NO. 19 -1 S Ameriška Domovina AMCMCAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3. O., THURSDAY MORNING. JANUARY 27, 1955 ŠTEV. LV — VOL. LV Place in mezde v Clevelandu so zdaj za 10 odstotkov visvje Tajnice zaslužijo povprečno po $74 na teden, steno-grafke $62, tipkarice $60.-50, telefonistke pa $59.50. WASHINGTON. — Urna plača povprečnega Clevelandčana $e je v zadnjih dveh letih zvišala za 10 odstotkov, toda prilike, da bi mogel delati nadurno delo, so se zelo zmanjšale. Ta dejstva je ugotovil delavski department v svojem poročilu o delavskem stanju v mestu Clevelandu, katero poročilo je bilo pravkar objavljeno'. Študija temelji na dejanskih plačah in mezdah 138,000 Cle-velandčanov v mesecu oktobru lanskega leta. Primerjano z e-nako študijo za mesec oktober 1953, poročilo izkazuje: Izvežbani delavci, izdelovalci orodja (toolmakers), električarji i. dr. so dobili v dveletni periodi za 20 do 23 centov zvišane mezde na uro. V manufakturnih industrijah dela danes 94 odstotkov delav3 cev po 40 ali manj ur na teden. Pred dvema letoma jih je delalo samo 78 odstotkov. Povprečna tajnica v Clevelandu zasluži zdaj po $74 na teden. Leta 1952 je zaslužila povprečno po $67. Ostale ženske po pisarnah zaslužijo: stenografke $62, tipkarice $60, telefonistinje $59.50. ' McCarthy si je spel v laseh z armado Zadnja McCarthyjeva tarča je neki zdravnik, za katerega zahteva senator nečastni odpust iz armade. WASHINGTON. — Ameriška armada in senator McCarthy sta si spet v laseh, to pot zaradi Pfc. Marvina Belskyja. Belsky, ki je zdravnik in dodeljen vojaški bolnišnici v Walthamu, Mass., ni hotel odgovoriti senatorju tekom zasliševanja pred senatnim odborom če je komunist ah če je morda druge rekrutiral za partijo, ko je bil v službi. Armadni tajnik Stevens je izjavil, da iz njegovih (Belskyje-vih) rekordov ni razvidno, da bi bil Belsky komunist ali komunistični simpatizer. McCarthy je zahteval za Belskyja nečasten odpust iz armade, tajnik Stevens pa mu je odgovoril, da bo Belsky dne 5. februarja letos častno odpuščen. Tako je šlo besedičenje naprej in naprej, dokler ni zdaj obtičalo na mrtvi točki. Rodovitna Slovenka SUPERIOR, Wis. — Mrs. George Stariha (po imenu sodeč Slovenka), stara 43 let, je povila svojega sedemnajstega otroka v 23 letih svojega zakona. Bil je fantek. Naj bi dobil še dokaj bratcev in sestric! COLD WAVE bremenski prerok pravi: Danes naletavanje snega, vetrovno in še mnogo bolj mrzlo. DELAVSKI PREDLOGI V ZAKONODAJI V Columbusu, O., js bil predložen predlog za višjo brezposelnostno zavarovalnino in za njeno daljšo periodo. COLUMBUS, O. — V torek je bil v obeh zbornicah ohijske'zakonodaj e predložen po obeh del. organizacijah—Ohio Federation of Labor in Ohio CIO Counci-lu — podprt predlog za kom-penzacio alj odškodnino proti brezposelnosti. Sponzorji predldga pravijo, da je bil zasnovan z namenom, da se doda “ekonomsko in socialno pravico” sedanjemu zakonu. Predlog bi, če bi bil sprejet, omilil vrsto sedanjih diskvalifikacij ali neupravičenj do te kompenzacije, in bi kril na-daljne farmske delavce, delavce pri javnih delih in nekatere domače posle. V predlogu sta vključeni tudi zahtevi po višji maksimalni tedenski podpori in po daljši podporni periodi. Medtem je dala republikanska večina v poslanski zbornici razumeti, da ne bo odobrila nobenih večmilijonsko - dolarskih izdaj bendov za financiranje državnih poslopij in institucij, Zakaj so trije kongresniki glasovali proti važni resoluciji Eden njih pravi, da je obljubil materam svojega dis-trikta, da ne bo glasoval za pošiljanje njih sinov umirat na tuja tla. WASHINGTON. — Pri glasovanju za podelitev predsedniku Eisenhowru oblast in avtoriteto razpolaganja vojaških sil pri obrambi Formoze, so bili samo trije nasprotni glasovi — (kar smo že včeraj poročali).