376 Botanika • Komenski svišč
■ Proteus 82/8 • April 2020
Komenski svišč je v Juliani spet zacvetel
Ob stoletnici rojstva akademika prof. dr. Ernesta Mayerja (1920-2009)
Nada Praprotnik, Klemen Završnik
Juliana v Trenti je najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Njegov ustanovitelj Albert Bois de Chesne je na naslovni strani knjige obiskovalcev zapisal: »Terrestria sidera flores«, kar bi smiselno lahko prevedli: »Cvetlice z neba na zemljo.« To resnično velja za nekatere rastlinske bisere, ki nas v vrtu razveseljujejo. Ena od takih vrst je komenski svišč.
Letos se spominjamo stoletnice rojstva univerzitetnega profesorja botanike Ernesta Mayerja (1920-2009), ki ga starejši botaniki dobro poznamo. Njegovo raziskovalno delo obsega floristiko, rastlinsko sistemati-ko ter fitogeografijo praprotnic in semenk. Leta 1952 je objavil Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, ki je temeljno delo novejše slovenske floristike.
Zgodba o komenskem svišču se je začela leta 1957, ko je Ernest Mayer na Komni med planino na Kraju in planino Govnjač opazil veliko primerkov bratinskega košu-tnika (G. lutea subsp. symphyandra), v bližini pa je uspeval tudi panonski svišč (Genti-ana pannonicd). Našel je »krasen primerek« še nepoznane rastline, za katero je ugotovil, da je križanec med bratinskim košu-tnikom in panonskim sviščem. Leta 1961 ga je opisal v ugledni botanični znanstveni reviji Österreichischen Botanischen Zeitschrift in ga po nahajališču imenoval komenski svišč (Gentiana x komnensis). Zdaj veljavno strokovno ime je Gentiana x laengstii nsub-sp. komnensis. Po videzu je bil podoben košutniku, oblika cvetov pa je bila med obema starševskima rastlinama. Prašnice so bile zrasle. Rastlina je bila visoka sko-
raj en meter. Imela je precej velike liste, po obliki so bili podobni košutnikovim, vendar niso bili sivo zeleni, ampak zeleni in bleščeči. Cvetovi so bili pecljati in razporejeni v navideznih vretencih. Venec je bil zvonast in zrasel do približno ene tretjine. Barva venčnih listov je bila purpurno rjavkasta s številnimi temnimi pikicami in rumenkastim nadihom oziroma odtenkom, na notranji strani so bili bolj rumenkasti. Holotip križanca je v herbariju Ernesta Mayerja.
Več kot petdeset let ni nihče več našel tega križanca. Tone Wraber (1938-2010), ki je prehodil Komno podolgem in počez in je leta 1986 opisal Vardjanov košutnik (Gentiana lutea subsp. vardjanii) iz Ožbaltove konte, ni našel križanca med tem košutni-kom in panonskim sviščem. Poleti leta 2008 nas je v Juliani razveselil in hkrati presenetil zanimiv križanec. Ob kotanji z vodo smo opazili liste, za katere smo sprva mislili, da pripadajo bratin-skemu košutniku, vendar njihova barva ni bila izrazito sivo zelena. Cvetni popki niso bili rumene barve, ampak rjavkasto pur-purni. Ko so se nekaj dni kasneje odprli, so zažareli v nenavadnih barvah za svišče. Po dobrih petdesetih letih je zacvetel komenski svišč. Tone Wraber je zapisal, da je res »redivivus«, kar pomeni, da je vstal od mrtvih.
Komenski svišč. Foto: Jože Mihelič.
