas za klepet s prijateljicami, za kakšno turo s kolesom. Družina dobro ve, koliko ji pomenijo ti trenutki. Kot ji pomenijo vsi tisti, ko ve, da bo zmagalo življenje.
Kaj ji pomeni laskavi naslov Moja zdravnica 2006? »Ta naslov ali naziv je potrditev mojega dela, mojega odnosa do ljudi, neko zadovoljstvo, po drugi strani pa tudi obveza za delo v prihodnje, ki jo po enem mesecu že začutim pri svojem delu. Potem ko sem malo izpregla, imela nekaj dni dopusta, je bil seveda obisk v moji ordinaciji temu primeren. Na mojo ugotovitev: "Joj, koliko vas je," so moji pacienti imeli hitro pripravljen odgovor: "Saj ste pa vendar naj zdravnica, boste že zmogli." To je bilo rečeno v šali z moje in njihove strani. Tako kot se jaz pošalim z njimi, se oni z menoj. Res pa je tudi, da se zelo dobro poznamo in hitro tako na eni kot na drugi strani drug pri drugem opazimo spremembe.«
Št. tednik: Kakšen odnos gojite do pacientov? Ta je tudi odločil o tem, da ste postali Moja zdravnica 2006.
D. Pribožič: »Če že 17 let
delam kot splošna zdravnica v Gorišnici, lahko rečem, da svoje paciente zelo dobro poznam. Hočeš - nočeš se je v tem času med menoj in njimi razvil dober odnos, ne pa sicer prijateljski, ker je v teh odnosih potrebno ohraniti neko distanco. Skrbim za 2300 odraslih Gorišničanov.«
Št. tednik: Biti družinski zdravnik ni lahko, skozi svoje delo morate na nek način diagnosticirati celotno družinsko stanje?
D. Pribožič: »Po toliko letih dela v eni in isti ambulanti se včasih vprašam, kako bi bilo, če bi delala drugje, če ne bi imela opravka s celimi družinami. Srečaš se s hudimi stvarmi, ko ti nekdo hudo zboli, obolevajo vedno mlajši. Kar se zdravja tiče, so v nekaterih družinah prave tragedije. Bolj kot si povezan z družino, težje ti je. Delo družinskega zdravnika zahteva široko znanje, sposobnost
za diagnostiko, pogosto se kot zdravnica srečujem tudi s socialnimi težavami svojih bolnikov. Na nek način je to hoja po robu, ker gre v teh primerih za veliko več kot za samo zdravljenje oziroma diagnostiko. Vsak bolnik je zgodba zase, vsak tudi zahteva posebno obravnavo.«
Št. tednik: S katerimi boleznimi se srečujete v vaši ambulanti?
D. Pribožič: »Tako kot v celi slovenski populaciji je tudi med mojimi pacienti veliko bolezni srca in ožilja z vsemi posledicami, vedno več je rakavih bolezni, pozna se tudi, da smo ljudje vedno bolj obremenjeni. Veliko je tudi depresij, vse več je nezaposlenih, invalidov, zdravljenje depresije pa je dolgotrajno in zahtevno.«
Št. tednik: Koliko pa so današnji pacienti dojemljivi za preventivo?
D. Pribožič: »Kurativa prevladuje, vedno več pa se v splošne ambulante vključuje tudi preventiva. Zadnja tri, štiri leta se prav vidi, da so ljudje pričeli drugače razmišljati, da dajo več na zdrav način življenja, na preventivo, da vprašajo zdravnika o tem in onem, kar bi jim koristilo, da se potrudijo, če jim nekaj svetuješ. Tisti, ki si prizadevajo, se lahko pohvalijo z rezultati.«
Št. tednik: Kako je z vrstami pred vrati vaše čakalnice, kdo ima prednost? Bolni ljudje težko čakajo.
D. Pribožič: »S sestro sva domenjeni, da bolnih ljudi ne pustiva čakati, počaka lahko tisti, ki je prišel po recept, med čakanjem pa lahko gre še tudi po opravkih, v banko, trgovino, ker je to v Gorišnici vse na enem kupu. Res pa je tudi, da jih v enem dnevu ne more zboleti petdeset.«
Ljudje se več ne bojijo smrti
Št. tednik: Kdaj je zdravniku najtežje in kdaj v bistvu najlepše?
D. Pribožič: »Meni je vedno najtežje, ko dejansko ne veš več, kaj bi naredil, ko so izčrpane vse možnosti zdravljenja. To so v glavnem težki bolniki, pri katerih se izvaja simptomatska terapija. Kot zdravnica se skupaj s pacienti soočam z njihovimi težavami, z družino, z žalostjo, bolečino. Dejansko hudim bolnikom bolečine samo lajšamo, to so najtežji trenutki. Temu se težko izogneš. Nekateri pacienti se o bolezni želijo pogovoriti odkrito, tako
Foto: Črtomir Goznik
Darja Pribožič, dr. med., Moja zdravnica 2006 z rekordnim številom prejetih glasov, 14 tisoč: » Priznanje je potrditev mojega odnosa do ljudi, hkrati pa velika obveza za delo v prihodnje.«
kot je v resnici, nekateri ne, čeprav točno vidiš, da vedo za bolezen, vendar o tem ne želijo govoriti. Zagotovo pa je lepo vedno, ko se diagno-sticira neka bolezen, ki se da urediti v popolnosti, da pacient v celoti ozdravi. V zadnjem času se vse pogosteje tudi dogaja, da se ljudje več ne bojijo smrti pri svojcih, da želijo imeti bolnika doma, da umre doma, da se lepo poslovijo od njega. Lep občutek je tudi, ko po določenem času svojci, ki so izgubili bližnjega, pridejo v ambulanto, povedo, kako je bilo, ko se je življenje iztekalo. To je potrditev tistega odnosa, ki sem ga imela s pacientom.«
Št. tednik: Zakaj ste se odločili, da postanete zdravnica?
D. Pribožič: »V osnovni šoli nisem imela pojma, kaj bom, v gimnaziji pa je bilo potrebno razmišljati. Po enem od pogovorov sem se odločila, da bom šla na medicino. Prijavila sem se, morala sem na sprejemne izpite. Na dan, ko sem imela sprejemne izpite, imam lepe spomine. Ker po naravi nisem človek, ki bi tarnal, ne morem reči, da je bil študij težek. Ko so šli vsi žurirat, sem sama morala domov, ker sem morala biti že od sedmih na vajah. Ko sem morala nekaj mesecev študirati za en izpit, na koncu pa sem še padla, so kolegi, ki so študirali na drugih faksih, medtem naredili nekaj izpitov. Ne glede na vse sem danes zadovoljna, da sem se odločila za to, da postanem zdravnica, da lahko pomagam ljudem.«
Št. tednik: V Gorišnici ste začeli delati kot mlada zdravnica in tam ste še danes. Za vami je polnih 17 let dela na eni lokaciji. Vas
je kdaj mikalo, da bi šli drugam?
D. Pribožič: »Po končanem študiju na Medicinski fakulteti sem se zaposlila v ptujskem Zdravstvenem domu, kjer so mi že kmalu dodelili ambulanto v Gorišnici. V začetku me je bilo malo strah, saj sem prišla v novo okolje, a sem se hitro privadila. Čeprav sem v začetku še razmišljala o tem, da bi vpisala katero od specializacij, sem tudi to kmalu opustila, saj me je delo v splošni ambulanti v celoti prevzelo. Vedela pa sem tudi, da imam malo možnosti, da bi z vlogo za specializacijo uspela, ker je bila pred menoj dolga vrsta tistih, ki so imeli prednost pred menoj.«
Zdravnik je vedno v precepu
Št. tednik: Kaj je po vašem razlog, da v Sloveniji tako močno primanjkuje zdravnikov? Je morda kriva velika preobremenjenost, premalo cenjeno delo?
D. Pribožič: »Nekaj razlogov tiči tudi v tem, iz izkušenj pa lahko povem, da človek, ko se odloči za študij medicine, ne ve natanko, kaj ga čaka. Če izhajaš iz kakšne zdravniške družine, morda lahko nekaj več veš, sicer pa ne. Ko delo enkrat spoznaš in se ti zdi prenaporno, se lahko odločiš za drugo vejo medicine, tisto, kjer delo ni tako naporno. Najbolj garaško delo je v splošnih ambulantah. S tem pa nočem reči, da drugi nimajo kaj delati. Specialist v ambulanti si paciente naroči, tudi mi jih naročamo, vendar če nekdo pride, ga ne moreš oziroma ne smeš odkloniti. Najprej pa je morda odločujoč že sam vpis na medicino:
zakaj bi se mučil, če so tudi drugi poklici, ki niso tako naporni. Zdravnik je vedno v precepu. Lahko pa tudi rečem, da nimam občutka, da bi bil zdravniški poklic pretirano spoštovan.«
Št. tednik: Ste za svoje delo dovolj nagrajeni?
D. Pribožič: »Kogarkoli bi vprašali o tem, bi verjetno povedal, da bi imel še več. Čeprav o tistem več nihče ne ve povedati, koliko bi to bilo. Lahko pa povem, da sama osnovna plača ni ne vem kaj, tisto več pa prinesejo dežurstva, nočno delo, delo ob praznikih.«
Št. tednik: Kot zasebni-ca ste še vedno del javne zdravstvene službe. Se vključujete v dežurstva oziroma druge oblike dela, ki zagotavljajo 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo JZ Zdravstveni dom Ptuj?
D. Pribožič: »S tem, ko sem postala zasebnica, se pri meni dejansko ni nič spremenilo. Ostala sem v istih prostorih, z istimi ljudmi, prav tako na začetku meseca dobim razpored, po katerem se vključujem v že omenjene oblike dela ZD Ptuj. Tako je tudi z vsemi ostalimi zasebniki, ki delajo v splošnih ambulantah. To je edino pravilno, drugače ne more biti, to je vsem zdravnikom jasno.«
Št. tednik: Nekateri se bojijo zasebništva in privatizacije v zdravstvu. Kaj pa vi pravite na to, izkušnje iz zasebništva imate?
D. Pribožič: »Privatizacija v zdravstvu bo težka. V zaseb-ništvu, ki je del javne zdravstvene mreže, pa je dejansko tako, da sem prej dobila plačo iz Zdravstvenega doma Ptuj, zdaj pač od zavarovalnice na začetku meseca. Sama razpo-
lagam s sredstvi, ki jih dobim. Vsak, ki gre v zasebništvo, pa tako in tako ve, da mora biti zdravstvena služba pokrita 24 ur. Tudi specialisti, ki gredo v zasebništvo, vedo, da bodo morali sodelovati z matično ustanovo.«
V zasebništvu je drugače
Št. tednik: Nekateri pravijo, da so storitve v zaseb-ništvu kvalitetnejše kot v zdravstvenem domu. Kaj pa vi pravite?
D. Pribožič: »Ne morem reči, da gre za veliko razliko, lahko pa rečem, da je v za-sebništvu drugače. Zdaj lahko naredim za pacienta več, imam več možnosti, tudi kar se laboratorija tiče. Glede na to, da sem zadovoljna s svojim delom, nekatere stvari opraviš več tudi zato, da si prepričan v to, kar narediš, se pač odločaš tako, kot se.«
Št. tednik: Kaj lahko poveste o zdravniških napakah? Javnost jih vidi tudi tam, kjer jih v bistvu ni.
D. Pribožič: »Ljudje vidijo samo končni rezultat. Človeški organizem je zelo nepredvidljiv. Denimo, da imamo opravka z dvema pacientoma, ki oba dobita isto zdravilo, pri enem je prijelo, pri drugem pa pride do nezaželene reakcije. Temu ne moreš reči, da je napaka. To je splet okoliščin. Napaka pa je vedno takrat, ko pride do neljubih posledic iz malomarnosti. Ko pa ti narediš vse, kar zahteva doktrina, to ne more napaka.«
Št. tednik: Kaj si želite, da bi se izboljšalo pri vašem delu?
D. Pribožič: »Želim si, da bi se nekoliko zmanjšale obremenitve, da bi bilo manj pacientov. V tem primeru bi imela več časa, več stvari bi lahko delala. V diagnostiki bi se dalo še marsikaj narediti, ampak čas je tisti, ki to onemogoča.«
Št. tednik: Kaj pa delate takrat, ko se izklopite, ko ne razmišljate o svojem delu, je to sploh mogoče?
D. Pribožič: »Lahko rečem, da mi v zadnjih letih že uspeva, da se tuintam lahko izklopim, da ne razmišljam stalno o svojem delu. Takrat delam marsikaj: tu je moja družina, mož in dve hčerki. Za zdaj nobena nima želje, da bi šla po mojih stopinjah. Če pa se bo katera odločila, ji ne bom branila, stala ji bom ob strani.«
Majda Goznik
Ptuj • 17. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Vse pokrajine z drobnimi izdelki domače obrti
V Mestni hiši na Ptuju so včeraj organizatorji predstavili program letošnje 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki jo bodo odprli v petek, 19. maja, in bo trajala do 22. maja.
Organizirajo jo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Mestna občina Ptuj. Več kot 700 kmetij je letos v ocenjevanje v okviru 13 skupin izdelkov prijavilo 959 izdelkov. Doslej so ocenili vse izdelke, razen krušnih, teh je kar 375. V že ocenjenih 12 skupinah izdelkov je zlato priznanje prejelo 152 izdelkov, srebrno 159, bronasto 110, iz ocenjevanja so izločili 47 izdelkov, neocenjenih pa je bilo 5 izdelkov. V ospredju predstavitve je letos od pokrajin Gorenjska, vse slovenske pokrajine pa se letos na skupnem razstavnem prostoru predstavljajo z drobnimi izdelki domače obrti, lani so se predstavile z različnimi napitki. Dobrote slovenskih kmetij bo tudi letos mogoče kupiti, pri prodaji imajo prednost tisti, ki tudi razstavljajo, kar je pri nekaterih kmetih
in kmeticah, ki bi samo prodajali, ne pa tudi razstavljali, cilj razstave pa je ocenjevanje dobrot slovenskih kmetij in skozi to kakovost, povzročilo nekaj negodovanja, je povedal predsednik organizacijskega odbora 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribo-žič. Snubljenje predsednika države dr. Janeza Drnovška, da bi bil slavnostni govornik na letošnji razstavi, prav tako so nekateri pričakovali, da bo na ogled kot zanimivost postavil svoj kruh, se ni obneslo. Potem ko so ga med nedavnim obiskom na Ptuju v mino-ritskem samostanu seznanili z državno razstavo, na kateri slovenski kmetje in kmetice predstavljajo svoje najboljše izdelke, je bilo pričakovati, da si jo bo ogledal in se na enem mestu seznanil z neizmernim bogastvom slovenskega podeželja. Slavnostni nagovor bo tako tudi letos imela ministri-
Foto: Črtomir Goznik
Aprilska predstavitev dobrot slovenskih kmetij v Ljubljani je pokazala, da bi v takšnem obsegu lahko vsakoletna razstava funkcionirala v vseh večjih mestih v Sloveniji in obenem vabila na ogled na Ptuj. S predstavljenim v Ljubljani je bila zelo zadovoljna tudi Milena Kulovec (na fotografiji s Petrom Pribožičem, predsednikom organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij) iz Sektorja za kmetijsko svetovanje KGZ Slovenije, ki se je prav tako udeležila ptujske novinarske konference. Prepričana je, da bi podobne predstavitve kot v Ljubljani pomagale k temu, da bi meščani pravzaprav začutili, kaj je sploh podeželje, kakšno bogastvo ohranja v sebi.
ca za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Lukačič.
Gorenjska kot vodilna pokrajina bo zagotovila tudi del kulturnega programa, v katerem prevladujejo ljubiteljske kulturne skupine s Ptujskega. Srečale pa se bodo tudi tamburaške skupine z območja upravne enote Ptuj. V okviru Dnevov odprtih vrat Kmetijske šole na Grajenšča-ku bo od 19. do 22. maja na ogled razstava na temo Podeželska turistična ponudba in vinarstvo Spodnjega Po-dravja. Na Grajenščaku poleg tega pripravljajo predstavitev vinogradniških društev iz Ptuja in okolice ter vodeno degustacijo vin vinorodne dežele Podravje. Na nedeljski slavnostni maši v novi cerkvi bo letos maševal župnik France Urbanija iz Dovjega. Od strokovnih posvetov, ki so že tradicija v sklopu vsakoletne
razstave Dobrote slovenskih kmetij, pa organizatorji posebej opozarjajo na petkova posveta o ekoloških živilih (možnostih in priložnostih) ter o ekoturizmu in wellnes-su na slovenskem podeželju. Predsednik organizacijskega odbora 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pri-božič pričakuje, da bo letošnja razstava v minoritskem samostanu privabila še več meščanov in okoličanov kot v prejšnjih letih. Mesto mora začutiti, da ga brez podeželja ne bi bilo in obratno. Kakšen izziv pa predstavlja razstava za ptujsko gostinstvo in druge turistične delavce Ptuja in okolice, pa se bomo lahko že kmalu prepričali. Štiri dni pred razstavo namreč še nič ne kaže, da so končno izziv sprejeli in da bo tudi pri njih zadišalo »po domače«, v duhu slovenskega podeželja.
MG
Ptuj • Javna tribuna za nov socialdemokratski program
Človek - središče novega programa
V hotelu Mitra na Ptuju je bila 26. aprila javna tribuna za nov socialdemokratski program, ki jo je organizirala skupina za pripravo novega programa Socialnih demokratov v sodelovanju z Območno organizacijo Socialnih demokratov Ptuj.
Na tribuni so sodelovali Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma SD, dr. Patrick Vlačič, svetovalec predsednika SD in predsednik strokovnega sveta SD za promet in pomorstvo, Se-bastjan Jeretič, svetnik SD v občini Piran, Matevž Fran-gež, član predsedstva SD in vodja svetniške skupine SD v Mariboru, Žiga Čebulj, svetovalec poslanske skupine SD, in Nina Huremovič, sekretarka za človekove pravice in enake možnosti Mladega foruma SD.