— Proti podelitvi avtoritete so glasovali kongresniki — Graham A. Barden, demokrat iz N. C., Timothy P. Sheehan, republikanec iz 111., in Eugene Siler, republikanec iz Ky. Za svoje glasovanje proti zadevni resoluciji so navedli sledeče razloge: Sheehan meni, da resolucija ne gre dovolj daleč. Dejal je, d^i “realistična” resolucija bi potegnila črto proti Sovj. zvezi ter ji dala razumeti, da bi imela vsaka vojni slična poteza od strani sovjetskih satelitov povračilo Moskvi (napad na Moskvo). Kongresnik Siler je dejal, da je obljubil materam svojega volilnega distrikta, da ne bo nikoli glasoval za stvar, ki bi utegnila zopet spraviti njihove sinove v vojno na tuji zemlji. Poslanec Barden pa je dejal, to lahko stori z jih davščin. dohodki sedan- dokler se ne bo ugotovilo, če se ' da po njegovih mislih nimajo še dovclj informacij o dejanskem stanju stvari. Rekel je, da bi ta resolucija dovolila predsedniku potisniti deželo v vojno, ne da bi prišel pred kongres po vojno deklaracijo ali napoved. ------O------ Biti komunist — je zločin! CHICAGO. — Federalna porota je spoznala včeraj Claude Lightfoot-a, eksekutivnega tajnika komunistične partije v dr-j ^a^v'ne draguljev žavi Illinois, za krivega kršitve Smithovega; zakona. Ta pravorek dejansko pomeni, da se federalna porota strinja z argumenti vlade Združenih držav, da je že samo včlanjenje v komunistični partiji — zločin. Lightfoot je prvi komunistični voditelj, k ije bil sojen pod Smithovim zakonom, ki označuje za zločin propagiranje nasilnega strmoglavljenja vlade ter včlanjenja v Organizacije, ki tako strmoglavljenje podpirajo in odobravajo. Tatvina draguljev JERUZALEM. — Tukaj so a-retirali 4 može, ki so obtoženi vrednosti $2,800,000. Tatovi so vlomili v tovarno, odkoder so odnsli dragulje. (Poročilo ne pove, kakšna “tovarna” je bila to, toda verjetno brusilnica diamantov). Enainosemdeset komunističnih voditeljev, ki so bili že sojeni pod tem zakonom, so bili sojeni pod drugo njegovo’ sekcijo. . Federalni sodnik je dovolil obtožencu novo obravnavo ter ga postavil pod 30,000 dolarjev varščine. Profesor daje prednost Indiji OXFORD, Anglija. — Profesor J. B. Haldane, levičarsko u-smerjeni angleški znanstvenik, je izjavil, da bo morda postal indijski državljan, če ga “Indija hoče za svojega državljana. Haldane, ki poučuje na londonski univerzi, se je nedavno vrnil iz Ilndije. V univerzitetnem klubu je povedal, da je dobil v Indiji absolutni vtis, da se nahaja v “visoko civilizirani državi.” “Tam sem se počutil mnogo bolj doma kot v angleških ali a-meriških mestih,” je rekel profesor. — “Rojen sem bil leta 1892 ter avtomatično postal podanik kraljice Viktorije, zdaj pa sem podanik kraljice Elizabete. Toda po svoji izbiri nisem podanik ne ene ne druge.” --------------o----- Konec revolucije v Costa Rici je bil radostno pozdravljen Revolucija, če jo smemo tako imenovati, se je pričela dne 11. januarja. Formoza je zelo važna za obrambo zapadnega Pacifika in treba jo je braniti za vsako ceno! S Formozo v sovražnikovi oblasti, bi bil ves naš pacifični obrambni sistem razklan na dvoje. — Sicer pa je kitajski komunisti ne bodo napadli, če jim enkrat za vselej jasno in brez ovinkov povemo, da jo bomo branili. CLEVELAND. — Frederick padu na kitajsko celino. Sterbenz, politični člankar lista “The Cleveland Press”, je napisal pod naslovom ’’Formosa Must Stand at All Costs” članek, v katerem ugotavlja med drugim sledeče: Predsednikova zahteva kongresu po avtoriteti za obrambo Formoze in Pescadorov, mu mora biti izpolnjena. Toda ameriška akcija zapad-no od otokov mora biti omejena na neposredne dohode k otokom in se ne sme raztegniti v kitajske teritorialne vode. Naši intei'esi glede Formoze so samo defenzivni ali obrambni. Mi ne smemo prspevati k nesmiselnim upom Čangkajše-kovih nacionalističnih čet. Formoza je važna za nas za obrambo zapadnega Pacifika. — Služila je za odskočno desko