Komenski svišč • Botanika 377
378 Botanika • Komenski svišč
■ Proteus 82/8 • April 2020
Kako pa je komenski svišč »prišel« v naš vrt? V Juliani raste bratinski košutnik, ki je v šestdesetih letih kar redno cvetel. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni cvetel, v zadnjem desetletju
Komenski svišč. Foto: Klemen Završnik.
pa občasno le cveti (cveti skoraj vsako leto). Panonski svišč pa v vrtu že zelo dolgo sploh ni cvetel! Vrtnarji so cvetoče primerke kdaj pa kdaj posadili, vendar naslednja leta niso nikoli zacveteli. O ponovno vzcvetelem komenskem svišču v Juliani sem podrobno pisala v Proteusu leta 2008
Komenski svišč • Botanika 379
in to je bila še ena zanimiva zgodba o na-	tu delala petdeset let! Še prej je pomagala
ših rastlinah.	svojemu očetu Antonu Tožbarju in kasneje
Potem smo vsako leto čakali, da bo svišč	sinu Klemnu. Matjaž Kmecl je v Zakladih
spet zacvetel ... Najbolj nestrpno je čakala	Slovenije zapisal:
vrtnarica Marija Završnik. Uradno je v vr-	»To srečo ima Juliana, da jo že od rojstva
Komenski svišč - rastlina tedna v Juliani.
Komenski svišč. Foto: Klemen Završnik.	Foto: Jože Mihelič.
380 Botanika • Komenski svišč
■ Proteus 82/8 • April 2020
naprej spremljajo ljubezen, vdanost in požrtvovalnost.«
V največji meri te besede veljajo kot priznanje Mariji, ki je bila vsa leta dobri duh Juliane. Čakala je dvanajst let in se spraševala, če bo dočakala ponovno cvetenje komenskega svišča. Z njo smo upali tudi ostali, ki smo delali v vrtu.
Vsa ta leta po prvem cvetenju komenskega svišča je Marija ob vsakem obisku opazovala in tipala okrog rastline in se spraševala, ali jo bo še kdaj uzrla ... In ostali tudi ... Letos junija sta skupaj s sinom Kle-mnom, ki je samostojni strokovni sodelavec v Juliani oziroma v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, stopila že do takrat občutno
Marija Završnik z vnukom Ožbejem Završnikom občuduje komenski svišč. Foto: Klemen Završnik.
bolj košate dvojne rozete svišča. Razprla sta liste in očarana zagledala razvijajoče se steblo. Koža se jima je naježila in v mislih sta zagledala množico srečnih obrazov, ki bodo z njima delili veselje. Svišč je preživel zadnje neurje in prvi cvet se je odprl 13. julija dopoldne, do konca dneva pa še štirje. Vseh cvetov skupaj je 61, od začetka so prašniki trdno sprijeti, po nekaj dneh se delno oddvojijo. Leta 2008 je bilo samo 37 cvetov!
Klemen se tudi sprašuje, če se morda bra-tinski svišč ni križal s cvetočim panonskim sviščem, ki so ga vrtnarji prinesli v vrt, in je potem križanec zrasel iz semena. Morda se je panonski svišč zasejal v okolico Juliane, zacvetel in opraševalci so pelod zanesli na bratinski košutnik v vrtu. Vsa ta vprašanja pa ostajajo brez odgovora!
V	bližini sta še drobni listni rozeti, ki imata drugačne nežne ploskve kot bratin-ski košutnik. Čas bo pokazal, če se bo kaj razvilo!
V	Juliani vsak teden zaposleni označijo rastlino tedna, na katero opozorijo obiskovalce. Seveda je bil komenski svišč rastlina tedna, čeprav bi morala biti vsaj rastlina desetletja!
Vsem nam in zlasti Mariji se je izpolnila želja. Skupaj z vnukom Ožbejem Završnikom, ki je že četrta generacija v vrtnarski družini Tožbarjev in Završnikov, lahko občudujeta lepoto komenskega svišča. Še vedno pa ne najdemo jasnega odgovora oziroma enostavne razlage, kako se je komenski svišč lahko pojavil v Juliani ...
Literatura:
Mayer, E., 1961: Gentiana x komnensis E. Mayer, hybr. nov. (= G. lutea L. subsp. symphyandra Murb. x G. pannonica Scop.). Österreichischen Botanischen Zeitschrift, 108 (4/5): 507-510. Praprotnik, N., 2008: Komenski svišč (Gentiana x komnensis) v Juliani. Proteus, 71 (3): 127-130. Wraber, T., 1986: Košutnik, in to Vardjanov! Proteus, 48: 341-346.