Kot je znano, SD po sklepu kongresa pripravlja nov programa, ki ima ambicijo, da začrta pot Slovenije v močni EU do leta 2030. Dejan Levanič je povedal, da je namen programa, da bi Socialna demokracija skozi kritično oceno preteklosti in s samozavestjo ter znanjem poskrbela, da bi postala vodilna politična sila v Sloveniji. Program so poimenovali Dvajset, trideset, kar pa ne pomeni, da bodo to naredili šele leta 2030, temveč želijo že danes vedeti, kam želijo Slovenijo popeljati leta 2030, je med drugim poudaril Dejan Levanič, ko bodo tudi ponosno pogledali ljudem v oči in skupaj z njimi delili pozitivne rezultate, ki jih bodo storili. Ena ključnih stvari v tem programu, je na
Ptuju poudaril dr. Patrick Vlačič, je, da postavljajo v središče novega programa človeka. »V naši poosamosvojitveni dobi se je zgodilo kar nekaj stvari, v katerih se je videlo, da je bil človek potisnjen nekako v ozadje. Če pogledamo samo v privatizacijo, večina ljudi od razdelitve družbenega premoženja oziroma od certifikatov ni imela prav
veliko. Nekateri posamezniki pa veliko. Naša država se je izjemno centralizirala, zelo birokratizirala, pozabljalo pa se je, da je človek tista ustvarjalna in čuteča sila, zaradi katerega država sploh je, zaradi katerega je na koncu sploh smiselno imeti državo in zaradi katerega se združujemo v neki skupnosti. S tem, ko človeku damo več pomena
na vseh področjih, bi želeli doseči tudi to, da bi bil sleherni izmed nas ponosen na delo, ki ga opravlja.« Dr. Patrick Vlačič je prepričan, da je pomanjkanje vrednot bistven problem današnjega sistema. Potrebno bo oživiti vrednote, ki predstavljajo novo življenje. Moralna preobrazba je ključno vprašanje reforme. »Naš cilj je država, v
Na javni tribuni za nov socialdemokratski program, ki je bila v hotelu Mitra na Ptuju, so sodelovali: Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma SD, dr. Patrick Vlačič, svetovalec predsednika SD in predsednik strokovnega sveta SD za promet in pomorstvo, Sebastjan Jeretič, svetnik SD v občini Piran, Matevž Frangež, član predsedstva SD in vodja svetniške skupine SD v Mariboru, Žiga Čebulj, svetovalec poslanske skupine SD, in Nina Huremovič, sekretarka za človekove pravice in enake možnosti Mladega foruma SD.
kateri se bo živelo vsaj tako dobro kot v prejšnjem sistemu. Politični program mora graditi na potrebah ljudi.«
Oživitev vrednot, ki predstavljajo novo življenje
Levica stavi na ljudi in vlaga v ljudi, tudi v ekonomskem smislu, tudi preko proračuna, v izobraževanje in druge programe, ki spodbujajo k pridobivanju in izmenjavi znanj, je poudaril Žiga Čebulj. Desnica na drugi strani ne zaupa ljudem, oni zaupajo statičnim stvarem, kapitalu in stvarem, ki bodo na dolgi rok nekaj prinesle. Danes kapital raste počasneje kot raste število ljudi. Prvič v zgodovini se dogaja, da se ljudje »plodijo« hitreje kot kapital. Rešitev iz sedanjih razmer vidi Nina Huremovič v izvajanju trajnostnega razvoja, razvoja, ki je povezava med okoljevarstvom in družbenim ter gospodarskim napredkom. Družba, na kateri je potrebno graditi, je družba sodelovanja med starejšimi in mladimi, med inovativnimi in kreativnimi posamezniki, posameznicami, ki bi s svojimi novimi pristopi naredili družbo resnično demokratično, enakopravno, solidarno,
varno, srečno, družbo, ki bi resnično temeljila na izobraževanju, znanju in zaposlovanju mladih, družbo, ki bi se razvijala tako vertikalno kot horizontalno.
Levica in desnica sta zgodovinsko utemeljeni na dveh diametralno nasprotnih verovanjih, desničarji se bojijo človeka, menijo, da človek, ki je preveč svoboden, preveč prost v svojih življenjskih opredelitvah, hitro zbezlja izven sistema, kar je zanje nevarno, kar predstavlja predvsem ekonomsko in družbeno anomalijo. Ljudje morajo biti pokorni. To kažejo vrednote, ki so trdno usidrane tako v zgodovinsko desnico kot v današnjo kombinacijo neoliberalizma in neokonzer-vatizma, je prepričan Matevž Frangež. Levica se na drugi strani človeka ne boji, želi ga spodbujati, želi mu dati polno mesto in navdih za samo-izpolnitev vsakega.
Nazadnje je Socialna demokracija sprejemala svoj program leta 1995. Glede na nekatera vprašanja, zakaj je potrebno program spreminjati in v čem je program, ki nastaja, boljši, je dr. Patrick Vlačič poudaril, da v tem, ker resno mislijo. Po Matevžu Frangežu SD ni samo politika, temveč način življenja.
Foto: MG
Ormož • Kmalu urejena atletska steza
Potrdili investicijski načrt
Koristi, ki jo bo obnovljena atletska steza prinesla Ormožu in njegovim prebivalcem, ni mogoče finančno ovrednotiti, služila pa bo številnim osnovnošolcem, gimnazijcem, rekreativcem in morda tudi za organizacijo kakšnih večjih tekaških prireditev.
Posodobitev ustreznih površin bo omogočala izvajanje atletskih dejavnosti za šole, izvajala se bodo lahko tekmovanja v skladu s pravili Atletske zveze Slovenije, pomembno pa je tudi to, da se na ta način zaščiti in rekonstruira obstoječi objekt. Po obnovi bo na voljo steza s šestimi progami, na katerih se bo lahko izvajal tek na 60, 100 in 110 metrov z ovirami. Krožina v izmeri 300 metrov pa je primerna tudi za
vse ostale dolžine teka. Poleg tega bo možen tudi tek čez vodno oviro.
Na novem objektu bodo atleti lahko skakali v višino, daljavo, vadili troskok in skok ob palici. Šolarji se bodo lahko učili suvanja krogle, met kopja ter met diska in kladiva.
Na zahodnem segmentu se predvideva jama za skok v daljavo z vgrajenimi odrivalni-ki, skok v višino s specifično
opremo ter prostor za skok ob palici. Na vzhodnem delu bo betonska jama za tek z vodno oviro, krog za suvanje krogle, metališče s peščenim materialom in krog za met diska.
Celotna posodobitev bo stala 83.441.581 SIT, od tega bo šlo iz občinskega proračuna skoraj 60 milijonov. Na javnem razpisu pa je bil pridobljen ostanek. 18 milijonov bo prispevala Fundacija za
nja toliko denarja za športni objekt, ljubitelje športa povabil na kogovske ceste, ki so menda odličen poligon za tek
čez drn in strn, odvisno od vremenskih razmer pa tudi za jamarstvo in plavanje.
vki
financiranje športnih organizacij v RS in 6,4 milijone Ministrstvo za šolstvo in šport. Župan Vili Trofenik je še povedal, da bo proga iz tartana nekaj krajša kot sedaj, vendar širša. Napovedal je tudi, da bo kmalu potrebno sanirati tudi atletske steze v Ivanjkovcih in pri Miklavžu.
Investicijski program so nedavno podprli svetniki na 34. seji sveta. Svetnik Bogomir Luci pa je ob tem, da se name-
Atletska steza je v zares klavrnem stanju In takšna, kot je, le propada In ne koristi nikomur. Za obnovo pa bo treba globoko seči v žep: potrebno je 83 milijonov SIT, od tega 60 iz občinskega proračuna.
Ptuj • Občni zbor Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož
Novčič za sončni jutri se širi po državi
V Centru za socialno delo Ptuj je 20. aprila potekal redni občni zbor Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož. Iz Zveze Sonček se ga je udeležil član izvršnega odbora in tudi predsednik pomurskega društva za cerebralno paralizo Andrej Ziško. Društvu je zaželel polno uspehov v novem letu delovanja in optimizma pri delu, saj je Sonček blagovna znamka, ki se je ne smemo sramovati.
Foto: Črtomir Goznik
Vilibald Tomašič, novi (stari) predsednik Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, na rednem letnem občnem zboru društva med predstavljanjem poročila o delu v letu 2005.
Predsednik Vilibald Tomašič je povzel poročilo o delu društva v lanskem letu, ki je bilo ponovno zelo uspešno. Organizirali in izvedli so nekaj uspešnih akcij, organizirali terapije, da bi izboljšali kvaliteto življenja osebam s cerebralno paralizo in njihovim svojcem. Rdeča nit delovanja je bila tudi lani organizacija terapevtskih obravnav, fizioterapije, hidroterapije in hipoterapije. Uspešno so izvedli tudi zdravstveno-tera-pevtsko kolonijo. Prav tako so prisluhnili vsem prošnjam za pomoč. Sedmič zapored pa so uspešno izvedli tudi akcijo Novčič za sončni jutri.
Identične posode za zbiranje kovancev so namestili na 60 različnih lokacijah SV Slovenije. Lani jim je za delovanje društva uspelo zbrati več kot 14 milijonov tolarjev, ob koncu leta 2005 jim je na trans-akcijskem računu ostalo nekaj nad 5,6 milijona tolarjev. Letošnje akcije se ne bodo bistveno razlikovale od lanskih. Zadovoljni pa so, da se akcija Novčič za sončni jutri širi v ves slovenski prostor, vodila pa ga bo Zveza Sonček. Začeli jo bodo v začetku decembra, ob dnevu invalidov, trajala pa bo do 15. marca. V akcijo se bodo vključila vsa društva, ki bodo ob začetku vsesloven-
ske akcije pripravila posebne prireditve, ki bodo oznanile začetek akcije na posameznem območju. Zaključek vseslovenske akcije bo povezan z odprtjem novega centra Sonček. Na Ptujskem se je akcija vedno pričela avgusta, kot sestavni del občinskega praznovanja. Ta datum bodo ohranili tudi vnaprej. V letošnjem letu bodo organizirali tudi šolo za starše, ki je zlasti nujna za starše z majhnimi otroki, obolelimi za cerebralno paralizo in poteka kot neke vrste priprava na zdravstveno kolonijo. Tončka Potočnik, dr. med. spec., je povedala, da prijave zbirajo v okviru razvojne ambulante.
Na občnem zboru so sklenili, da bo upravni odbor po novem štel trinajst namesto enajst članov. Organe društva so razrešili ter izvolili nove. Vodstvo pa je ostalo staro, predsednik Vilibald Tomašič je želel zamenjavo, a je ni dobil, prav tako želi iz-preči podpredsednik društva Milan Klajnšek.
MG
Ptuj • Kako je z izgradnjo na deponiji?
Bojazen pred dodatnim smradom odveč?
Na Ptuju pogosto smrdi, že znanim vonjavam so se pridružile nove, za katere pa naj se ne bi vedelo, kdo jih povzroča.
Svetnik Zelenih Ptuja v mestnem svetu Vlado Čuš je že predlagal meritve v zvezi s tem, da se bo enkrat vedelo, kaj se dogaja v zraku nad Ptujem. Svetnika LDS Konrada Rižnerja pa zanima, kaj se dogaja pri izgradnji oziroma kdaj bo dokončana grad-
nja 1/b odlagalnega polja v CERO Gajke. Glede na to, da se bale kopičijo, bi se tudi zaradi tega lahko pojavil smrad kot leta 2003, ko so pričeli preseljevati več kot dve leti stare bale. Na deponiji v Gaj-kah se pojavljajo jate belih ptic, sklepa, da verjetno zato,
ker tam najdejo hrano, saj so med balami tudi sipke smeti, ki naj bi vabile ptice.
V. d. direktorja Skupne občinske uprave Alenka Kor-par svetniku odgovarja, da se predvideva dokončanje izgradnje 1/b odlagalnega polja do 15. maja oziroma
v skrajnem primeru, če se bodo padavine nadaljevale, se lahko rok podaljša, vendar ne za dlje kot do konca maja. Na odlagališču in na sosednjih njivah je opaziti rečne galebe in čigre, ki se v tem okolju pojavljajo zaradi Ptujskega jezera. Ker pa se v
VSTOPNICA ZA AVDIOJO f
za 37. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2006 áí
ŠtajersJroA
PeruUiina Ptuj "
Z izrezano vstiapnico je vstop Tia avdiajo brezplačen. Mastopilo bo 20 ansamblov iz vse Sloverrije. Avdidja bo v nedeljo, 28. maja ob 16,00 uri v amfiteatru TERM PTUJ,

CERO Gajke odlagajo samo bale, razsutih odpadkov pa ni, kot je to bil primer na odlagališču v Brstju, naj ne bi bilo bojazni, da bi ptice odpadke raznašale v bližnjo in daljno okolico. Svetnik Konrad Rižner je Skupno občinsko upravo pozval, naj še pred poletno vročino poskrbi za preselitev bal na odlagalna polja ne glede na trenutno stanje izgradnje 1/ b odlagalnega polja v Gajkah, ker sicer zaradi širjenja smradu v okolici ne bo mogoče vzdržati. Če se to ne bo zgodilo, bo prišlo do problemov, kot v preteklosti že v Brstju, ko so bale pričeli prestavljati po letu dni in več ter je prihajalo do neznosnega smradu v smeri Podvincev, smeri
Spuhlje in Brstja. Zavzel se je za čimprejšnjo preselitev nakopičenih bal na novo odlagalno polje. V Skupni občinski upravi svetniku odgovarjajo, da bodo bale pričeli seliti na novo polje konec maja oziroma prvi teden v juniju. Ob tem pa poudarjajo, da ni mogoče ponoviti situacije iz leta 2003, ker je takrat šlo na bale, ki so bile uskladiščene dve leti in več. V tem času pa so kemijski procesi razgradnje organskih snovi na vrhuncu. V zdajšnjem primeru gre za bale, ki bodo v času preselitve stare le nekaj mesecev, zato smradu oziroma podobnega dogajanja kot pred tremi leti na deponiji v Brstju ni pričakovati.
Foto: vki
Ptuj • Plesna predstava Plesnega kluba Mambo
Črno in belo plesnega odra
26. aprila je bila v Mestnem gledališču Ptuj premiera, 8. maja pa prva ponovitev predstave Bit! Plesnega kluba Mambo v koreografiji Božene Krivec. Mentorica in plesna pedagoginja je svojo drugo celovečerno plesno predstavo pripravila s skupino 11 plesalk, starih od 14 do 19 let. Izhodišče za nastanek predstave je bilo razmišljanje ob branju Shakespearovega Hamleta.
Na knjižni polici
Božena Krivec, ki je letos prejela najvišje priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj, si je le-to zaslužila za 20 let mentorskega in pedagoškega dela na plesnem področju. Pred dvema letoma je pod njenim vodstvom nastala prva plesna predstava z otroki za otroke. Plesalke, ki so nekatere tudi 10 let plesale pod njenim vodstvom in se zaradi odhoda na študij poslavljajo od Plesnega kluba Mambo, so tokrat želele narediti nekaj več - predstavo, primerno svojim letom in načinu razmišljanja odraščajočih deklet. Boženi Krivec je bil Shakespearov Hamlet izhodišče za pripravo teksta, ob katerem je v pogovoru z dekleti predstava nastajala v letošnji plesni sezoni.
Kvalitetna prelomnica v delu Božene Krivec
Ko se bo v prihodnje govorilo o zgodovini delovanja Plesnega kluba Mambo, bo predstava Bit veljala za prelomnico v delovanju kluba in razmišljanju Božene Krivec, ki smo jo do sedaj v plesnih vrstah poznali kot vaditeljico aerobike in plesno pedagoginjo plesnih zvrsti, kot sta showdance in jazz. Predstava je večinoma avtorsko delo Bo-žene Krivec, deloma pa so jo sooblikovale tudi plesalke. Če je še pred nedavnim veljalo, da v Plesnem klubu Mambo ne gojijo ustvarjalnosti otrok, temveč jih učijo utečenih gibalnih shem in form, pred-
stava Bit nakazuje kvalitativen preskok, ki je zaenkrat viden v konceptu predstave in načinu, kako je predstava nastajala.
Medtem ko je bila prva predstava za otroke Božene Krivec bolj plesni večer, sestavljen iz mozaika plesnih točk, je tokratna zaokrožena celota, ki jo kot rdeča nit povezuje razmišljanje o svetu sanj, dilemah življenja, resnici, skritih strasteh, igri, gorečem srcu, sovraštvu ter resnici oz. pravici. Misli, ki jih je po predlogi Božene Krivec v literarno obliko spravila Nataša Vodušek, je na odru kot rdečo nit med posameznimi plesnimi vložki ubesedil Matija Puž. Predstavo, ki deluje kot dinamična, ne predolga in ne prekratka celota, povezuje tudi skladno izbrana kvalitetna glasba in pa črno-beli kostumi Stanke Vau-da Benčevič. Plesalke so svoj nastop doživeto in suvereno opravile, v skladu z nivojem svojega plesnega znanja in
obvladovanja tehnike. Glede na globino razmišljanja, zapisano na zloženki, pa bi lahko pričakovali več raznolikosti v gibanju. Iz točke v točko so se ponavljaje iste gibalne sheme, iz katerih je bilo na žalost razbrati, da plesalke tudi po desetih letih dela še ne obvladajo osnovne plesne tehnike (univerzalne za vse plesne zvrsti), kljub temu da smo na odru lahko videli kar nekaj posebnih, v izrazu in prepričljivosti nastopa močnih plesnih talentov. Več bo v prihodnje potrebno narediti tudi za osnovno postavitev telesa plesalk, ki je prav tako univerzalna v vseh plesnih zvrsteh. Korak naprej, ki ga nakazuje predstava Bit, bo potrebno v Plesnem klubu Mambo narediti tudi na tem področju, kar pa je Božena Krivec že sama nakazala. V njenih koreografijah za otroke lahko vidimo vedno več radožive otroške ustvarjalnosti. Ko je bilo ob njenem prejetju naj-
Foto: Stanko Zebec
višjega priznanja ptujske ZKD nespretno in neodgovorno zapisano, da si ga zasluži za spodbujanje otroške ustvarjalnosti, bo to zagotovo veljalo za njeno naslednje priznanje. Glede na konkurenco številnih plesnih šol od drugod, ki so vedno bolj agresivne in uspešne tudi na Ptuju, pa bi bilo škoda, da vodstvo domače plesne šole oz. Plesnega kluba Mambo ne bi razmislilo o tem, kako zagotoviti otrokom (po vzoru drugih sorodnih plesnih klubov, npr. Plesna izba Maribor) možnost pridobivanja raznolikega in kvalitetnega plesnega znanja, kar je danes osnovni pogoj za vsakega talentiranega mladega plesalca, ki se želi uveljaviti.
Majda Fridl
(30 let plesalka, plesna pedagoginja in koreografinja sodobnega plesa - mentorica Plesne družine Gea)
Dornava • Predstavile so se folklorne skupine
Nastopilo je osem skupin
V ponedeljek je Območna izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti v sodelovanju z območnimi izpostavami Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož ter Zvezo kulturnih organizacij Ptuj ter občino Dornava in Osnovno šolo dr. Franja Žgeča v Dornavi pripravila medobmočno revijo otroških folklornih skupin, ki je bila v dornavski kulturni dvorani.
Uvodoma so zaplesali mladi folkloristi iz dornavske osnovne šole. Skupino vodi Darinka Žnidarič, svoj nastop pa so poimenovali Ples za debelo repo.