Japoncem, odkoder so zavojevali južni Pacifik. Formozo moramo smatrati kot drugo najvažnejšo obrambno postojanka zapadnega Pacifika. Japonska je prva. Za nas je iste važnosti v Pacifiku kot je SAN JOSE, Costa Rica. — Nicaragua je naznanila, da so vsi costaričanski uporniki, kolikor jih je še ostalo, prekoračili mejo v Nicaraguo, kjer jih Nemčija v Evropi, je vlada Nicarag h* internirala. Costaričani so c -it ra vili konec dva tedna trajajoče revolucije z brlizganjem siren in z rajanjem. Večji boji so se končali pre- S Formozo v sovražnikovi icb-lasti, bi bil naš obrambni sistem, katerega gradimo z zvezami z Japonsko, Fiipini, Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno-vzhodno Azijo razklan na dvo- tekli petek, toda kakih 200 u-,je; podmornice in letala bi pre- pornikov se je zateklo v “buffer” zono med obema državama, ki je bila ustanovljena, da se prepreči prehajanje preko obeh meja. Jose Figueres, predsednik Costa Rice, je obtožil svojega starega sovražnika Anastasio So-moza, predsednika Nicaragua, da je podpiral upor, ki se je ,pričel 11. januarja. Somoza je to odločno zanikal. Ladja zadela ob mino LE HAVRE, Francija. — Ladja Abraham Duquesne, ki je last neke francoske družbe, je v Severnem morjju zadela na plavajočo mino. Posadka petnajstih mož, ki je bila na zelo poškodovani ladji, je bila rešena. žala na naše komunikacije. Formoza se mora vzdržati Prizadevanju komun. Kitajske, da bi zavojevala Formozo, se je treba upreti, če potrebno tudi za ceno vojne. Svarilo Pekinga, naslovljeno na nas, da ne smemo intervenirati pri “osvoboditvi” Forme-ze, moremo smatrati za bombastično prizadevanje, da se nas ustrahuje. Nobenega napada na Formozo ne bo, kadar bomoi enkrat jasno, nedvoumno in brez ovinkov povedali, da jo nameravamo braniti! Naša pozicija bi bila mnogo močnejša, če bi se nam pridružili naši zavezniki ter izjavili, da Formoza ni del Kitajske. —■ To bi bilo tem laže zdaj, ko smo povedali, da ne nameravamo podpirati čangkajšeka pri na- Potrebna jc skupnost Ena največjih potreb v Pacifiku je, zvaritev posameznih sestavnih delov v en sam kos ali posameznih členov v eno verigo. Mi imamo separatne obrambne zveze, ker posamezni ki niso hoteli delovati skupno. Avstralija in Nova Zelandija sta zainteresirani samo v zveze z zapadnimi silami in sta odklonili vsakršno zvezo z Japonsko. Britanija je hladna na-pram Japonski in odklanja zvezo s Formozo. Na celini pa noče imeti nobenega opravka z Južno Korejo. Toda Britanci so ustvarili novo obrambno črto na Malaji, i-majo interese v Siamu in so celo dokaj naklonjeni obrambi Indokine, kolikor je je še ostalo izven komun, območja. V Pacifiku potrebujemo to, kar imamo v Evropi: skupna prizadevanja vseh pretikomu-nističnih sil za obdržanje komunističnih držav na uzdi. Britanija, Francija, Združene države, Avstralija, Nova'Zelandija, vse inzulame države in o-ne na celini, ki so pri volji pridružiti se, bi morale biti povezane v močnem obrambnem sistemu. V tem sistemu pa ima Formoza (četudi brez Cangkajšekove vlade) vitalno važen delež. Kult starega Stalina je še vedno živ. - Kje je njegov sin? Upov za skorajšnjo rešifev amer. letalcev je vedno manj ZDRUŽENI NARODI. — Razvoji tekočega tedna so zelo poparili upanja Združenih narodov za kaj skorajšnjo osvoboditev ameriških letalcev, ki so v kitajskih komunističnih ječah. Prav tako so zmanjšali ti dogodki upanja, da bi mogel Varnostni svet Zdr. narodov kaj doseči s svojim odlokom oziroma apelom za končanje bojev med kitajskimi komunisti in nacionalisti. Te izjave so podali avtentični viri pri Združenih narodih, ki pa nočejo biti imenovani. KJE JE STALINOV SIN? — O tem vprašanju je bilo že dokaj poročil, “pojasnil” in ugotovitev, ki pa jih je treba vzeti z večjo ah manjšo mero skepse na znanje. O njegovi usodi je v zadnjem času tudi že naš list nekajkrat poročal, nazadnje