Na medobmočni reviji pa so najprej nastopili mladi folkloristi Kulturnega društva Destrnik, ki jih vodita Marko Pukšič, ki je tokrat poskrbel za odrsko postavitev, glasbe-
Mladi Makolčani so preganjali škorce.
no priredbo in kostume, in Mateja Smiljan. Svoj nastop so poimenovali Marko skače. Otroška folklorna skupina OŠ Anice Černejeve iz Makol je naslovila svoj nastop Škorce preganjamo. Vodja skupine je Tadeja Belak, ki je pripravila odrsko postavitev. Iz OŠ Juršinci je prišla otroška skupina Trta ter predstavila nastop z naslovom Moj očka ima konjička dva. Skupino vodi Darinka Žnidarič. S folklorno dejavnostjo se ukvarjajo tudi na OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, podružnica Zg. Lož-nica. Na Pohorju so otroci poimenovali svoj nastop, ki ga je pripravila Ivana Skrbinšek, glasbeno priredbo pa je pri-
pravil Matjaž Leskovar.
Folklorna skupina OŠ Cir-kovce je svoja nastop naslovila Gremo v šolo. Skupino vodi Marija Jurtela, glasbeno priredbo je pripravil Ivan Kojc. Regiment so predstavili mladi plesalci iz Folklornega društva Lancova vas. Skupino vodi Damir Kosi. Revijo so zaključili folkloristi srednje folklorne skupine OŠ Miklavž pri Ormožu, ki jih vodi Leonida Novak. Koruza je zrela - prite kožuhat so vabili mladi folkloristi iz Miklavža. Pri kostumih je Leonidi pomagala Mihaela Cedula.
Revijo je strokovno spremljala Mojca Lepej iz Kopra, vodila pa Nataša Petrovič.
Franc Lačen
FREUD
Psihopotologija vsakdanjega življenja


Sigmund Freud Psihopatologija vsakdanjega življenja
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Esenca)
Pred nekaj dnevi, 6. maja, je minilo 150 let rojstva psihiatra in utemeljitelja psihoanalize Sigmunda Freuda, ki je prvi globinsko tolmačil duševne pojave, poudarjal vlogo spolnega nagona (libida) in vnesel pojme jaz, nadjaz, nezavedno, podzavest, potlačeno in druge ter s svojimi deli pomembno vplival na mišljenje 20. stoletja. Ne samo, da je trdil, da je človek
_ od rojstva seksualno in
nagonsko bitje in imel majhne otroke za avtoerotična in incestuozna bitja, v psihoanalizo je uvedel tudi znameniti kavč. Nekoč je pripovedoval, kako je izumil ta danes klasičen terapevtov prostor za pacientovim vzglavjem. »Navado sem imel, da sem se ob nekaterih problemih svojih pacientov muzal in nisem hotel, da to vidijo.« Sloviti kavč mu je podarila zadovoljna pacientka, ljubil je ženske in one njega, vse ana-liziranke so bile premožne in imenitnega stanu. Kdo ve, ali je sanjal, da se bo iz židovske družine v Freibergu, ki se je stiskala v eni sobici, povzpel na nebo dušeslovja.
Psihopatologija (nauk o duševnih boleznih) vsakdanjega življenja je izšla le dobro leto po njegovi prvi veliki in temeljni knjigi Interpretacija sanj (1900) in je bila za časa njegovega življenja njegova najpopularnejša knjiga. Podnaslovljena je: O pozabljanju, spodrsljajih v besedi in ravnanju, zmotah in praznoverju. Na videz gre za trivialne zadeve, nevredne znanstvene obdelave. Freud mora determinirati, da jih obvladujejo določene zakonitosti. Zakaj in kako pozabljamo imena? Začasna izguba kakega imena je najpogostejši spodrsljaj, kar jih poznamo. Ker je dekle nezavedno enačilo izreko imena s seksualno ponudbo, je bila pozaba obramba pred nezavedno skušnjavo. Nezavedno skriva erotični motiv pozabe. Freud se spodrsljajev ne loteva kot objektivni opazovalec. Njegovi primeri so vzeti iz vseh vetrov, iz literature (Goethe, Schiller, Shakespeare), od drugih analitikov in prijateljev, iz lastnega življenja in klinične prakse. V triinštiridesetem letu se je začel zanimati za ostanke spominov na svoje otroštvo, ko je v spominu iskal izginulo mater v omari. Otroški spomini se niso ohranili zaradi lastne vsebine, temveč zaradi asociacijske zveze s potlačeno vsebino. Kako daleč v otroštvo segajo naši spomini? Govorni spodrsljaj ne povzroči vedno notranji odpor. Pogosto gre za moteči vpliv od zunaj, ali za eno samo nezavedno misel, ki jo je mogoče spraviti v zavest šele z izčrpno analizo. Govorni spodrsljaji so tako nalezljivi kot pozabljanje imen, razloga nam Freud ne ve povedati. Pri drugih primerih je to, kar moti, dejansko podobnost po zvoku z nespodobnimi besedami in pomeni. Pri jezikovnih spodrsljajih je imel Freud pomembna predhodnika, lingvista Merin-gerja in psihiatra Mayerja. Pri vsaki motnji je udeležen nekakšen motiv. Privzetje tujega imena poskrbi, da se eni osebi zareče in se razkrijejo skrivne misli. Govorne motnje, zatikanje iz zadrege in jecljanje niso več spodrsljaji, pač pa izda motnja v govoru notranji konflikt. Zakoni govornih spodrsljajev niso odvisni od jezikovnega gradiva, so po objavi knjige opazili kolegi iz drugih jezikovnih področij. Smešni in zanj jezljivi so bralni spodrsljaji, ko hodi po ulicah tujega mesta. Misli, da je vojni čas najbolj podprl bralni spodrsljaj. Poklic in položaj določata izid bralnega spodrsljaja, največkrat pa besedilo vsebuje nekaj, kar zbudi bralčev odpor. Spodrsljaj ga pomaga odstraniti. Najneznatnejša pomota pri pisanju lahko vsebuje nevaren skrit pomen ali usodne pomote pri pisanju zdravniških receptov. Videti je, daje pozabljanje vtisov in namenov spontano dogajanje, kjer igra nekakšno vlogo potek časa. Motivirano je s kako v spominu vsebovano neprijetnostjo. Pozabljanje in spodrsljaji so ljudem že zdavnaj znani in tudi samoumevni, ko pravijo: »Nikar mi tega ne naročaj, saj bom pozabil!« Na nobenem področju ni tako lahko verjeti, da so naključna dejanja pravzaprav naklepna, kot na področju seksualnosti. Simpto-matska in naključna dejanja nastopajo samostojno in jih dopuščamo, ker ne mislimo, da imajo kakšen namen in cilj in torej ne potrebujejo izgovora. Največ jih zagrešijo nevrotiki. Spominske zmote se razlikujejo od spodrsljajev po tem, da v njih verjamemo. Kjer tiči pomota, gre za potlačitev, neodkritost. Naša duševna dejavnost se je morala bojevati z nekakšnim motečim vplivom. Občutek že doživetega izvira iz pozabljenega odlomka sanj.
Meja med nervoznostjo ali abnormalnostjo je negotova ali pa smo vsi malce nervozni. Skupni značaj naključnih dejanj in spodrsljajev je v dejstvu, »da lahko najdemo izvor vseh teh pojavov v nepopolno zatrtem psihičnem gradivu, ki smo ga odrinili iz zavesti, nismo pa mu mogli do kraja vzeti sposobnosti, da se izrazi.«
Vladimir Kajzovar
Foto Fl
Rokomet • 1. A SRL - moški
Hardek usoden za Termo
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Termo 27:26 (11:11), Slovan
-	Ribnica Riko hiše 29:26 (15:13), Krka
-	Rudar EVJ Trbovlje 28:32 (13:14)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 6 4	0	2	24
2.	RUDAR TRBOVLJE 6 3	0	3	20
3.	RIBNICA RIKO HIŠE 6 3	1	2	19
4.	KRKA 6 2	1	3	13
5.	SLOVAN 6 3	2	1	13
6.	TERMO 6 1 0	5	8
Jeruzalem - Termo 27:26 (11:11)
JERUZALEM: Cvetko, Dog-ša (14 obramb); Belšak 4, Ko-rez, Koražija 7, Bezjak 2, Boga-di, Hebar, Ivanuša, B. Čudič 7 (3), Blažević 7 (1), Grizolt, Hr-njadović, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik
Sila povprečno tekmo na Hardeku si je ogledalo le okrog 200 gledalcev. Do zaključka tekme smo spremljali
pravo uspavanko. Gledalcem se je krvni tlak povišal šele v zadnjih petih minutah. Najprej je Ormožanom uspelo izenačiti na 23:23, nato se je igralo gol za gol do izida 26:26, a zmeraj so za gol vodili Škof-jeločani. Pri rezultatu 26:26 so imeli gostje lepo priložnost za zadetek iz protinapada, vendar meta vratarja Bitežnika (12 obramb) v protinapadu ni ujel Dolenec. Ormožani so napako Gorenjcev kaznovali ter povedli s 27:26. Gostiteljem je s fanatično igro v obrambi uspelo obraniti zadnji napad gostov.
Če potegnemo črto, si je Termo zaslužil vsaj točko, ta poraz v Ormožu pa jih je najverjetneje pahnil v 1. B-ligo. Pri Ormožanih zaradi pljučnice (najverjetneje je sezona za njega že končana) ni nastopil vratar Gregor Čudič, ampak
v golu Jeruzalema je nalogo solidno opravil Maks Dogša s 14 obrambami: »Pričakovali smo lažje delo in novo zmago. Pričakovanja so eno, tekma pa nekaj povsem drugega. Na koncu nam je le uspelo streti odpor Terma. S svojo predstavo sem zadovoljen in upam, da bom tudi v prihodnosti dobil več priložnosti, ne le ob poškodbi ali bolezni mojega kolege Čudiča.«
UK
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 6. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Prevent 40:29 (17:14), Trimo Trebnje - Gold club 22:31 (10:13), Cimos Koper - Gorenje 31:30 (17:19)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	6	5	0 1	27
2.	GOLD CLUB	6	3	2	1	20
3.	GORENJE	6	4	1 1	19
4.	TRIMO TREBNJE	6	2	0 4	14
5.	PREVENT	6	1	0 5	10
6.	CIMOS KOPER	6	1	1 4	6
Rokomet • Širši reprezentančni seznam
Kamenica izbral tudi Marka Bezjaka in Davida Koražijo
Širši izbor slovenske reprezentance, ki ga je podal vršilec dolžnosti selektorja Kasim Kamenica, za kvalifikacijski tekmi z Avstrijo za uvrstitev na SP 2007 je presenetil marsikoga. Kamenica je na seznam 28 igralcev uvrstil veliko število mladih rokometašev iz slovenske lige. Med njimi sta tudi Ormožana Marko Bezjak (srednji zunanji) in David Ko-ražija (levo krilo). Povabilo je velika nagrada in priznanje obema rokometašema kot tudi klubu Jeruzalem, ki ima tako prvič v zgodovini tudi reprezentanta v članski konkurenci. Res, da zaenkrat na širšem seznamu, ampak sedaj je vse na Bezjaku in Koražiji, da se dokažeta in si priborita mesto med šestnajstimi izbranci že za tekmo z Avstrijo. Reprezentanco pred tekmama z Avstrijo čakajo priprave v Kranjski Gori in v Laškem, ki bodo potekale od 1. do 7. junija. Prva tekma z našimi severnimi sosedi bo v soboto, 10. junija, v Zlatorogu, povratna tekma pa v petek, 15.
Foto: Črtomir Goznik
Z dobrimi igrami v dresu Jeruzalema Ormoža si je Marko Bezjak prislužil tudi poziv v člansko reprezentanco Slovenije.
junija, v Gradcu. O izboru je Marko Bezjak dejal: »Najprej sem bil presenečen, sedaj pa sem srečen zaradi povabila selektorja Kamenice. Zame je to velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Dobiti priložnost v članski reprezentanci pri le 20 letih je res nekaj izvrstnega. Priložnost je zdaj tukaj, konkurenca z Zormanom, Ivanči-čem in Praznikom je močna, vendar bom dal vse od sebe,
Rokomet • Šolski šport
Ormožani bronasti
Rokometaši OŠ Ormož
Foto: arhiv Oš Ormož
da se dokažem selektorju.« Navdušenja nad izborom ni skrival tudi David Koražija: »Prvič sem izbran v katerokoli reprezentanco Slovenije. Nikoli nisem bil v kadetski ali mladinski reprezentanci, sedaj pa kar članska. Zdaj je na meni, da se selektorju dokažem in že proti Avstriji prvič oblečem dres slovenske reprezentance.«
UK
Rokometaši OŠ Ormož so tudi v tej sezoni nadaljevali niz dobrih rezultatov na osnovnošolskih rokometnih tekmovanjih iz minulih let. V Ajdovščini so tokrat slavili gostitelji, roko-metaši OŠ Danila Lokarja, ki so v velikem finalu premagali sovrstnike iz II.OŠ Slovenj Gradec. Slednji so bili v polfinalu usodni za Ormožane, ki so si v malem finalu po zmagi nad osnovnošolci iz Škofje Loke priborili bron.
Za OŠ Ormož so nastopali: Tadej Špešič, Matjaž Plohi, Matej Bedrač, Miroslav Hanželič, Jan Burgar, Uroš Ploier, Rok Klemenčič, Martin Debeljak, Alen Habjanič, Jaša Rajšp, Rok Vukan, Denis Srša, Kristjan Bud-ja, trener Saša Prapotnik, vodja moštva Boris Polak - Frenki.
UK
■IKS
Veliko boksarsko noč 10 profesionalnih dvobojev
Glavna borba večera: Obramba naslova Intercontinentalnega prvaka WBO in IBF v velterski kategoriji
^ Športna dvorana Center
PTUJ, 23.05. 2006
ob 18. uri
Vstopnice v predprodaji:
KAVARNA EVROPA'PTUJ FOTOKOPIRNICA SITAR PTUJ ŠPORTNI ZAVOD PTUJ BAR SAŠ PTUJ GOSTIŠČE RING ■ARADA CENTER MARIBOR

Nogomet • 2. SNL
Aluminij izven boja za napredovanje
REZULTATI 23. KROGA: Factor - Aluminij 2:1 (1:1), Svoboda - Livar 3:2 (1:0), Koroška Dravograd - Zagorje 0:0, Dravinja Duol - Tinex Šenčur 2:0 (1:0), Supernova Triglav -Krško 1:0 (1:0)
1.	DRAVINJA DUOL 23 13 6 4 38:20 45
2.	FACTOR 23 13 4 6 32:25 43
3.	SUP. TRIGLAV 23 11 8 4 23:15 41
4.	ALUMINIJ 23 9 7 7 30:21 34
5.	KRŠKO 23 8 10 5 28:25 34
6.	ZAGORJE 23 5 10 8 20:27 25
7.	TINEX ŠENČUR 23 5 9 9 25:38 24
8.	LIVAR 23 6 5 12 25:31 23
9.	DRAVOGRAD -3 23 5 8 10 21:39 20
10.	SVOBODA 23 5 3 15 22:31 18
Factor - Aluminij 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Čoralić (22), 1:1 Čeh (45), 2:1 Šalja (87)
ALUMINIJ: Rozman, Golob, Topolovec, Tomažič - Še-ruga, Mlinarič (od 74. Fruk), Kuserbanj (od 37. Marinič), Čeh, Dončec (od 46. Dugo-lin), Eterovič, Đakovič, Vese-lič. Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši Aluminija so v Ljubljani z ekipo Factorja doživeli še drugi zaporedni, minimalni poraz. Nekaj podobnosti ima ta poraz z zadnjim, ko so Kidričani gostili Triglav iz Kranja in dobili zadetek pet minut pred koncem srečanja. Tokrat pa je v Ljubljani Aluminij prejel zadetek, ki ga je stal vsaj točke, tri minute pred koncem srečanja.
Sicer pa je imel strateg Aluminija Edin Osmanovič na voljo nekoliko močnejši igralski kader, saj so se vrnili nogometaši, ki so v prejšnjem krogu odslužili kazen rumenih kartonov. Nogometaši Factorja so relativno hitro dosegli zadetek, toda Kidričani se niso
Foto: Črtomir Goznik
Denis Kuserbajn (Aluminij, rdeči dres) je v Ljubljani igral do 37. minute, ko ga je zamenjal Rok Marinič.
ozirali na vodstvo in so igrali svojo igro ter imeli nekaj izjemnih priložnosti za dosego izenačujočega zadetka, vendar tokrat njihovi strelci niso bili razpoloženi. V zadnjih trenutkih prvega polčasa pa jim je le uspelo zatresti mrežo domačega vratarja, strelec pa je bil Sandi Čeh.
Podobna zgodba se je ponovila tudi v drugem polčasu: gostje so napadali, domačini pa so se uspešno branili in tudi ubranili. Še več, tri minu-
te pred koncem srečanja so preko izkušenega napadalca Šalje dosegli zmagoviti zadetek, kar je bilo dovolj za nove tri točke in ohranitev drugega mesta na prvenstveni razpredelnici. Nogometaši Aluminija so s tem porazom praktično izpadli iz borbe za morebitno drugo ali tretje mesto.
V sredo bo v Kidričevem v tekmi 24. kroga gostovala prvouvrščena ekipa Dravinje Duol.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Olympia's Tour, 2.2 UCI
Božič do pravljične sedmice

Foto: Marjan Kelner
Borut Božič (KK Perutnina Ptuj) je zmagoslavno prikoiesarii v cilj 1. etape Olympia's Toura.
Kolesarji Perutnine Ptuj od sobote nastopajo na devetdnevni dirki olympia's Tour na Nizozemskem, kategorije 2.2 UCI. V osmih etapah in uvodnem prologu, ki je bil na sporedu prvi dan, bodo tekmovalci prevozili 1374 km, kar je za perutninarje najdaljša letošnja dirka. Pedala pod vodstvom Martina Hvastije vrti osem kolesarjev: Mitja Mahorič, Matija Kvasina, Aldo Ino Ilešič, Borut Božič, Matej Stare, Tomislav Dančulovič, Matej Marin in Gregor Gazvoda.
Dirka, ki ima skoraj stoletno tradicijo, je doživela nekaj sprememb. Letos ne bo posamične vožnje na čas, ki je večkrat odločilno vplivala na končni razplet, ampak zgolj kratki prolog. Ptujčanom se tako odpirajo še večje možno-
sti za končni uspeh, saj so nizozemske ekipe v tej disciplini v svetovnem vrhu. Dirka tudi ne nosi več starostne omejitve, tako da Perutnina Ptuj nastopa z vsemi svojimi aduti.
Le-ti so zobe pokazali že na prvi etapi, saj je Borut Božič osvojil prvo mesto in s tem svojo sedmo letošnjo etapno zmago. Idrijčan je imel v zadnjih kilometrih zelo dobro podporo Mahoriča, Stareta, Dančuloviča in Marina, ki so mu pripravili odlično izhodišče, tako da ob koncu ni imel večjih težav s konkurenco. Ciljno črto je prečkal s prednostjo petih metrov, ob uspehu pa oblekel zeleno majico najboljšega po točkah. V skupnem seštevku se je po 26. mestu v prologu prebil na šesto, od pe-rutninarjev mu sledi Gregor
Triatlon • 5. ptujski triatlon
Tri zmage v Ribnico
Klub ptujskih študentov in Tekaški klub Maraton Ptuj sta v nedeljo v Termah Ptuj in v okolici uspešno organizirala 5. ptujski triatlon. Udeležilo se ga je 190 triatloncev iz Slovenije in Hrvaške. Ti so bili razdeljeni kar v dvajset starostnih razredov in so tekmovali v aquatlonu, super sprint triatlonu in sprint triatlonu.
Najmlajši cicibani in ci-cibanke ter mlajši dečki in deklice so nastopili v aquatlo-nu. V super sprint triatlonu je nastopilo petinštirideset triatloncev in triatlonk, ki so preplavali 300 metrov, prekole-
sarili osem kilometrov in pretekli dva kilometra. Najhitrejši v generalnem seštevku super sprint tratlona je bil Luka Kaplan (TK Inles Riko Ribnica), ki je za progo potreboval 25,52 minute. Sledila sta mu Peter Benčina in Vid Pucelj (oba TK Inles Riko Ribnica). Med ženskami je v tej disciplini zmagala Monika oražem (TK Inles Riko Ribnica) pred Nino Mandl (Multisport klub Krško) in Tjašo Romšak (TK Trisport Kamnik). V tej disciplini je za Bike-ek Haloze Ptuj nastopila Andreja Bezjak in osvojila 16. mesto.
Foto: Gregor Zíitosnik. sb^
Start plavalne preizkušnje na 5. ptujskem triatlonu
Gazvoda na 32. mestu.
»ob zmagi je bilo veliko veselje. Dirka je še dolga, do konca je še sedem etap, najtežja pa nas čaka prav v zaključku. Takrat bo na sporedu najdaljša etapa, podobna klasiki Amstel Gold Race, ko bodo kolesarji prevozili približno 30 kratkih klancev. In tam računamo tudi na druge, v igri imamo več adutov,« je po prvi etapi dejal vodja ptujske ekipe Martin Hvastija.
Ptujčani pa drugi dan dirke niso imeli zgolj sreče, saj je Aldo Ino Ilešič nesrečno padel in si ob tem zlomil zapestje. Hvastija nam je pred startom druge etape povedal, da se Ilešič kljub mavčni oblogi ne preda, saj resno razmišlja, da bi dirko nadaljeval.
UG
Glavna disciplina 5. ptujskega triatlona je bil sprint triatlon, ki je vseboval 750 metrov plavanja, dvajset kilometrov kolesarjenja in pet kilometrov teka. V tej disciplini je bil razpisan tudi nagradni sklad, ki je znašal 300 tisoč tolarjev, prav tako pa so najboljši dobili tudi praktične nagrade. Najboljši je bil Bojan Cebin (TK Inles Riko Ribnica) s časom 59,04 minute. Ta odličen duatlonec je sicer zaostajal v plavanju, vendar je na kolesu ujel vodilno skupino in z odličnim tekom zasluženo zmagal pred hrvaškima tekmovalcema Zvonkom Čubričem in Gordanom Petkovičem (oba Triatlon klub Zrinski). Generalno gledano je v tej disciplini bil izmed ptujskih triatloncev najboljši Rado Ačimovič, ki je bil na 42. mestu in je bil tudi eden izmed glavnih organizatorjev 5. ptujskega triatlona. Med ženskami je bila v sprint triatlonu najboljša Nataša Nakrst (Trisport) pred Melito Šinkovec (ŠD Sokol) in Polono Rajher (TK Maribor).
Glavni organizator 5. ptujskega triatlona Jernej oblak je bil z udeležbo zelo zadovoljen, saj se število udeležencev iz leta v leto povečuje. Sam triatlon je bil zares vzorno organiziran in ga je spremljalo lepo število gledalcev, vendar je zadnje tekmovalce pri doseganju še boljših rezultatov malo zmotil dež.
David Breznik
Plavanje • Terme 2006
Prvovrsten športni dogodek
Foto: Črtomir Goznik
V Termah Ptuj je v soboto in nedeljo nastopilo več kot 550 mladih plavalcev.
V soboto in nedeljo je bil v Termah Ptuj drugi mednarodni plavalni miting Terme 2006, na katerem je nastopilo kar 554 mladih plavalcev in plavalk iz Nemčije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Plavalni klub Terme Ptuj se je na dvodnevnem tekmovanju zares izkazal z organizacijo velikega športnega dogodka. Najboljši mladi plavalci in plavalke so bile nagrajeni z medaljami in tudi praktičnimi nagradami.
Nagradni skladni mitinga je bil 100 tisoč tolarjev in je bil razdeljen med tri najboljše plavalke in plavalce v združitvi dveh najboljših rezultatov. Pri ženskah so bile tri najboljše Tanja Šmid (KPD Zvezda Kranj) pred Marino Dadič (PK Jadran Split) in Nino So-vinek (PK Olimpija Ljubljana). Pri moških so vse tri nagrade odšle v Split plavalcem Jadrana, ki so na Ptuj poslali izredno močno ekipo, v kateri je bilo tudi nekaj kandidatov za nastop na olimpijskih igrah
leta 2008 v Pekingu. Najboljša rezultata je dosegel Ante Cvit-kovič pred Luko Leskarjem in Antejem Zorčičem. Drugi dan tekmovanja v nedeljo je na mitingu nastopil tudi Matjaž Pernat in zmagal v disciplini 200 metrov prsno. Sicer pa je absolutno najboljši rezultat mitinga odplavala Tanja Šmid (ta trenira pod vodstvom Boruta Petriča), ki je plavala na 200 metrov prosto 2.10.13 minute.
Ptujski klub je v dveh dneh zastopalo kar 31 plavalcev in plavalk. Medalje so v svojih starostnih kategorijah dobili Domen Terbuc, Gregor Šer-bec, Breda Zorec in Vida Vi-dovič. Svoje osebne rekorde pa so izboljšali Blaž Kekec, Aljaž Puš, Ela Emeršič, Črt Foltin in Tina Radoljič.
V neuradnem delu sporeda smo lahko videli predstavitev domače šole plavanja, kjer so otroci do šestega leta preplavali kar 50 metrov. Popestritev plavalnega programa pa je bilo tudi tekmovanje v tobo-
Namizni tenis • NTK Ptuj
Ptujčani ostajajo prvoligaši!
ganskem spustu, na katerem je tekmovalo 200 mladih. Priprave na drugi mednarodni miting so trajale skoraj pol leta in za odlično izpeljano tekmovanje je skrbelo približno petdeset ljudi, ki so na kakršenkoli način povezani s plavanjem. Predsednik plavalnega kluba Terme Ptuj Franjo Rozman je bil izjemno zadovoljen z udeležbo in organizacijo, prav tako pa je bil zadovoljen z rezultati svojih plavalcev, ki so v glavnem skoraj vsi popravili osebne rekorde in tu se vidi dobro delo naših glavnih trenerjev v klubu - Bernija Pihlerja, Saša Erliha in Mitja Maleka. Ob podpori sponzorjev in Term Ptuj je tekmovanje zares lepo uspelo in v plavalnem klubu Terme Ptuj nameravajo še to poletje organizirati odmevno in atraktivno nočno plavalno sprintersko tekmovanje pod žarometi.
David Breznik
m ,
Namiznoteniški igralci Ptuja so bili uspešni tudi v drugem kvalifikacijskem dvoboju za obstanek v 1. slovenski moški namiznoteniški ligi. V sredo so slavili zmago na Ptuju, za katero so se morali močno potruditi, tokrat pa so slavili brez te-
žav, oddali so le dva niza. Tako so potrdili pričakovanja pred sezono in si zagotovili obstanek v elitni druščini. Ljubitelji namiznega tenisa na Ptuju bodo tako tudi v naslednji tekmovalni sezoni gledali prvoligaški moški namizni tenis.
Prevent Radlje -Ptuj 0:6
Škurnik - Pavič 1:3, Petar -Ovčar 0:3, Lukner - Piljak 0:3, Petar - Pavič 1:3, Škurnik - Piljak 0:3, Lukner - Ovčar 0:3.
Danilo Klajnšek
Ekipa NTK Ptuj je skozi dodatne kvalifikacije zadržala prvoligaški status.
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
V Štajerski ligi še veliko neznank
3. SNL VZHOD
REZULTATI 22. KROGA: Zavrč
-	Črenšovci 0:1, Mura 05 - Stojnci 3:1, Beltinci - Holermuos Ormož 3:1, Paloma - Šmarje pri Jelšah, Malečnik
-	Pohorje 4:1, Železničar - Tehnostroj Veržej 1:1, Tišina - Kovinar Štore 0:3
1.	MURA 05	22 15	4	3	49:12	49
2.	KOV. ŠTORE	22 13	6	3	43:12	45
3.	ČRENŠOVCI	22 14	3	5	34:21	45
4.	PALOMA	22 11	4	7	37:18	37
5.	ZAVRČ	22 9	8	5	32:21	35
6.	MALEČNIK	22 9	6	7	43:35	33
7.	STOJNCI	22 10	3	9	35:35	33
8.	TEH. VERŽEJ	22 10	3	9	34:35	33
9.	POHORJE	22 8	5	9	28:31	29
10.	ŠMARJE 22 7 8 7 27:33 29
11.	ŽELEZNIČAR 22 6 5 11 27:41 23
12.	TIŠINA 22 4 2 6 19:46 14
13.	HOL. ORMOŽ 22 2 7 13 23:47 13
14.	BELTINCI 22 3 2 17 17:61 11 Štiri kroge pred koncem tekmovanja v 3. SNL - vzhod se ni nič spremenilo. Vodeča Mura je po pričakovanjih premagala nogometaše iz Stojncev, vendar ne na tako lahek način, kot so to Sobočani pričakovali. Vse tri zadetke za Sobočane je dosegel Denis Žilavec. Prva zasledovalca Črenšovci in Kovinar Štore sta slavila zmage in zaostajata štiri točke. Nogometaši iz Čren-šovcev so zmagali v Zavrču, kar je mogoče majhno presenečenje, saj se ve, da Zavrčani težko izgubljajo na svojem igrišču. Pričakoval se je padec Čren-šovcev v zaključku prvenstva, vendar ni bilo tako, saj igrajo še vedno stabilno. Točke osvajajo na način, ki sicer ni popularen, obrambno igro, vendar se je izkazal za uspešnega.
Za dvanajsto mesto, ki še ohranja tretjeligaški status, je po porazu Ormožanov proti Beltincem dobil možnost še en kandidat več. Tako bodo Tišina, Holermuos Ormož in Beltinci bili prave borbe v preostalih štirih krogih. Srečnež pa bo samo eden.
MURA 05 - STOJNCI 3:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Žilavec (35), 1:1 Gaiser (47. z 11 m), 2:1 Žilavec (60), 3:1 Žilavec (87)
STOJNCI: Grabrovec, Rižnar, Milošič, Rumež, Janžekovič, Bezjak (od 67. Herga), Vilčnik (od 75. Horvat), Hertiš, Murat (od 52. Habrun), Žnidarič, Gai-ser. Trener: Miran Klajderič.
ZAVRČ - ČRENŠOVCI 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Kulčar (43) ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Sluga, Lenart, Meznarič, Črnko, M. Kokot, Železnik (od 75. S. Kokot), Korez, Murko, Strelec (od 67. Fridl). Trener: Miran Emeršič.
BELTINCI - HOLERMUOS ORMOŽ 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Forijan (9), 2:0 Antolin (21), 2:1 Fijavž (68), 3:1 Forijan (84) HOLERMUOS ORMOŽ:
Šnajder, Jurčec, Govedič, Jere-bič, Novak, Piberčnik (od 67. Toplak), Zidarič, Fijavž, Juršek, Lesjak, Boris Prapotnik (od 75. Borut Prapotnik). Trener: Dušan Dimič.
Slabi premagali še slabše. Tako bi lahko opisali tekmo med bivšim prvoligašem in ormoškimi gradbeniki. Da ne bi bili slabi samo nogometaši, je svoje dodala še sodniška trojka iz Maribora Mežnar - Cojhter
-	Gligorič, ki sicer ni nobene ekipe oškodovala, ampak je so-
Foto: Uroš Krstič
Pred kazenskim prostorom Stojnčanov je bila večkrat gneča; domačini so trikrat zadeli v polno.
dila v škodo nogometa. Ormo-žani so pričeli podjetno in bili pravi vladar na igrišču, toda ko žoge ne spraviš v mrežo z dveh metrov, potem te lahko čaka samo kazen. In tako so Beltinci, ki so napadali le preko protinapadov, do 20. minute kar dvakrat kaznovali ormoško moštvo, ki je v fazi obrambe delovalo začetniško. Na sredini 2. polčasa je sodnik Mežnar pred golom Beltincev s strogo odločitvijo pokazal na belo točko, s katere je zadel Fijavž. Ormoža-ni so imeli popolno terensko premoč, ki pa se je končala pred kazenskim prostorom domačinov. V dramatičnem zaključku je Govedič z glavo zadel vratnico, sodnik Mežnar pa po očitnem prekršku nad Borutom Prapotnikom ni pokazal na novo belo točko (kompenzacija stroge prve enajstmetrovke?), v protinapadu pa je Forjan s svojim drugim zadetkom zapečatil usodo Ormožanov. Mogoče celo tretjeligaško.
UK
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 22. KROGA: Dorna-va - MU Šentjur 1:1, Bistrica - Get Power Šampion 2:1, AJM Kungota - Oplotnica 2:2, Peca - Tehnotim Pesnica 3:4, Brunšvik - Gerečja vas Unukšped 0:3, Rogatec - Zreče 2:1. Šoštanj - Šentilj Jarenina 1:2
1.	MU ŠENTJUR	22 15	6	1	51:18	51
2.	ŠOŠTANJ	21 12	4	5	43:25	40
3.	ZREČE	22 10	4	8	34:23	34
4.	TEH. PESNICA	22 10	2	10	34:39	32
5.	ŠENTILJ - JAR.	22 8	7	7	31:30	31
6.	AJM KUNGOTA	22 8	6	8	36:39	30
7.	ROGATEC	22 8	5	9	39:35	29
8.	GEREČJA VAS	22 7	7	8	26:29	28
9.	DORNAVA	22 8	3	11	29:36	27
10.	OPLOTNICA 22 7 6 9 29:39 27
11.	BISTRICA 22 8 3 11 34:35 27
12.	G. P. ŠAMPION 22 8 2 12 40:37 26
13.	BRUNŠVIK 22 7 4 11 34:42 25
14.	PECA 22 7 3 12 23:36 24 V 22. krogu Štajerske lige
so bili klubi z našega območja MNZ Ptuj zelo uspešni. Nogometaši iz Gerečje vasi so dosegli pomembno zmago pri sosedih v Brunšviku, Bistričani so bili uspešni na domačem igrišču, Dornava pa je proti vodečemu Šentjurju osvojila pomembno točko. Ker je na vrhu vse odločeno, bo zelo zanimiva borba za obstanek, kjer še vedno »visi« polovica lige. Kljub temu da so bili strelci solidni, da so tekme pomembne, pa se je na tribunah in ob igriščih zbralo zelo malo gledalcev.
BRUNŠVIK - GEREČJA VAS UNUKŠPED 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ciglar (15), 0:2
Kaisesberger (68), 0:3 Kokot (88)
GEREČJA VAS UNUKŠPED:
Vogrinec, Sagadin, Slaček, Ciglar, Krajnc, Sel (od 83. Veber), Debevec, Kokot, Vidovič (od 71. Habjanič), Rozman, Gajšek (od 52. Kaisesberger). Trener: Ivan Ornik.
BISTRICA - GET POWER ŠAMPION 2:1 (2:1)
STRELCA: 1:0 Poljanec (7), 2:0 Poljanec (9), 2:1 Jevšenak (23)
BISTRICA: J. Stegne, Fre-lih, Modrič, Mlinar, Smončič, Drosk (od 46. Habjanič, od 86. Hajšek), Jelenko, A. Stegne, Pol-janec, Obrovnik, Plevnik (od 51. Hrušman). Trener: Marjan Pečnik.
DORNAVA - MU ŠENTJUR 1:1 (1:0)
STRELCA: 0:1 Dolinar (9), 1:1 Trunk (72)
DORNAVA: Gomboc, Golob, Makovec, Jurič, Ratek, Kokol, Belšak, Cvetko, Kurbus (od 52. Trunk), D. Novak (od 90. Zagor-šek), R. Novak. Trener: Metod Verle.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 18. KROGA: Podvinci - Apače 0:1, Hajdina - Slovenja vas 8:1, Boč - Mark 69 Rogoznica 1:1, Središče -Cirkulane 2:3, Bukovci - Videm 3:2, Gorišnica - Skorba 1:4
1.	HAJDINA	18 12	3	3	52:19	39
2.	APAČE	18 10	3	5	34:23	33
3.	VIDEM	18 10	2	6	42:22	32
4.	MARK 69 ROG.	18 9	4	5	30:21	31
5.	PODVINCI	18 9	2	7	39:30	29
6.	GORIŠNICA	18 8	5	5	34:32	29
7.	SKORBA	18 8	3	7	40:44	27
8.	BUKOVCI	18 7	4	7	37:33	25
9.	CIRKULANE	18 7	2	9	27:37	23
10.	BOČ	18 5 3 10 18:3 18
11.	SLOVENJA VAS 18 3 4 11 14:44 13
12.	SREDIŠČE 18 2 1 15 25:5 7
HAJDINA - SLOVENJA VAS
8:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Flajsinger (6), 1:1 Malek (11), 2:1 Krajnc (42), 3:1 Pacher (50), 4:1 Pacher (54), 5:1 Flajsinger (84), 6:1 Pihler (86), 7:1 Pacher (87), 8:1 Hotko (89)
GORIŠNICA - SKORBA 1:4
(0:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (4), 1:1 Belšak (53), 1:2 Krajnc (66), 1:3 Krajnc (85), 1:4 Rojko (87)
SREDIŠČE - CIRKULANE 2:3
(1:0)
STRELCI: 1:0 Kolarič (37), 1: 1 Obran (59), 1:2 Šmigoc (78), 2:2 Kosec (88), 2:3 Jurišič (89)
PODVINCI - APAČE 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Predikaka (54)
BUKOVCI - VIDEM 3:2
BOČ - MARK 69 ROGOZNICA
1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Habjan (31), 1:1 Dokl (47)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 15. KROGA: Grajena
-	Hajdoše 2:3, Leskovec - Zgornja Polskava 2:3, Pragersko - Spodnja Polskava 2:3, Tržec - Podlehnik 2:2. Srečanje Markovci - Lovrenc je bilo pri rezultatu 2:0 prekinjeno zaradi napada gostov na sodnika.