pred nekaj dnevi, ko smo sporočili o povratku treh Ameri-kaneev iz sovjetskega ujetništva. Eden teh vojakov je povedal, da je bil v delavskem taborišču 200 milj od Moskve, kjer je bil zaprt, tudi nek ruski sotrpin, ki je povedal ameriškemu vojaku, da je Stalinov sin zaprt v zloglasni sovjetski jetniš-nici Lubijanki, kjer ga je baje videl na svdje oči. Ugotoviti resnico te ali one verzije je seveda težko oz. skoraj nemogoče, toda da Stalinovemu sinu, “letalskemu generalu” in znanemu razvratnežu, babjeku in pijancu, ni več z rožicami postlano, toliko je gotovo in in bo to razvidno tudi iz sledečega po- ročila: Pred letom dni je izbral svobodo na Japonskem načelnik sovjetske vohunske službe na Daljnem vzhodu, polkovnik Ra-stvorov. Postavil se je pod zaščito ameriških oblasti. Sovjetska obveščevalna služba je s tem doživela zelo težak udarec, ker je Rastvorov odkril mrežo sovjetske vohunske službe v deželah Tihega oceana. V Avstraliji pa je uskočil Petrov, ki je bil poučen o usodi Berije in o smrti Stalina. Rastvorov je danes svoboden človek, o katerem lahko sodimo, da pripoveduje resnične dogodke. V znani reviji “LIFE” pripoveduje Rastvorov, kako je prišlo do padca Berije. že za časa Stalinovega obolenja je takratni notranji minister in poglavar sovjetske tajne policije Berija, izvršil določene ukrepe, da bi v skrajni potrebi lahko usmeril nekaj divizij proti Moskvi. Pridobil si je nekaj somišljenikov, med katerimi je bilo nekaj pomembnih imen: ge- neral Pavel Artemijev, vojaški poveljnik moskovskega okrožja, gen. Spiridinov, vojaški poveljnik v Kremlju, gen. Sinilcv, poveljnik mesta v Moskvi in letalski general Vasilij Stalin, sin Jožefa Stalina. Takoj po Stalinovi smrti je nastopila “skrajna potreba” za Berijo. Malenkov ni varčeval s pohvalami notranjega ministra Berije in ga je sprejel v triumvirat, ki so ga začasno sestavljali Malenkov, Berija in Molotov, askrivaj pa je Berija skupno z mladim Stalinom pripravljal državni udar. Te priprave /pa niso ostale prikrite njegovim tekmecem. Malenkov in njegovi prijatelji kakor tudi mnogi sovj. maršali so slutli nevarnost, da bodo likvidirani ah vsaj postavljeni ob stran. Njihovemu krogu je pretila nevarnost nove čistke od strani Berije. Vsi so se zavedali, da Berija ne pozna usmiljenja in tako je prišlo do protizarote, kar je med diktatorskimi stremuhi ne samo navada, pač pa načelo. Maršal Žukov je z Urala potegnil v Moskvo dve oklepni diviziji, istočasno pa so za 26. junija 1953 sklicali plenum Centralnega komiteja. Berijo so člani komiteja, ki so bili vsi o-boroženi, aretirali in odpeljali. Medtem so povsem razbili organizacijo Berije in likvidirali generale. Izginil je tudi Stalinov sin, Vasilij Stalin. Kult starega Stalina še vedno živi med mnogimi višjimi in nižjimi komunističnimi oblastniki v Sovjeti ji in izven nje. — Ta kult je prešel tudi na sina. Nenadzirana poročila iz Sovje-tije trdijo, da z likvidacijo Berije ni bil uničen ogenj proti Malenkovu in njegovim oprodom, pač pa, da živi pod pepelom in prav ta žerjavica pod pepelom —- zatrjujejo ta poročila — naganja nove oblastnike v revizionizem stalinske politike, ./..i,. , ,j Lj PRISTNA AMERIKANKA — Ponosna na svojo stoodstotno indijansko kri in s tem na čisto amerikanstvo nastopa, Jenny Collins, potomka indijanske princese, v nekem nočnem lokalu v Pa- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Važen sestanek— V soboto 29. jan ob 7:30 zvečer bo v šoli sv. Vida sestanek bivših državnh in javnih nameščencev bivše kraljevine Jugoslavije. Podrobnosti na drugi strani Rojenice— Mr. in Mrs. Jos. R. Sterle, — 1321 Russell Rd., se je rodil 15 januarja fantek, ki dela druščino dvema sestricama in enemu bratcu. Čestitamo! Predpustna zabava— Pri fari sv. Vida so velike priprave za veliko predpustno zabavo v nedeljo 20. februarja. Zabava pri pogrnjenih mizah se