1.	MARKOVCI	15	10	2	3	36:20	32
2.	LESKOVEC	15	8	3	4	29:18	27
3.	HAJDOŠE	15	8	3	4	35:29	27
4.	LOVRENC	15	7	3	5	28:22	24
5.	ZG. POLSKAVA	15	7	2	6	32:23	23
6.	PODLEHNIK	15	6	3	6	29:22	21
7.	TRŽEC	15	5	1	9	33:38	16
8.	PRAGERSKO	15	4	2	9	20:39	14
9.	GRAJENA	15	4	1	10	19:44	13
10.	SP. POLS. -6 15 5 2 8 27:33 11
TRŽEC - PODLEHNIK 2:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Trafela (37), 1:1 Krajnc (48), 2:1 Skrbinšek (60), 2:2 Cafuta (79)
PRAGERSKO - SPODNJA POLSKAVA 2:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kokol (18), 1:1 Polanec (48), 2:1 Kmetec (62), 2:2 Krajnčič (71), 2:3 Jevšenak (77)
LESKOVEC - ZGORNJA POLSKAVA 2:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Vuk (34), 0:2 Vuk (60. z 11 m), 0:3 Klajderič (84), 1:3 Vindiš (86), 2:3 Orlač (90. z 11 m)
GRAJENA - HAJDOŠE 2:3 (2:2)
STRELCI: 1:0 Kukovec (11), 1:1 Brodnjak (18), 2:1 Golob (29), 2:2 Brodnjak (35), 2:3 Kai-sesberger (87)
MARKOVCI - LOVRENC 2:0
(2:0)
Prekinjeno v 73. minuti zaradi napada gostov na sodnika
STRELEC: 1:0 Zver (3), 2:0 Zver (12)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 12. KROGA: Grajena
-	Gorišnica 3:2, Leskovec - Tržec 0:0, Dornava -Savaria Rogoznica 1:0
1.	MARKOVCI	10	8	1	1	40:7	25
2.	DORNAVA	10	8	1	1	18:5	25
3.	GORIŠNICA	10	5	1	4	21:12	16
4.	GRAJENA	11	4	1	6	13:32	13
5.	TRŽEC	10	2	3	5	15:28	9
6.	LESKOVEC	11	1	4	6	14:27	7
7.	SAVARIA ROG.	10	1	3	6	15:25	6
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 12. KROGA: Polskava
-	Apače 3:0, Skorba - Pragersko 3:0, Boč - Lovrenc 2:2, Hajdina - Prepol-je 8:2
1.	HAJDINA 12 8 1 3 40:13 25
2.	SKORBA 12 8 1 3 38:17 25
3.	PRAGERSKO 12 6 2 4 18:19 20
4.	POLSKAVA 12 5 4 3 27:26 19
5.	BOČ -1 12 4 5 3 20:16 16
6.	LOVRENC 12 3 5 4 11:20 14
7.	APAČE 12 2 1 9 14:37 7
8.	PREPOLJE 12 1 3 8 15:35 6
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 33. KROGA - sreda ob 17.00: Anet Koper - Drava, Nafta - Bela krajina, Primorje - HIT Gorica, Maribor Pivovarna Laško - Rudar Velenje; sreda ob 18.00: CMC Publikum - Domžale
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - sreda ob 17.00: Aluminij - Dravinja Duol, Supernova Triglav - Svoboda, Krško - Factor, Zagorje - Livar, Tinex Šenčur - Koroška Dravograd.
FINALE POKALA MNZ PTUJ
V sredo, 17. 5., bo ob 17. uri v Stojncih odigrana finalna tekma pokala MNZ Ptuj za člane. Pomerili se bosta ekipi Stojncev in Zavrča. Obe ekipi sta se z uvrstitvijo v finale pokala MNZ Ptuj že uvrstili tudi v 1/16 finala pokala NZS. Zmagovalec finalne tekme prejme velik prehodni pokal MNZ Ptuj v enoletno last. Zadnji zmagovalec pokala MNZ Ptuj v TS 2004/05 je bila ekipa NK Aluminij.
Danilo Klajnšek
Pred 26. maratonom treh src
Priprave na največjo tekaško prireditev v Sloveniji so v Radencih v sklepni fazi. Organizatorji so za letos pripravili nekaj sprememb. Tako so starte tekov predstavili na dopoldanski čas. Start polmaratona in maratona bo že ob 9.30, deset minut pozneje pa bodo startali še tekači na 5,5 in 10 kilometrov.
Pohodniki pa se bodo podali na pot že ob 8.uri. Tradicionalni humanitarni tek bo popoldan ob 15. uri. Ob 16. uri pa se bodo pričeli teki najmlajših - Tek veveričk in srčkov.
Letošnja radenska tekaška prireditev bo štela tudi za pokal teka treh dežel Avstrije, Madžarske in Slovenije. Maratonski tek na 42 kilometrov pa tudi za državno prvenstvo. Kot običajno, bo tudi letos radensko tekaško prireditev, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi, spremljal bogat spremljevalni program. Za teke na 5,5, 10, 21 in 42 kilometrov pa so se lahko tekači prijavili do včeraj (15. maja). Na dan prireditve v soboto se bodo lahko prijavili le udeleženci humanitarnega teka ter teka veveričk in srčkov.
Franc Bratkovič
Šahovski kotiček
Gregor Podkrižnik razred zase
Nadaljevalo se je tekmovanje v hitropoteznem in pospešenem šahu za društveno prvenstvo za leto 2006. Na obeh majskih turnirjih mojster Gregor Podkrižnik ni imel nasprotnika, ki bi ga vsaj nekoliko ogrozil v borbi za zmago. Po izrednem rezultatu na nedavnem finalnem turnirju za slovenski pokal v Murski Soboti, kjer je za ptujsko moštvo igral na čelni deski in dosegel najboljši rezultat na tej deski (pet zmag in dva remija), je nadaljeval odlično igro tudi na društvenih tekmovanjih. Hvalevredno je, da je pričel nastopati tudi na teh tekmovanjih, ki se jih sicer ptujske zarjavele »šahovske zvezde« ne udeležujejo.
Na hitropoteznem turnirju za mesec maj, ki se je igral po krožnem sistemu, so bili doseženi naslednji rezultati: Gregor Podkrižnik 11,5, Igor Iljaž 9, Jože Kopše 8,5, Anton Butolen 7, Boris Žlender in Zlatko Roškar 6,5, Silvo Zajc 5,5 točke itd.
V skupnem seštevku je po petih turnirjih v vodstvu Igor Ilijaž s 58 (4) pred Jankom Bohakom 54 (4), Borisom Žlendrom 48 (5) in Antonom Butolenom 40 (4).
Na turnirju v pospešenem šahu je nastopilo 11 igralcev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu. Mojster Gregor Podkrižnik je zmagal v vseh sedmih partijah in tako dosegel redek 100-odstoten rezultat. Končni rezultati turnirja v pospešenem šahu so bili naslednji: Gregor Podkrižnik 7, Martin Majcenovič, Janko Bohak, Anton Butolen, Jožef Kopše in Igor Iljaž po 4,5 in Boris Žlender 3,5 točke itd.
Po petih turnirjih v pospešenem šahu je v vodstvu Martin Majcenovič 61 (5) pred Borisom Žlendrom 53 (5) in Igorjem Iljažem 48 (5).
Janko Bohak
Planinski kotiček
Planinski tabor na Pokljuki
Iz Planinskega društva Maks Meško Ormož so sporočili, da organizirajo tradicionalni poletni planinski tabor za mlajše otroke, osnovnošolce, dijake, študente in ostale ljubitelje narave in planin, ki bo potekal med 10. in 16 julijem na Pokljuki.
Za letošnji tabor so si izbrali osrčje triglavskih planin - 1300 metrov visoko Pokljuko, ki bo čudovito izhodišče za vzpone na okoliške vrhove, ki so različno oddaljeni in na njih vodijo poti različnih težavnosti. Viševnik, ki je najbližji vrh višji od 2000 m, je le slabi dve uri oddaljen po prijetni, ne prestrmi in tehnično nezahtevni poti. Do Blejske koče je dobra ura hoda, prav tako do planin Uskovnica, Zajamniki in Javornik. Do Triglava pa je že osem ur hoda po težjih, vendar dobro zavarovanih poteh, ki so primerne za planince z izkušnjami in dobro opremo ter za tabornike, ki bodo v času taborjenja pridobili dovolj znanja in izkušenj o varovanju. Na Triglav bodo šli učenci višjih razredov. Težavnost tur bodo seveda izbirali in prilagajali izkušnjam, sposobnostim in opremi.
Tabor bodo vodili Andrej Rakuša, Ciril Ambrož, Marjan Kukovec, Ksenija Lukman, Marjan Putanec, Herman Prejac in Natalija Paušner, za kuhinjo pa bo skrbela Marija Košič.
Cena šestdnevnega tabora za odrasle udeležence je 20.000, za šolarje, dijake in študente 18.000, za predšolske otroke pa 5.000 tolarjev. Če se tabora udeležita dva ali več otrok iz iste družine, je cena 12.000 SIT. V primeru krajše udeležbe od predvidenega termina je cena 3000 SIT na dan za odrasle in 2000 po dnevu za otroke.
Prijave sprejemajo do 15. junija 2006 po osnovnih šolah in na telefon 041 698 741.
vki
AvtoD^M
Opel astra GTC za dinamične voznike
Astre so bile, od svojih začetkov iz davnega leta 1991, večinoma petvratni avtomobili. Omenjena ugotovitev ne velja za športne astre GSI, kabriolete in kupeje. Zadnji trivratni model astre predstavlja tolikšen preobrat v športno smer, da se je tudi povsem običajna oznaka 3v umaknila imenu GTC. Pod oznako GTC se skriva kupejevska izvedba astre ali še natančneje kombi-kupejevska. Gre za avtomobil, ki s svojo obliko cilja na mlajše voznike. Ostalim so namenjene nekaj bolj resne in bolj družinsko usmerjene izvedbe. Astro GTC poganja pet bencinskih in štirje turbodizelski motorji. Za 15 mm znižano športno podvozje že tako dinamičnemu paketu doda še piko na i.
Slabih 4,3 metra dolžine je v primeru astre GTC »zloženih« v skladno športno karoserijo. Zunanjost razkazuje množico ostro oblikovanih potez. Dinamična oblika deluje znatno agresivneje od kom-bilimuzine, s katero si GTC deli prednji odbijač in pokrov motorja. Masivni boki so poudarjeni z nizkimi stekli, ki s pol-krožno obliko poudarjajo kupejevski značaj. Zadek zaznamujejo izrazite in sodobno oblikovane luči ter strešni spojler, kot se za športne avtomobile spodobi. Karoserija je v primerjavi s petvratno izvedbo spuščena za centimeter in pol. V
prtljažniku je za 380 litrov prostora, moč ga je še dodatno povečevati s po tretjini deljivo zadnjo klopjo. Neke vrste posebnost predstavlja doplačljiva in v razmerju 40 : 20 : 40 deljiva klop. Astra GTC je na voljo z motorji, ki zadovoljijo številne okuse. Pet je bencinskih ECOTEC, štirje pa turbodizelski z oznako CDTI. Sodobne oznake, ni kaj. Prostornine segajo od 1,3 pa vse do dveh litrov, moči pa od 90 do 200 KM. Vsi motorji ustrezajo okoljskim standardom Euro 4. Opremljeni so s pet-ali šeststopenjskimi ročnimi menjalniki oziroma z robotiziranim menjalnikom easytronic ali s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom. Menjalnik easytronic predstavlja običajen mehanski menjalnik, ki ga s pomočjo elektromotorjev krmili elektronika in namesto voznika »pritiska« sklopko in tako menjava prestave. V avtomobilu zato ni pedala sklopke in v grobem bi lahko rekli, da pogojno gre za samodejni menjalnik. Ampak res le pogojno. Za aktivno varnost pri vseh astrah GTC skrbi tako imenovano podvozje IDS plus, ki nadgrajuje že tako izrazite športne lastnosti vozila. Sistem povezuje in usklajuje delovanje motorja, menjalnika, zavornega dodatka ABS in sistema za nadzor elektronske stabilnosti vozila ESP, prilagaja vzmetenje in servovolan-ski mehanizem. IDS plus deluje z dvema stopnjama, preklop iz prvotnega položaja na športnega pa voznik takoj zazna z bolj odzivnim delovanjem volana in vzvoda za plin. Na ta način se še dodatno izboljša stabilnost vozila, zmanjša nagibanje in spodrsavanje, čeprav je astra že v osnovi športno in hkrati udobno nastrojena. Ustrezno osvetlitev zagotavljajo aktivni žarometi AFL (adaptive forward lightning), ki se usmerjajo glede na premikanje volana in hitrost vožnje. Visoko stopnjo aktivne in pasivne varnosti zagotavlja sistem safetec, ki je odigral ključno vlogo pri pridobitvi vseh petih zvezdic na preizkusnih trčenjih EuroNCAP. Astra GTC je na voljo s petimi nivoji opreme: essentia, enjoy, sport, elegance in cosmo. Osnovni paket opreme vključuje električni pomik prednjih stekel, osrednje daljinsko zaklepanje, električni servo volan, čelni in stranski zračni varnostni blazini ter zavorni dodatek ABS. Posebnost astre GTC je panoramsko vetrobransko steklo, ki se
razteza od motornega pokrova do tako imenovanega B-stebrička. Narejeno je iz 6mm laminatnega varnostnega stekla, ki ne privlači le pogledov od zunaj, temveč zagotavlja preglednost nad okoljem. Potovanja so tako še bolj zanimiva. Le malo osebnih avtomobilov se lahko ponaša s čustvenim nabojem, ki ga premore astra GTC. Kot da so jo oblikovali naši italijanski sosedje.
Prihaja veliki brat mazde CX-7
Moje cvetje
Mazda z modelom CX-9 razširja svojo ponudbo športnih terencev. Zasnovan je tako, da bo po volji in okusu predvsem Američanom. Sedemsedežni športni te-renec naj bi konkuriral velikim članom tako imenovanega razreda SUV, kot sta na primer volvo XC90 ali mercedes ML. Za pogon bo skrbel povsem novi 3,5-litr-ski šestvaljnik, ki motorno moč prenaša preko samodejnega šeststopenjskega menjalnika na vsa štiri oziroma dve kolesi. Glede na dejstvo, da CX-9 »igra« vlogo večjega brata mazdi CX-7, bo notranjost prav gotovo prostorna, uporabljeni materiali pa ustrezne kakovosti. CX-9 je oblikovan v skladu z najnovejšimi modnimi smernicami. Mehke in ukrivljene poteze, pomešane s tekočo bočno linijo, zagotavljajo privlačno zunanjost avtomobila. CX-9 bodo izdelovali v Mazdini tovarni v Hirošimi na Japonskem, namenjen pa bo (za sedaj) ameriškemu tržišču. V prodajnih salonih naj bi se pojavil v prvih mesecih leta 2007. Pri Mazdi zatrjujejo, da novi športni terenec ne bo samo »raztegnjeni« CX-7, glavnina prodaje pa se bo torej zgodila na ameriškemu trgu.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Vpliv kajenja na oralno zdravje
Kajenje predstavlja kljub številnim uspešnim javno zdravstvenim ukrepom še vedno najobsežnejši zdravstveni problem. V Sloveniji zaradi tobaka in njegovih posledic vsako leto umre približno 3500 ljudi, v Evropski uniji pa 650 000 ljudi. Skrb zbujajoče dejstvo je, da kajenje narašča celo med mladostnicami bolj kot med mladostniki, pri starejši populaciji pa je v rahlem upadanju. Kajenje je eden najbolj raziskanih dejavnikov tveganja, ki se mu je moč popolnoma izogniti.
31. maj je svetovni dan brez tobaka!
Kajenje tobaka je razvada, ki škodljivo vpliva na zdravje človeka, slabi obrambno sposobnost organizma in je vzrok za 30 procentov vseh rakov in smrti ter za 90 procentov vseh pljučnih rakov. Številne študije dokazujejo, da kadilci večkrat zbolijo za rakom na pljučih, grlu, požiralniku, žrelu, ustnicah, ledvicah, pankreasu in na
sečnem mehurju kot nekadilci. V Sloveniji vsako leto odkrijemo okrog 150 novih primerov raka ustne votline. Pri kadilcih je večje tudi tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, za razvoj miokard-nega infarkta, možganske kapi, za razvoj in napredovanje parodontalne bolezni ter pojav sprememb na ustni sluznici. Pri kadilcih je pogosteje prisotna tudi sladkorna bolezen in ulkus na želodcu v primerjavi z nekadilci.
Čeprav kajenje škoduje tako materi kot plodu, le 20 procentov kadilk v nosečnosti preneha kaditi. V nosečnosti privede kajenje do prezgodnjih porodov, večjega števila spontanih splavov, zmanjšane porodne teže novorojenčkov, večjega števila prirojenih hib srca, možganov in obraza ter do slabše odpornosti pri otrocih.
Tudi na oralno zdravje kajenje škodljivo vpliva. Zaradi uporabe tobaka je prisoten ustni zadah, pogosto tudi pekoča bolečina v ustni
Foto: Črtomir Goznik
Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med.
votlini, zmanjšana je sposobnost okušanja in vonjanja, zobje so zabarvani, zabar-vane pa so tudi kompozitne zalivke, prevleke in proteze. Po prenehanju uživanja tobaka izgine večina teh težav. Raziskave so pokazale, da je pri kadilcih slabša ustna higiena, več mehkih in trdih zobnih oblog, več vnetja dlesni, tudi večje število manjkajočih zob in večja izguba čeljustne kosti kot pri nekadilcih. Kajenje vpliva slabše na celjenje ran v ustni votlini po parodontalno kirurških posegih in po puljenjih zob.
Tudi uspehi v implantologiji so slabši pri kadilcih.
Eden glavnih rizičnih dejavnikov za razvoj paro-dontalne bolezni je kajenje. Vnetje obzobnih tkiv oz. pa-rodontalna bolezen pomeni razgradnjo kosti in tkiv, ki držijo zob v čeljusti. Ko so te strukture prizadete, je nemogoče vrniti tkiva na začetno stanje. S pravilnim zdravljenjem je bolezen možno ustaviti, nezdravljena bolezen pa vodi v izgubo zob. Kajenje zmanjšuje možnosti uspešnega zdravljenja. V primeru prenehanja kajenja se napredovanje parodontalne bolezni upočasni ali celo ustavi.
Strokovnjaki so ocenili, da vsaka cigareta skrajša življenje za 7,5 minute. Pri 20 cigaretnih dnevno znese to 36dni na leto in če kadite 40 let po 20 cigaret na dan, je to 3,9 leta. Razmislite kaj vse bi lahko doživeli in dosegli v teh skoraj 4 letih! Kadilci, vključite se v akcijo: »Opusti kajenje in zmagaj«, ki bo letos potekala med 2. in 29. majem.
Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med.
Končno nekaj dni resnično lepega vremena
Lepše in toplejše vreme bo pomagalo, da bodo balkonske rastline zaživele in pričele rasti. Verjetno ste mnogi že razočarani, da ne rastejo tako, kot bi si želeli. Počasi pa se bo potrebno lotiti tudi okrasnih gredic.
Sobne rastline
Zdaj so za nami že ledeni možje, zato lahko tiste sobne rastline, ki jih je najbolj prizadela zima, tako da so ostale skoraj brez listja, prestavimo na prosto. Kdor seveda ima primeren prostor. Sobne rastline postavimo namreč v senčne kotičke naših vrtov, nikakor ne smejo biti na soncu. Pred tem pa jih še presadimo. Obrežemo jih šele takrat, ko začnejo z novo rastjo in vidimo, katere vejice so resnično odmrle.
Presadimo tudi božične kaktuse, kalanhoje in božične zvezde. Kalanhoje in božične zvezde tudi prikrajšamo za eno tretjino, tako bodo razvile bolj košate grmičke. Če želimo, da bodo božični kaktusi in kalanhoje pozimi spet bujno cveteli, jih je bolje poleti imeti na prostem. Kljub temu da so to zelo trpežne rastline, jih postavimo v polsenco, saj jih poletni sončni žarki kljub vsemu po-žgejo. Enako velja tudi za božično zvezdo.
Na prosto pa presadimo tudi različne mini vrtnice, ki ste jih pozimi dobili za darilo ali so vas same premamile s svojo lepoto, da ste jih kupili. Te vrtnice bodo zunaj lepo uspevale in zrasle v majhne, cvetoče grmičke. V zaprtih prostorih pa bodo slej ko prej propadle. Te vrtnice se bodo čez poletje tako lepo prilagodile novemu prostoru, da bodo brez težav prezimile na prostem in nam kar nekaj let lepšale izbrane kotičke.
Tudi odcvetele azaleje po cvetenju porežemo in prestavimo v polsenco na prosto. Vendar morajo v jeseni nazaj na toplo, saj zime zunaj ne preživijo.
Balkoni, okna in okrasne gredice
Balkonske rastline so sedaj že na balkonih in oknih. Mnogi se sprašujete, zakaj rastejo počasi in ne zacvetijo tako bujno, kot ste bili navajeni v prejšnjih letih. Krivo je hladno vreme, saj so se ponoči temperature nekajkrat spustile kar nevarno nizko. Nikar jih ne poskušajte vzpodbujati z gojenjem.
Vsa gnojila so namreč soli, rastline so sedaj še majhne in jih ne potrebujejo veliko. Ker tudi toplo še ni, je njihova rast počasna in jih bodo odvzele še manj. Tako se bodo hranila vezala na zemeljske delce in rahlo zakisana zemlja, kakršno imajo sedaj rastline in jim tudi najbolj ugaja, bo postala alkalna. Takšne zemlje pa cvetoče rastline ne marajo. Brez skrbi ste lahko, rastline imajo še dovolj hranil v zemlji. Dognojevati jih pričnemo kake tri tedne po presajanju, ko pričnejo bujno rasti, hrane pa jim v zemlji prične primanjkovati.
Polži so na pohodu - 2. del
Foto: Miša Pušenjak
Kalifornijski mak je ena izmed enoletnic, ki je polži ne marajo.
Prihaja čas zasajanja gredic z okrasnimi enoletnicami. Ker imamo s polži vsako leto več težav, bi bilo dobro, da tiste gredice, ki mejijo na grmovje, na sosednje zaraščene parcele ali celo na brežine potokov, zasadimo s takimi cvetlicami, ki polžem smrdijo. Te cvetlice pa so: kalifornijski mak, črnika oz. Nigella, kapucinke, glavinec oz. Centaurea, Cosmos Sulfureus oz. kozme-ja, vrtni ognjič, iberis, grobelnik ali Alyssum in statice. Statice in nigello lahko uporabimo tudi za suhe šopke pozimi. Kapucinke in vrtni ognjič so tudi cvetlice, ki koristijo na vsakem zelenjavnem vrtu. Ognjič pa uporabimo tudi za odlična mazila za rane in za zimske čaje.
Poleg teh cvetlic lahko okoli zelenjavnih gredic nasadimo tudi žajbelj in timijan. Tudi ti dve zelišči bodo polžipustili na miru. Pa tudi mimo njih bodo zelo neradi lezli na vrt.
Med solato pa uporabimo zastirko iz bezgovih listov ali listov gozdne praproti ali vratiča. Če imamo velik vrt, lahko na kakšno gredico posejemo tudi belo gorju-šico. To rastlino nato sproti kosimo in tudi uporabljamo za zastirko okoli rastlin, kijih ogrožajo polži.
Miša Pušenjak
Skorba • 54. občni zbor Društva upokojencev Hajdina
Aktivni tudi v jeseni življenja
V Domu krajanov v Skorbi so se 23. aprila na 54. občnem zboru sestali člani Društva upokojencev Hajdina, ki šteje 719 članov, na zboru jih je bilo 212.
Letošnji občni zbor je bil zadnji, ki so ga sklicali na "tuji" lokaciji. Po novem se bodo lahko dobivali v kulturni dvorani, ki je sestavni del občinske stavbe, ki je prešla v njihovo lastništvo. Kot je znano, so svoje dosedanje prostore zamenjali za zdaj že nekdanjo občinsko stavbo, v katero se bodo preselili v kratkem, ko naj bi izvedli tudi simbolično odprtje.
Društvo je tako postalo lastnik celotne občinske stavbe, vključno s kulturno dvorano, ohišnico okrog stavbe in enega prostora v objektu pri novih garažah v izmeri 19 m2. S svojim delom in sodelovanjem v letu 2005 so člani DU Hajdina zadovoljni, je poudaril predsednik Anton Cestnik, ki je na občnem zboru pozdravil tudi nekatere goste. Med njimi je bila tudi Nežka Petrovič iz Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, ki je Zvonku Črčku, DU Hajdina je vodil do leta 2004 in je že tretji mandat podpredsednik Pokrajinske zveze, izročila malo zlato plaketo za dolgoletno aktivno delo v vrstah upokojencev. Društva upokojencev predstavljajo največjo civilno organizacijo s statusom posebnega družbenega pomena, je poudarila, med predvideni ukrepi gospodarske in socialne reforme upokojenci ne podpirajo osmih ukrepov. Vztrajajo, da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač. Regres je večji za pet odstotkov in se bo izplačal ob majski pokojnini. DU Hajdina je na letošnjem občnem zboru podelilo že 42 zahval in priznanj za 20-, 25-, 30-, 35- in 40-letno članstvo v društvu.
Na občnem zboru so se zahvalili občini Hajdina in njenemu županu za finančno
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor DU Hajdina, Ljudske pevke Hajdina (na fotografiji) in Ljudske pevke iz Skorbe.
podporo v višini 700 tisoč tolarjev, ki je ob članarini pomemben vir financiranja delovanja društva. Veseli so, da ima župan takšen posluh za njihovo delo, so poudarili, v drugih občinah, kot na primer v ptujski, ni tako. Program aktivnosti za leto 2005 so skoraj v celoti realizirali. Udeležili so se tudi akcije čiščenja okolja, v kateri že tradicionalno sodelujejo. Malim šolarjem pa so kot že večkrat doslej na začetku novega šolskega leta pomagali zagotavljati varno pot v šolo. Vsako prvo nedeljo v mesecu izvajajo merjenje krvnega tlaka, lani se ga je udeležilo 236 občanov. Merjenja izvajata višja medicinska sestra Anica Cafuta in medicinska sestra Danica Korošec. Na občnem zboru so pohvalili tudi delo poverjenikov, ki so zaslužni, da v njihove članske vrste prihajajo novi člani.
Predsednik komisije za šport in rekreacijo Karl Fridl je več povedal o delovanju komisije v letu 2005, o izletih, družabnih prireditvah, pohodih, ki jih organizirajo namesto kolesarskih trimov, s katerimi bodo pričeli ponovno šele takrat, ko bo občina uspela več narediti na širitvi kolesarske mreže na njenem območju. Na pohodih je lani sodelovalo 668 članov. Svoj pregled aktivnosti je članstvu podal tudi odbor za kulturo, ki ga vodi Maks Kampl. Moški pevski zbor DU Hajdina in Ljudske pevke Hajdina so lani nastopili na skoraj petdesetih prireditvah v občini, bližnji okolici in tudi v tujini. Takšen tempo želijo ohraniti tudi letos. Ljudske pevke letos praznujejo 10-letnico uspešnega nastopanja, Moški pevski zbor DU Hajdina pa želi letos, v 13. letu nastopanja, izdati kaseto. Prav tako je
njihova želja, da bi dobili eno mesto v UO društva, je povedal Maks Kampl, ki je tudi organizacijski vodja pevcev. Plan dela DU Hajdina bo tudi v letošnjem letu potekal po znanih okvirih, člani ga bolj ali manj že poznajo, saj so se z njim seznanili ob novem letu, ko so tudi prejeli položnico za članarino. Z dodatnimi predlogi za delo se člani društva lahko oglasijo na sedežu društva vsako sredo med 9. in 11. uro. Na 54. občnem zboru so opravili tudi nadomestne volitve tajnice, formalno so na tej funkciji potrdili Marino Kaučevič, ki je to delo opravljala že nekaj časa.
Gost občnega zbora je bil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je na kratko predstavil najpomembnejše občinske aktivnosti v letu 2006. Obenem pa jim je čestital za uspešno delo.
MG
Videm • Podpisano pismo o nameri
Drugo leto še lekarna
Videmska stavba, namenjena zdravstvu, pred leti odprta z velikim slavjem, bo, kot kaže, počasi vendarle dobila polno vsebino. Potem ko v njej že redno posluje splošna in zobozdravstvena ambulanta, naj bi v začetku drugega leta odprli še dolgo pričakovano lekarno.
Pred časom je bilo med občinskimi svetniki slišati kar veliko govora, da je že skrajni čas, da pripeljejo v svojo občino tudi trgovino z »arcnija-mi in mažami«, in če že javni lekarniški zavod nima posluha za to, naj se ponudi prostor zasebnemu apotekarju. Težava, preko katere v tem primeru niti lokalni politiki niso mogli, pa je (bilo) vprašanje rentabilnosti oz. dobičkonosnosti lekarne v Vidmu, ki je - jasno - vsakemu privatniku prva stvar, ko se odloča za neko investicijo. Seveda tudi Javni za-
vod Lekarne Ptuj ne bo odpiral podružnic tam, kjer je pričakovati rdeče številke, očitno pa so v primeru videmske občine prišli do izračunov, da se to ob primernem poslovanju ne bo zgodilo. Tako so na tretji seji sveta Zavoda lekarne Ptuj v plan dela vstavili tudi odprtje svoje podružnice v Vidmu, sicer glede na finančno kalkulacijo tako, da bi bila ta lekarna zaprta ob dopustih, počitnicah in daljših odsotnostih, saj pri obstoječem kadru naj ne bi bilo možnosti za zamenjave. Lekarniška podružnica naj
bi začela poslovati v začetku naslednjega leta, pred tem pa mora občina Videm podpisati pismo o nameri. Svetniki so bili informacije veseli, podpis pisma ni bil sporen, vseeno pa jih je zanimalo, kako bo s temi zaprtji ob dopustih in »daljših odsotnostih«. Andrej Prelog je izrazil dvom, da ne bi tako nedefinirano obdobje zaprtih vrat na koncu koncev izpadlo tako, da bo domača lekarna zaprta pol leta in da naj se to vseeno malo bolj definira, Janez Merc pa je ob tem dodal še, da če bo že lekarna, naj se
Pa brez zamere
Črno zlato
Osnovna enota svetovnega reda
Zadnjič sem ob rednem dnevnem sprehajanju po svetovnem medmrežju zasledil zanimiv članek. Prispevek je bil objavljen na spletnih straneh časopisa New York Times, nosil pa je približno takle naslov: "Vojska načrtuje poskuse v iskanju alternativ gorivu, katerega osnova je nafta". Seveda je vojska, omenjana v naslovu, ameriška vojska, kakor je tudi časopis, New York Times, kakopak, ameriški časopis (eden izmed bolj kredibilnih, naj dodamo). V članku lahko izvemo, da ima ameriška vojaška mašinerija namero preizkusiti, ali lahko njihovi frčoplani z nekaj modifikacijami letijo tudi na mešanico goriva, sestavljeno iz "tradicionalnega" goriva ter sintetičnih tekočin, narejenih iz zemeljskega plina ter, ako bo sreča mila, nazadnje tudi iz premoga, ki ga imajo pod svojimi nogami bojda ogromno.
V članku piše tudi, da je vojska, ki je sicer z marsikaterimi inovacijami (seveda, primarno za vojaške namene) nič kolikokrat izboljšala tudi življenje nas vseh, civilistov, pri vprašanju pogonskih sredstev za svoje mašine bolj nebogljena, kot pa pri ostalih vprašanjih, ki se tičejo funkcioniranja tega stroja za ubijanje. In ker se vojski, še posebej pa ne ameriški, poosebljeni surovi moči, nekako ne spodobi, da bi jo katerakoli stvar spravljala v položaj, ko se počuti nebogljeno, je kakopak to zagato potrebno odpraviti. Problem je seveda, da se to ne da urediti na ustaljen kavbojski način, recimo pristaviti komu puškino cev na čelo ter ga seznaniti z dejstvom, da si ga prišel razsvetlit in motivirat, da bo izpljunil magično formulo, ki bo tvojim maši-nam omogočila znatno nižjo porabo bencina ali česarkoli že, kar jih bo gnalo dalje na njihovi nikoli končani misiji prinašanja dobrot demokracije. Potrebni so drugi pristopi, ki pa jih bodo dežurni možgančki v vojaški mašineriji oziroma podjetja, ki so na ta ali drugačen (legalen in nelegalen) način povezana z vojsko, zagotovo našli oziroma iznašli. Konec koncev, tako piše New York Times, bo vse skupaj tudi drago kot žafran (raziskave, kakopak, gorivo naj bi seveda po možnosti bilo cenejše).
Skratka, ("čisti'") nafti je, vsaj kar se tiče ameriške vojske, počasi odklenkalo. Je predraga in preveč se je porabi. Kar je pravzaprav še ena od mnogih protislovnosti, ki jih s seboj prinaša ameriško osvobajanje sveta in izvažanje demokracije vsem v suženjstvo zakletim (alipa tistim, bi morda kdo rekel, ki tacajo po velikih zalogah nafte in nimajo volje sodelovati z ZDA). Kajti enačba, v kateri kot ena glavnih postavk sodeluje tudi ameriška vojska, uradno pa se ji reče osvobajanje sveta, je pravzaprav zelo čudna. Na vseh ravneh. Gre pa nekako takole: "Za osvobajanje sveta potrebujemo vojsko (ne vem, od kod to prepričanje), vojska ima frčoplane, tanke, in podobne mašine. In te mašine za svoje delovanje potrebujejo nafto. Brez teh mašin ne moremo osvobajati sveta, torej moramo nujno zagotoviti nafto zanje. Nafte pa sami nimamo dovolj, torej je treba osvoboditi še več sveta, da bomo lahko z njimi trgovali z nafto, ki jo bomo potem potrebovali pri osvobajanju sveta, ki nam bo spet dal nafto za ponovno osvobajanje sveta". Zmedeno? Da. Protislovno? Seveda. Če bi jih sedaj vprašali, kaj je pravzaprav bil tisti prvi razlog, da so se spustili v osvobajanje sveta, se verjetno nobeden niti spomnil ne bi. Pa ne zato, ker so v tem večnem (dokler pač nafta bo) iskanju nafte pozabili na prvotni razlog za križarski pohod, ki smo mu priča zadnje čase, ampak zato, ker že na začetku samem pravi razlog nikomur ni bil znan. Razen seveda, nafta oziroma gospodarski interesi. Ali pa kateri drugi interesi, med katerimi boste morda našli tudi demokracijo in svobodo, a brez skrbi, oboji z omamnim vonjem po črnem zlatu.
Dobrodošli v novem svetu. Kjer se vrednote, pravica in legalnost merijo s sodčki nafte.
Gregor Alič
postavi še terminal za potrjevanje zdravstvenih izkaznic. »To je možno ob našem sofinanciranju, predračunska vrednost našega deleža pa znaša tri milijone tolarjev,« je na Merčev predlog odgovoril župan Bračič.
Zakaj ne že letos?
Ali terminal bo ali ne, potem ni bilo dokončno dogovorjeno, saj je nekaj svetnikov zanimalo, zakaj ne bi lekarne odprli že prej; prostor navsezadnje že čaka in če so v JZ Lekarne Ptuj že sprejeli odločitev, da bi podružnico odprli, jo lahko takoj.
Na takšno razmišljanje je odgovore podala kar direktorica Darja Potočnik Benčič: »Čisto realno in odkrito vam lahko rečem le, da je odprtje podružnice v letošnjem letu možno le teoretično, v praksi pa nikakor ne. Gotovo pa boste dobili lekarno drugo leto, verjetno že v začetku leta. Razlogov, da prej ne gre, je več. Kot veste, potrebujemo soglasje šestih
občin soustanoviteljic in že to je postopek, ki traja nekaj časa. Pripraviti moramo tudi vso potrebno dokumentacijo in počakati na polletne rezultate poslovanja. Torej, četudi bi vzeli v obzir teoretične možnosti odprtja že letos, je v praksi to neizvedljivo, saj pred polletnim izidom poslovanja ne moremo narediti kaj veliko, potem je potreben najprej rebalans poslovanja, že ome-
njena soglasja itd.«
Na takšen jasen prikaz, kako teče ves postopek in zakaj je letos nerealno pričakovati odprtje, svetniki niso imeli kaj pripomniti. Pismo o nameri pa je že podpisano, in če bo zadeva stekla brez zapletov, potem bodo Videmčani, vsaj po zagotovilih direktorice Benči-čeve, zdravila lahko naslednje leto že kupovali doma.
SM
FotoSM
Videmski »zdravstveni center« naj bi v začetku naslednjega leta dobil še zadnjo manjkajočo dejavnost: lekarno.
Zavrč • 38. seja občinskega sveta
Napake na soli naj bi odpravili med pocitnicami
Svetniki občine Zavrč so na zadnji, 38. redni seji sveta v petek, 5. maja, sklepali le o šestih zadevah. Med drugim tudi o poročilu o pregledu napak na objektu OŠ v Zavrču ter o skorajšnjem zaključku del pri celoviti prenovi kulturne dvorane Zavrč.
Na omenjeni seji je bilo od sedmih članov občinskega sveta prisotnih le pet, sicer pa so po pregledu in potrditvi zapisnika 37. redne seje po krajši obrazložitvi župana Mirana Vuka soglašali s predlogom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odplak in padavinskih voda na območju občine Zavrč. Po krajši razpravi so soglašali tudi z 2,4-odstotnim povišanjem cene za najem grobov na pokopališčih v občini Zavrč.
V nadaljevanju so se zavr-ški svetniki lotili obravnave poročila o pregledu napak na objektu Osnovne šole v Zavr-ču, ki ga je opravilo zasebno podjetje Iusing, d. o. o., iz Ptuja, registrirano za nadzor nad gradnjo, svetovanje, projektiranje in cenitve v prometu nepremičnin, in ki je po pogodbi z občino izvajalo tudi nadzor nad gradbenimi in obrtniškimi deli pri gradnji šole. Mag. Marija Toplak, ki je nadzor vodila, si je na predlog župana in svetnikov občine Zavrč poslopje OŠ v Zavrču ogledala 20. marca letos skupaj z ravnateljico in hišnikom ter ugotovila, da zamaka pri žlotah telovadnice, kar je vidno tudi v notranjo-
sti in zunaj, na fasadi; da se v kletnih prostorih pojavlja vlaga, saj je na stenah soliter, da se lušči oplesk ter da odstopa tudi talna obloga v učilnici za tehnični pouk.
Ugotovljeno je bilo tudi, da se na stenah pojavljajo razpoke, predvsem na delih, kjer potekajo razne cevi, razpoke pa se pojavljajo tudi na keramičnih ploščicah pri stenah, okrog stebrov v jedilnici ter v kleti. Da je v moški garderobi pri slačilnici sifon višji od tal, zato voda ne odteka, da v učilnici biologije odstopa keramika pri umivalniku, da na delu telovadnice odstopa fasada, da so na južni strani fasade razpoke pri špaletah vrat in oken, da na zračnem mostu strehe manjka zaščitna mreža, da napušč vhoda v telovadnico ni dokončan, da na podstrešju ni izveden estrih ter da ni ometan požarni zid, ki meji z mansard-nim delom na telovadnico.
Kljub vsem omenjenim ugotovitvam so v poročilu o ogledu zapisali, da je objekt izveden kvalitetno, saj je naravne gradnje, v celoti obdan z izolacijo, obzidom in ima na koncu zaključni fasadni sloj v teranova barvnem ometu. Tudi finalne
obdelave in instalacije so po mnenju nadzornice kvalitetne izvedbe, okna so aluminijasta, v učilnicah je kvaliteten klasičen parket, v telovadnici poseben ogrevan pod, urejeno je prezračevanje.
Napake, ki se pojavljajo, po mnenju nadzornice ne vplivajo na varno rabo in na statično stabilnost objekta. Vsekakor pa je bistveno, da se odpravi zamakanje objekta, da se ne bi pojavila še večja materialna škoda, saj je škoda, da bi propadel tako kvaliteten objekt. Poročilu je priloženo nekaj kopij, dopisov in zapisnikov, iz katerih naj bi bilo po trditvah nadzornice možno razbrati samo kvaliteto gradnje, priložen pa je tudi podrobnejši predlog sanacije ugotovljenih napak.
V sklepnem delu poročila pa so med drugim o napakah zapisali:
"Glede na to, da so napake takšne narave, da se niso mogle pojaviti šele letos, ampak so bile že dalj časa, bi moral investitor kot dobri gospodar že takoj ob pojavu napak uvesti postopke za njihovo odpravo, saj so v zvezi z odpravo napak v času garancije objekta, ki je v uporabi že od
Foto: M. Ozmec
Napake na stavbi OS v Zavrču naj bi odpravili med letošnjimi poletnimi počitnicami.
15. septembra 1997, določeni postopki in roki. Zato predlagajo, da investitor oziroma šola pridobi predračune za odpravo pomanjkljivosti od usposobljenih izvajalcev za krovska, kleparska, pleskarska, mizarska in gradbena dela ter da po ugotovitvi, koliko finančnih sredstev bo za to potrebovala, čim prej poda naročilo za izvedbo
del. Temu so završki župan in svetniki po krajši razpravi tudi prisluhnili in sklenili, da bodo vse predlagano tudi storili, zaradi lažjega dela pa naj bi popravilo napak potekalo v času poletnih počitnic.
Z zanimanjem pa so prisluhnili tudi poročilu o skorajšnjem zaključku del pri prenovi in delni dograditvi kulturne dvorane v Zavrču,
ki naj bi občino veljala okoli 100 milijonov. V prihodnjih dneh, po opravljenih delih, naj bi opravili tehnični pregled prenovljene dvorane in dograjenega objekta in če bo uspel ter če ne bo zastojev tudi po kvalitetnem prevzemu, predvidevajo, da naj bi dvorano odprli že v začetku junija.
M. Ozmec
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PAST, OLERON, DG, ATE, RAPSOD, MARJAN, NASVET, ASTER, MP, PRAHA, HVAR, ROMB, STITT, ISSEL, BAAH, ESTRI, NIK, NERGA, ARDEN, ANAEROBIOZA, DRSNOST.
LV/LL^^-L.

ODPRTJE RAZSTAVE v petek, 19. maja 2006 ob 10.00 uri
V MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
PODELITEV PRIZNANJ v soboto 20. maja 2006 ob 13.00 uri za mesne izdelke, vina, suho sadje, sokove,
olja, kise, sadna vina, marmelade, konzervirano zelenjavo, kompote in žganja
SLAVNOSTNA MAŠA v nedeljo 21. maja 2006 ob 10.00 uri
PODELITEV PRIZNAN J v nedeljo 21. maja 2006 ob 11.00 uri za krušne in mlečne izdelke
RAZSTAVA BO NA OGLED v petek od 11.00 do 18.00 ure v soboto in nedeljo od 9.00 do 18.00 ure v ponedeljek od 9.00 do 14.00 ure
DOBROTE BODO NAPRODAJ NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA

Organizatorji:
'KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ MESTNA OBČINA PTUJ
14 .šío/m^'TEDNIK
Oglasi in obvestila
torek • 16. maja 2006
Med 10. in 20. majem 2006 bo v Europarku razstava eksotičnih kač in pajkov pustolovca Jûrgena Hergerta iz Nemčije. Čejih želite božati ali si ogledati, kakojim odvzame strup, potem bodite z nami tudi v času predavanj, ki bodo potekala vsak delavnik ob 11. in 17. uri, ob sobotati po ob 11., 17. in 18. uri. Vabljeni.
Nakupovalno središče Maribor doživelje nakupov
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TÉIN1K
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROÙLNKAZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
DOBRODOŠLI NA



z'
SOBOTA, 20. MAJA 2006
Na Vlak zvestobe so povabljeni
Tudi letos je bilo pri naših bralcih in poslušalcih veliko zanimanje za potovanje z Vlakom zvestobe. Potnike smo tako morali dolo~iti z žrebom, pri tem pa smo poskrbeli, da gredo z nami novi naro~niki Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj, torej taki, ki še niso bili na prvem ali drugem Vlaku zvestobe. Izbranim potnikom ~estitamo in želimo prijetno potovanje in prav tako prijetno druženje ob slovenski obali, kjer upamo na lepo vreme.
Vlak zvestobe je tradicionalna oblika druženja z našimi bralci in poslušalci, zato bodo tisti, ki letos niso bili izžrebani, imeli to možnost v prihodnjih letih.
Arnuš Marija, Ptuj; Avguštin Martin, Ptujska Gora; Babšek Tone, Prager-sko; Bac Stanko, Gornja Radgona; Berger Hinko, Ptuj; Bezjak Ivanka, Markovci; Bezjak Marija, Markovci; Bezjak Matej, Markovci; Bezjak Stanko, Podgorci; Bogme Stanko, Lovrenc na Dravskem polju; Boži~ko Marija, Videm pri Ptuju; Boži~ko Milan, Ptujska Gora; Bren~i~ Terezija, Ptuj; Brodnjak Silvestra, Hajdina; Cafuta Marija, Ptuj; Ciglar Alojz,_ Ptuj; Cimerman Peter, Ptuj; Čeh Simon, Ptuj; Čokl Majda, Markovci; Cuš Alojz, Vitomarci; Cuš Milan, Ptuj; Dragica Ču~ek, Destrnik; Drevenšek Janez, Ptujska Gora; Ekart Jožica, Cirkovce; Emerši~ Marija, Zg.Leskovec; Eržen Jerica, Ptuj; Fideršek Marija, Žetale; Florjani~ Jožica, Velika Nedelja; Forstneri~ Štefka, Videm pri Ptuju; Gabrovec Avguštin, Cirkulane; Ga brovec Olga, Juršinci; Gajser Janez, Ptuj; Gajšek Dragica, Destrnik Gajšek Franc, Videm pri Ptuju; Gajšek Ivan, Podlehnik; Gobec Franc Ptujska Gora; Gojkošek Mirko, Hajdina; Gori~an Leon, Sv. Tomaž; Habja ni~ Anton, Gorišnica; Habjani~ Marija, Gorišnica; Hameršak Anton, Ptuj Hameršak Otilija, Markovci; Hasaj Marija-Mirko, Ormož; Hebar Nataša Ivanjkovci; Hegeri~ Jože, Pragersko; Hengelman Janko, Ptuj; Hentak Štefanija, Hajdina; Hercog Antonija, Cirkulane; Herge Marija, Podgorci; Heric Ivana, Ptuj; Holc Ivanka , Juršinci; Horvat Anica, Ptuj; Horvat Marija, Go-rišnica; Horvat Marija, Ptuj; Horvat Marta, Juršinci; Horvat Renata, Ptuj Horvat Stanko, Gorišnica; Hrga Marija, Juršinci; Hrnec Lidija, Podlehnik; Irena Mihalinec, Ptuj; Ivan~i~ Franc, Hajdina; Ivan~i~ Franc, Lovrenc na Dr. polju; Ivanuša Franc, Velika Nedelja; Ivanuša Marta, Velika Nedelja; Janžekovi~ Alojz, Polenšak; Jazbec Stanko, Žetale; Jenko Dragica, Miklavž pri Ormožu; Jurša Danica, Spodnji Duplek; Jus Marija, Videm pri Ptuju; Kacijan Angela, Majšperk; Kampl Ljudmila, Ptuj; Karneža Kristina, Majšperk; Karneža Kristina, Majšperk; Kau~i~ Marija, Velika Nedelja; Kla-sinc Irena, Ptuj; Klep Jože, Ptujska Gora; Kodri~ Konrad, Markovci; Kokot Martin, Ptuj; Kokot Pihler Tamara, Majšperk; Kolari~ Anica, Ptuj; Kolari~ Simon, Ptuj; Kolbl Marija, Ptuj; Korenjak Alojz, Hajdina; Koritnik Anica, Hajdina; Korošec Avgust, Ptuj; Korošec Ivan, Markovci; Korošec Kristina, Cirkulane; Kotolenko Ljudmila, Zavr~; Kova~ec Milica, Polenšak; Kova~i~ Jože, Kidri~evo; Kozel Jožica, Lovrenc na Dr. polju; Kozel Marija, Cirkulane; Kožuh Angelca, Ptuj; Krabonja Stanislav, Podgorci; Krajnc Julijana, Cirkulane; Krajnc Justina, Ptuj; Kralj Anton , Stoperce; Krepek Bogomir, Sp. Duplek; Kristovi~ Janez, Markovci; Kristovi~ Marjeta, Markovci; Križanec Helena, Makole; Križanec Helena, Makole; Kuhar Roman, Markov-ci; Kukovec Franc, Juršinci; Kukovec Jožef, Polenšak; Kukovec Lovrenc, Juršinci; Kurbos Milan, Ptuj; Kure Lizika, Ptuj; Lah Ivan, Velika Nedelja; Lajh Milica, Hajdina; Lampret Dragica, Majšperk; Lampret Franc, Ptujska Gora; Lazar Ludvik, Destrnik; Leben Fanc, Gorišnica; Leben Stanko, Go-rišnica; Lenart Franc, Destrnik; Lidija Ču~ek, Vitomarci; Majcen Andrej, Polenšak; Majcen Franc, Ptuj; Majeri~ Nada, Ptujska Gora; Marija Pernek, Ptuj; Marin Marija, Podgorci; Markež Stanko, Trnovska vas; Maroh Alojz, Videm pri Ptuju; Maroh Milena, Videm pri Ptuju; Martin~i~ Marija, Ptuj; Matjaši~ Darinka, Markovci; Matjaši~ Otmar, Destrnik; Medved Franc, Ptujska Gora; Medved Majda, Ptujska Gora; Merc Anton, Podlehnik; Merc Olga, Ptuj; Mernik Anton, Polenšak; Mernik Matevž, Ptuj; Meznari~ Ivanka, Podgorci; Miloši~ Marija (mlajša), Zgornji Leskovec; Miloši~ Stanko, Zgornji Leskovec; Mirjana Gabrovec, Juršinci; Mirko Zupani~, Trnovska vas; Mislovi~ Marjan, Markovci; Miši~ Jože, Hajdina; Mlakar Jurij, Zg.Lesko-vec; Mlakar Viktor, Videm pri Ptuju; Mohori~ Franc, Trnovska vas; Moho-ri~ Stanko, Destrnik; Mohorko Zvonko, Kidri~evo; Munda Ivan, Juršinci; Munda Marija, Velika Nedelja; Murko Helena, Lovrenc na Dr. polju; Murko Marija, Videm pri Ptuju; Murko Marta, Destrnik; Muster Suzana, Zavr~; Muzek Marija, Ptujska Gora; Nedog Jože, Ptuj; Nemec Zdenka, Ptuj; Novak Jože, Juršinci; Novak Štefka, Videm pri Ptuju; Ogrizek Emil, Hajdina; Perger Ivan-An~ka, Videm pri Ptuju; Pernat Franc, Lovrenc na Dr. polju; Pernat Fran~ka, Lovrenc na Dr. polju; Petek Antonija, Ptuj; Petek Boris, Dornava; Petek Janez, Markovci; Petek Marijan, Ptuj; Petelinšek Igor, Videm pri Ptuju; Petrovi~ Alojz, Videm pri Ptuju; Petrovi~ Anica, Ptuj; Pet-rovi~ Marija, Ptuj; Pilinger Silva, Markovci; Pintari~ Zvonimir , Ptuj; Pišek Antonija, Starše; Pišek Dušan, Lovrenc na Dr. polju; Planjšek Anton, Hajdina; Plemeniti Blaž, Ptuj; Plohl Darko, Markovci; Poga~ar Gabriel, Ptujska Gora; Poli~ Terezija, Ptuj; Požar Katarina, Ptujska Gora; Pravdi~ Ivan, Zavr~; Prelog Alojz, Gorišnica; Prelog Katarina, Videm pri Ptuju; Prevolš-ek Franc, Žetale; Pšajd Jožica, Kidri~evo; Pu~ko Anica, Sveti Tomaž; Pu-kši~ Ana, Destrnik; Pulko Fran~iška, Ptujska Gora; Pulko Stanko, Žetale; Rajh Ivan, Ormož; Rampre Sre~ko, Žetale; Ranfl Jožica, Ormož; Raušl Marija, Juršinci; Rebernišek Marjan, Ptuj; Repi~ Franc, Ptuj; Rižnar Franc, Dornava ; Rozman Marija, Majšperk; Rožmarin Jože, Gorišnica; Sajdl Milan, Ptuj; Sakelšek Kristina, Videm pri Ptuju; Sakelšek Nada, Lovrenc na Dr. polju; Senica Jože, Velika Nedelja; Sitar Franc, Lovrenc na Dr. polju; Skrbinšek Marta , Ptuj; Slati~ Ana, Ptuj; Sluga Janez, Trnovska vas; Ster-gar Stanislav, Destrnik; Stojakovi~ Irena, Videm pri Ptuju; Stopajnik Julija-na, Videm pri Ptuju; Strgar Marija, Ptuj; Suzana Poljanec, Markovci; Šilak Adela, Ptuj; Šlamberger Berta, Hajdina; Šmigoc Vlado, Videm pri Ptuju; Šoštari~ Anton, Polenšak; Štebih Ivanka, Polenšak; Štih Marta, Ptuj; Štu-hec Jože, Ormož; Štumpf Mirko, Gorišnica; Tašner Alojz, Trnovska vas; Tkal~ec Marjana, Ptuj; Tomasino Viktorija, Ptuj; Toplak Marjana, Kidri~evo; Topolovec Alojz, Cirkulane; Topolovec Dušan, Lovrenc na Dr. polju; Topo-lovec Jože, Žetale; Topolovec Sre~ko, Zgornji Leskovec; Trafela Franc, Podlehnik; Tušek Anton, Ptuj; Valenko Janez, Gorišnica; Vali~ Franc, Gorišnica; Varži~ Terezija, Ptuj; Vaupoti~ Antonija, Podlehnik; Vaupoti~ Štefan, Ptuj; Venta Marta, Juršinci; Verbega Dragica, Ptuj; Veronek Marija, Hajdina; Verši~ Terezija, Ptuj; Veseli~ Alojz, Markovci; Vidovi~ Ivanka, Zgornji Leskovec; Vidovi~ Jože, Zgornji Leskovec; Vidovi~ Rudolf, Cirkulane; Vin-diš Janez, Ptuj; Vinkler Martina, Ptujska Gora; Voda Kristina, Ptuj; Voglar Slavica, Ptuj; Vogrinec Franc, Hajdina; Volf Drago, Polenšak; Vrabi~ Jožica, Stoperce; Vrabl Marjana, Ptuj; Vrabl Stanko, Ptuj; Vrabl Tatjana, Hajdina; Vre~ar Franc, Ptuj; Vuk Marija, Cirkovce; Zamuda Franc, Gorišnica; Zamuda Jože, Markovci; Zavec Anica, Ptuj; Zelenik Rozalija, Trnovska vas; Zelenjak Alojz, Kidri~evo; Zemlji~ Andrej, Zg.Leskovec; Zinka Medik, Kidri~evo; Zorko Irena, Destrnik; Zorko Maks, Podgorci; Zorko Slavko, Juršinci; Zupani~ Anton, Lovrenc na Dravskem polju; Zupani~ Franc, Hajdina; Žnidari~ Alojz, Gorišnica; Žnidari~ Branko, Podgorci; Žuran Darko, Gorišnica; Žuran Katarina, Ptuj.
Pihalni orkester Ptuj z gostjo vokalno solistko Anito Zore in Big Bandom Musicology, vabi na letni koncerti bo v petek, 19. maja ob 19.30 uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Prireditvenih
Torek, 16. maj
20.00 Ormož, na Hardeku, v športni dvorani Dobrodelni koncert Društva prijateljev mladine
Sreda, 17. maj
16.00
18.00 19.00
Ormož, dom kulture, Zaključek literarnega srečanja Pišem, torej sem in otvoritev razstave fotografskega natečaja Podobe ujetega trenutka
Ptuj, CID, Potopisno predavanje, Islandija - dežela, ki šele nastaja Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava z naslovom »Iz zbirke Tenzor«, pripravila sta Pokrajinski muzej Ptuj / Miheličeva galerija in Tenzor d.o.o., razstavo si lahko ogledate vse do 11. junija
Četrtek, 18. maj
10.00, 12.00 in 14.00 Ormož, gad, Brezplačna vodstva po ormoškem gradu in parku
10.00, 12.00 in 14.00 Velika Nedelja, grad, Brezplačna vodstva po etnološki zbirki in razstavi gradu pri Veliki Nedelji 16.30 Ptuj, grajsko dvorišče in pedagoška soba na ptujskem gradu,
Piknik v grajskem vrtičku, otvoritev muzejske igralnice na ptujskem gradu. Ta dan je tudi Mednarodni dan muzejev, vabljeni na brezplačen ogled v muzejske zbirke 18.00 Ormož, glasbena šola, zelena dvorana, Koncert učencev Glasbene šole Ormož
18.00 Maribor, Židovska 4, v Sinagogi, Novi horizonti, tretje srečanje
letošnjega cikla, gost bo dr. Jožef Magdič, zdravnik nevropsihiater iz Rakičana
Kino Ptuj
četrtek, 18. maj, ob 20.00 Popotovanje cesarskega pingvina.
Organizira
Ptuj
ZA VODITELJA ČOLNA
TEČAJ SE BO PRIČEL 19. maja 2006 IN BO TRAJAL TRI DNI
PRIJAVITE SE LAHKO PREKO TELEFONA (VSAK DAN PO 15. URI): 041495 118 ali 041 791 005
oziroma preko e-maila: iiifo@ranca-ptuj.com
OB PRiJAVIJE POTREBNO PLAČAT! 10.000 SIT KOTIZACIJE oziroma NAJKASNEJE DO 17. MAJA.
Prijam in plačilo kotizacijo sprajomamo v klubskih prostorih BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ oziroma v Ranca baru vsak dan od 9. do 20. ure.
Vse potrebne informecije lehko dobite ne teiefonsitl števiiici 041495 118.
Družba Carrera Optyl, proizvodnja očal, d. o. o., Ormož
vabi k sodel^^anju sodelavca na naslednjih področjih:
1.	KONSTRUKTOR II
2.	TEHNOLOG II
Pogoji za zasedbo: Pod št. 1:
-	končana srednja, višja ali visoka šola tehnične smeri,
-	1 leto delovnih izkušenj na področju konstruiranja (Catia V5 - CAD/ CAM),
-	pasivno znanje angleškega ali italijanskega jezika,
-	samostojnost in samoiniciativnost. Pod št. 2:
-	končana višja ali visoka šola tehnične smeri - smer strojništvo,
-	2 leti delovnih izkušenj na področju tehnologije,
-	zaželeno poznavanje 3D programskih orodij,
-	znanje angleškega ali italijanskega jezika,
-	naravnanost k timskemu delu.
Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, katerih stalno bivališče je bližje sedežu podjetja.
Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: CARRERA OPTYL, proizvodnja očal, d. o. o. Ljutomerska 38/a, 2270 Ormož
Glasbena šola Ormož
Dobravska cesta 13 a, 2270 Ormož Tel.: 02/741-0-730 Fax: 02/741-0-731
Vpis učencev K VSEM GLASBENIM INSTRUMENTOM, PETJU in pripravnici BALETA
Vpisujemo tudi v predšolske programe.
Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2006/2007 bo 24. maja 2006 od 14. do 17. ure v prostorih šole. Število učencev je omejeno.
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BETONSKI ZIDAKI širine J2 in 20 cm v prodajni akciji. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/ 80 25 303.
SVETOVANJE V FINANCAH. Urejanje financiranja nepremičnin, premičnin. Pokličite, če ste najeli kredit, ga ne morete odplačevati, če vam grozi izvršba, če bi radi združili več kreditov v enega. Pokličite in svetujem vam, na telefon 041 672 449, od 9. do 17. ure vsak dan.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._
TRI prašiče, težke po 100 kg, prodam. Tel. 031 715 333._
PRODAM kosilnico Gorenje Muta z velikimi kolesi. Tel. 772 69 31._
PRODAM suh žagan hrastov les -fosni. Informacije mobitel 031 666 751.
PRODAM pet enofaznih ventilatorjev znamke Jugodend z loputami, dva trifazna ventilatorja znamke Big deutsch, mlin šrotar z 11-kw elektromotorjem znamke Gruber. Jožef Ozmec, Osluševci 21, telefon 740 41 30._
PRODAMO telico, brejo v 8. mesecu. Telefon 758 57 31, cena po dogovoru.
PRODAM mešana drva, bukev, hrast, akacija, možna dostava, ter brezova drva za kamin. Telefon 041 723 957.
DOM-STANOVANJE
FILIP JAKOV - oddam dva apartmaja za štiri in šest oseb, 200 m do plaže, SAT TV, klima (posteljnina in brisače, vse v apartmaju). Tel. 00385 98 544 127.
STAREJŠO hišo v Cvetkovcih damo v najem. Tel. 02 719 83 24.
NEPREMIČNINE
PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in 1,2 ha zemlje ob glavni cesti Ptuj-Grajena-Vurberk. Tel. 02 751 00 17.
MOTORNA VOZILA
FORD FIESTA, l. 97, modro-vijoličen, lepo ohranjen, cena 380.000 SIT, prodam. Tel. 031 603 872._
PRODAM CITROEN AX 1.1 i, letnik 93, prevoženih 100.000 km, s servisno knjigo. Telefon 040 469 966.
DELO
VOZNIKA C-E kategorije za prevoz po EU zaposlimo, Lamotexpres, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77._
IŠČEMO DEKLE ali natakarico za strežbo. Slavica Radolič, s. p., Ob Potoku 33, Rače. Tel. 041 420 199.
RAZNO
PRODAM sodoben športni otroški voziček. Tel. 771 65 01.
v)
POP 7 TOP m^^
1.	ZLATI MUZIKANTI - Iskal sem In naSel
2.	MODRIJANI - Tvoje solze me bolijo
3.	STORŽIČ - Rad bi Iskal
4.	GAMSI - Moja prijateljica
5.	VRISK - Moja lepa Belokranjka
6.	VANDROVCI - Foušlja Slovenski nacionalni šport
7.	SREDENŠEK - Falot je
1.	MIRNA REYNOLDS - Zdravnik
2.	PLATIN - Sem le še duh
3.	BABY TWINS - KIkIco prodala bom
4.	BOŠTJAN KONEČNÍK - Po Sloveniji
5.	NATALIJA KOLŠEK in ANEJ - ŠubI du
6.	NUŠKA DRAŠČEK - Zate vse
7.	MAJA MISSON - Dovoli ml
SOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: , -Ifel. številka:_
_ Glasujem z . Naslov: _
h na numlov: MEOA MARKETINO d.o.o.,p.p. 318. 22SO Ptuj
Orleičkove
SMS glasbene iel|e:
041/818-666
Nagrajenec: Lidija Čuček VItomarol B2 2255 VItomarcI
ČESTITKA -y
70 LET
Dragi Tone VîdoÇîc
z Zs. Hajdine 176.
Koliko je livad v cvetju in zelenju, toliko sreče in zdravja ti želimo v življenju. Vse najboljše za 70. rojstni dan ti želimo žena Marija, otroci Katica, Lidija in Stanko z družinami; vnuki Sašo, Iztok, Gresor, Barbara, Renato in mala Nika.
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/142 805
24 ur na dan za upoiabnike Mobitel in Debitel Cena za Nlc 180 sit/ 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Olimobile d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec
SPOMIN
... ni poti nazaj. Vendar treba je živeti: ko čez leta spet bo maj, mora se nov cvet odpreti.
(K. Kovic)
Danes, 16. maja, mineva tri leta, odkar se je od nas poslovila draga žena, mama in babica
Matilda Koro{ec
Z ORMOŠKE 89, PTUJ
Njeni najdražji
©
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Mama, ni te več na pragu, niti več v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, tete, botre, svakinje, sestrične
Nežike Stergar, roj. Kuhar
roj. 21. 12. 1924 t 7. 5. 2006 IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 82
Ob tem žalostnem trenutku se iz srca zahvaljujemo vsem od blizu in daleč, ki so našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Besede zahvale so namenjene tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, pokojnici pa podarili cvetje, sveče, vence in za sv. maše. Posebej še izrekamo zahvalo govornikom, g. župniku, pevcem, godbeniku Tišine, osebju Zdravstvenega doma Ptuj in Internega oddelka Bolnice Ptuj, podjetjem Boxmark, Slovenske železnice - delavnice Ptuj, Tesarstvo Strgar, Redtenbacher, DU Grajena, družini Minih ter pogrebnemu podjetju Maher. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Milan in Janko, hčerke Slavica, Darinka in Anica z družinami ter hčerka Marija, enajst vnukov in tri pravnukinje
Slovenske gorice • Čebele pomoril insekticid zolone
Odpovedale naj bi tudi inšpekcijske službe
Strokovne analize vzorcev, ki so jih opravili na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, so pokazale, da je za množičen pomor čebel na območju Slovenskih goric med Ptujem in Ormožem, ki se je zgodil konec prejšnjega tedna, 5. in 6. maja, zagotovo kriva zastrupitev zaradi škropljenja z insekticidom v sadovnjakih in vinogradih VVS Jeruzalem Ormož. Odpovedale pa naj bi tudi inšpekcijske službe.
Kot je včeraj povedal kmetijski inšpektor mag. Boštjan Štefančič z Območne enote Ormož, so z mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo v petek, 12. maja, po telefonu prejeli sporočilo, da je okoli 150 čebeljih družin na območju Polenšaka, Savcev in Gomile v Slovenskih goricah pomrlo zaradi zastrupitve s čebelam nevarnim insekticidom zolone lyquide. Kot smo izvedeli, naj bi v podjetju Jeruzalem Ormož že potrdili, da so 5. maja z omenjenim sredstvom škropili nasade višenj na ogroženem območju pri Savcih. Še v tem tednu pa naj bi bili znani tudi rezultati analiz odvzetih vzorcev pomrlih čebel in podrasti z območja okrog Zamušanov, kjer je zaradi zastrupitve prav tako pomrlo okoli 80 odstotkov pašnih čebel, po do sedaj znanih podatkih vsaj trem tamkajšnjim čebelarjem oziroma v okoli 40 čebeljih družinah.
Tudi predsednica Izvršilnega odbora Civilne čebelarske iniciative Slovenije mag. Bara Hieng je v pismu, naslovljenem na direktorico Veterinarske uprave Republike Slovenije dr. Vido Čadonič-Špelič, med drugim zapisala, da je v obeh primerih množičnega pomora čebel, v petek, 5., in soboto, 6. maja, prvi dan na
območju Gomile, Rucmancev in delu Juršincev, drugi dan pa v okolici Zamušanov v občini Gorišnica, šlo za uporabo insekticidov. V prvem primeru naj bi šlo za uporabo fitofar-macevtskega sredstva zolone, s katerim so bile tretirane višnje in je za čebele zelo škodljiv. Po njenih trditvah pa naj bi šlo tudi za napačno oziroma nepravilno uporabo tega sredstva, saj zakonodaja točno določa, kdaj in na kakšen način se smejo uporabljati posamezna škropiva in tudi kakšne so dolžnosti uporabnikov teh sredstev do čebelarjev. Na drugi lokaciji v okolici Zamušanov pa so čebele verjetno pomrle zaradi škropljenja vinogradov z za sedaj še nepotrjenim sredstvom, sicer pa je tudi tam pomrlo od 60 do 80 % pašnih čebel v okoli 180 čebeljih družinah.
Mag. Hiengova je Čadonič - Špeličevo ob tem opozorila na resne probleme, ki pestijo vse slovenske čebelarje pri večini pomorov čebel, saj se dogajajo običajno čez vikend ali izven uradnega delovnega časa. Pri tem ugotavljajo, da pristojne službe ne opravljajo svojih nalog, kot bi jih morale, saj v petek, 5. maja, na enoti Ptuj po njenih trditvah sploh ni bilo pristojnega dežurnega veterinarja. Tako je veterinar-
Foto: M. Ozmec
Vida Lešnik z Nacionainega veterinarskega inštituta Maribor (desno) med odvzemom vzorcev pomrlih čebel pred Žihrovim čebelnjakom v Zamušanih.
Foto: M. Ozmec
Pred čebelnjakom Branka Kovačiča na Polenšaku je bilo od pomrlih čebel na tleh vse temno.
ska inšpekcija spet popolnoma odpovedala, do težav pa je prihajalo tudi pri vzorčenju čebel, saj ni bilo znano, kdo naj bi ga plačal in verjetno še danes ne vedo.
"Čudi me, da je argument veterinarske inšpekcije vedno, da nimajo denarja za vzorčenje. Potrebno se je zavedati, da morajo inšpektorji opravljati svoje naloge in da je potrebno imeti tudi denar za takšne primere. Čebele so javni interes, zato mora država skrbeti za zaščito čebel in čebelarjev. Na kraju pomorov so bili prisotni predstavnica Nacionalnega veterinarskega inštituta in kmetijska inšpekcija, ki so pobrali potrebne vzorce čebel-mrtvic in rastlin, zato naj poudarim, da je veterinarska inšpekcija tista, ki je dolžna vzorčiti čebele, saj ima le ona za to tudi pristojnosti," je poudarila Hiengova.
Med drugim tudi ugotavlja, da se delo veterinarskega in kmetijskega inšpektorja začne, ko preglednik - strokovni sodelavec Nacionalnega veterinarskega inštituta - izloči mož-
no prisotnost kužnih bolezni čebel in postavi sum uporabe kemičnih sredstev. Sodelovanje je nujno, ogled na kraju samem pa mora biti izveden čim hitreje, oziroma v najkrajšem možnem času po prijavi pomora. Postopek je sicer malce zapleten, vendar si ga velja zapomniti. Kot trdi Hiengova, mora vsak čebelar, ki opazi pomor čebel, prijavo o pomoru čimprej dati veterinarskemu inšpektorju, ta pa se mora čimprej odzvati in poklicati strokovnega sodelavca Nacionalnega veterinarskega inštituta. Če ta potrdi sum, da so za pomor kriva fitofarmacevtska ali druga kemična sredstva, o tem takoj obvesti veterinarskega inšpektorja, ta pa takoj še kmetijskega inšpektorja. Hiengova pa Čadonič-Špeličevo posebej
naproša, da ustrezno ukrepa, saj čebelarji v takšnih primerih ostanejo brez čebel, zaradi ne-delovanja pristojnih organov pa tudi ne morejo dobiti povrnjenih odškodnin.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi čebelarji z omenjenega območja Slovenskih goric v pomoru čebel 5. in 6. maja utrpeli za najmanj 10 milijonov tolarjev škode, poleg tega pa bodo verjetno morali še sami plačati tudi analizo vzorcev. Po lani sprejetem Zakonu o prekrških je izrek kazni oziroma globe nevestnim sadjarjem ali kršiteljem zakonodaje v pristojnosti ustreznega inšpektorja, za omenjeni prekršek pa je glede na okoliščine in posledice zagrožena globa v višini od 200.000 do 5 milijonov SIT.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Anica Dovečar, Sodinci 76, Velika Nedelja - Anžeta; Irena Gomzi, Slavšina 36/a, Vitomarci
-	Filipa; Anita Jurič, Grajenščak 89, Ptuj - Nejca; Aleksandra Ganzitti, Kočno ob Ložnici 18, Laporje - Luka; Željka Pešić, Žibernik 19, Rogaška Slatina - Tina in Lano; Jožica Žun-kovič, Majšperk 7/e, Ptujska Gora
-	Monjo; Mateja Lobenwein, Župeč-ja vas 48/b, Lovrenc na Dravskem polju - Pio; Andreja Kostanjevec, Moškanjci 45/b, Gorišnica - dečka; Mateja Jagarinec Milkovič, Mala Varnica 4/b, Zg. Leskovec - Moniko; Sandra Čermelj, Tomšičeva ulica 14/c, Maribor - Kajo; Katja Vek, Dolena 3, Ptujska Gora - Marcela; Polonca Turk, Lancova vas 20/a, Videm - Aneja; Karmen Kodrun, Čuč-kova ul. 2, Ptuj - Tea; Mirjana Plohl, Aškerčeva ul. 23, Pragersko - Aniko; Nataša Klasinc, Potrčeva cesta 27, Ptuj - Pio; Jožica Vršič, Gomila 17, Destrnik - Gala; Valerija Horvat, Moškanjci 1/d, Gorišnica - Urbana; Sonja Kamenšek, Kupčinji Vrh 38, Stoperce -Jana; Petra Žiher Sok, Za-mušani 36/a, Gorišnica - Metko. Poroke - Ptuj: Borut Markovšek, Petelinkarjeva c. 7, Kisovec, in Tanja Pukšič, Cesta zmage 3, Zagorje ob Savi; Stojan Smolinger in Nada Bolcar, Golobova ul. 8; Iztok Čelik, Orešje 181, Ptuj, in Bernarda Horvat, Krčevina pri Vurbergu 133/a; Roman Deželak in Jožica Vidic, Mezgovci ob Pesnici 60/a.
Umrli so: Željko Kesar, Moškanjci 117, rojen 1961 - umrl 24. aprila 2006; Andrej Duh, Potrčeva c. 26, Ptuj, rojen 1927 - umrl 27. aprila 2006; Kata Horvat, Libanja 20, rojena 1922 - umrla 13. aprila 2006; Franc Vornekar, Obrež 129, rojen 1933 - umrl 27. aprila 2006; Kristina Kociper, Dornavska c. 56, Ptuj, rojena 1939 - umrla 30. aprila 2006; Jožefa Kociper, Bevkova ul. 10, Ptuj, rojena 1918 - umrla 1. maja 2006; Janez Horvat, Kvedrova ul. 4, Ptuj, rojen 1945 - umrl 27. aprila 2006; Bara Leber, CMD 17, Ptuj, rojena 1922 - umrla 6. maja 2006; Ana Žuran, Paradiž98, rojena 1908
-	umrla 5. maja 2006; Alojz Kokol, Polenšak 6/a, rojen 1935 - umrl 5. maja 2006; Peter Korsika, Kajuhova ul. 9, Kidričevo, rojen 1951 - umrl 6. maja 2006; Franc Vrtič, Juršinci 49/ a, rojen 1949 - umrl 6. maja 2006; Marija Ornik, Trnovski Vrh 45, rojena 1928 - umrla 4. maja 2006; Zorica Jurišič, Zagorci 85, rojena 1921 - umrla 6. maja 2006; Elizabeta Petek, Rucmanci 65, rojena 1920
-	umrla 6. maja 2006; Ana Bezjak, Podgorci 133, rojena 1935 - umrla 7. maja 2006; Franc Dajnko, Tovarniška c. 14, Kidričevo, rojen 1939
-	umrl 4. maja 2006; Zvonko Težak, Hrastovec 81, rojen 1940 - umrl 10. maja 2006; Jožef Lorber, Grdina 28/ a, rojen 1915 - umrl 10. maja 2006; Štefanija Hoffer, Rimska pl. 11, Ptuj, rojena 1911 - umrla 10. maja 2006; Daniel Prevolšek, Nadole 43, rojen 1930 - umrl 7. maja 2006; Franc Kmetec, Strmec pri Leskovcu 59, rojen 1960 - umrl 7. maja 2006.
J^MPRI
FlexPensiol
naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo
tPre(^n©st več
Napoved vremena za Slovenijo
Velikega travna mokrota, malega srpana stihota.
Danes bo večinoma sončno, le občasno zmerno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megleno. Jutri čez dan bo začel pihati jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od5 do 11, najvišje dnevne danes od 19 do 24, jutri od 21 do 26 stopinj C.
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v severnih krajih bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. V četrtek bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo. Toplo bo, pihal bo jugozahodni veter.
GARANTI RAM©;:.G;LAVNICQ
inize: pč.
D O S E Ztii^JU O S
SRECNO IN BOGATO NOVO. LETO 2016