vrši v cerkveni dvorani. Nastopile bodo najboljše pevske moči. V šolski dvorani bo pa ples za mladino. Vstopnice bodo na razpolago v nedeljo zjutraj po sv. mašah pri glavnih vratah. Slovenec Nachtigal ubil v avtomobilski nesreči CLEVELAND. — V avtomobilski nesreči je bil ubit Michael Nachtigal, star 70 let, stanujoč na 321 Green Rd., So. Euclid, ko je njegov avtomobil £adel tovorni truk, tako imenovani tractor-trailer. Njegova žena Anna, ki je bila ž njim v avtomobilu, je v bolnišnici v Genevi, ker ji je bila v nesreči zlomljena desna noga. Voznik truka je bil 46 let stari Paul R. Bedford iz Birmingham, Mich. Tudi on je dobil lažje poškodbe na nogi in hrbtu. Nachtigal se je bavil s prodajo zemljišč. Zdaj je delal s svojim sinom za tvrdko Hol-linger Realty Co. v East Clevelandu, svoječasno pa je mnogo prodajal okoli St. Clair in E. 62 St. Poleg žene in sina zapušča tudi hčer Helen Mer-tinelt in vnuke. -On -- BURMA BO POSREDOVALA Rangoon, Burma. — Preds. burmanske vlade U Nu je izjavil, da namerava v kratkem predložiti predsednikoma Kitajske in Združenih držav predloge za normaliziranje odnosov med tema dvema držjavama. — (Toda ker jih doslej še ni, bo zdaj prekasen). NAJNOVEJŠE VESTI LOS ANGELES. — Generalu MacArthurju so včteraj ob njegovi 75-Ietnici odkrili tukaj spomenik, ob kateri priliki je general pozval ameriški narod, naj zdaj “proglasi svojo pripravljenost za odpravo vojnP, v sporazumu z ostalimi velesilami sveta.” WASHINGTON. — Senatna odbora za zunanje zadeve in o-boroženfe sile sta včeraj s 27 glasovi proti 2 odobrila resolucijo, da se da predsedniku polnomoč in oblast razpolaganja z oboroženimi silami v obrambi Formoze. MOSKVA. — Britanija in Francija sta odklonili sovjetski protest zaradi oborožitve Za-padne Nemčije, v katerem protestu Sovjetija grozi, da bo sicer zavrgla svoje pogodite prijateljstva z omenjenima državama. jtm /Imeri$ka Bommm lil •117 St Clalr Ave. ■v,vrt «#ic- r v— »«<»x%i HEnderson 1-0628 Cleveland S, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In July General .Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 L or 8 month*. Canada and all other countries outside United States <12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 8 months. Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 19, Thurs., Jan. 27, '1955 “Naš cilj je mir!” Predsednikova poslanica Kongresu zaradi položaja na Daljnem vzhodu je izrednega pomena za bodočnost. Če je predsednikova presoja položaja pravilna, nam bosta jasna beseda in odločnost utrdili in zajamčili mir, saj je predsednik sam dejal, da je namen njegove poslanice utrditev in zavarovanje miru. Kitajski komunisti vedo sedaj dobro, kaki so naši nameni in do kod smejo, ne da bi naleteli na naše oborožene sile in tako sprožili vojno. Če bodo šli preko začrtane meje, je to znamenje, da so vojno hoteli. V tem slučaju ne bi moglo ohraniti miru tudi nobeno naše popuščanje. Takole je predsednik utemeljil zahtevo po posebnih pooblastilih. “Najvažnejši cilj naše zunanje politike je čuvanje varnosti Združenih držav z vzpostavo in ohranitvijo pravičnega in častnega miru. V Zahodnem Pacifiku je, v Formozanski morski cesti nastal položaj, ki resno ogroža svetovni mir in našq varnost. Od kraja vojne z Japonsko 1. 1945 so bili Formoza in Pescadorski otoki v rokah našega zvestega zaveznika Kitajske republike. Spoznali smo, da je važno, da ti otoki ostanejo v prijateljskih rokah. V sovražnih rokah bi Formoza in Pescadori resno prizadeli moralno, gospodarsko in vojaško ravnotežje, na katerem sloni mir v Pacifiku. Ustvarili bi vrzel v otoški verigi Zah. Pacifika, ki Dvori za Združene države in ostale svobodne narode zemljepisno hrbtenico obrambne zgradbe v tem oce,anu . . . Združene države in prijateljska vlada Kitajske republike ter v resnici vsi svobodni narodi imajo skupni interes v tem, da Formoza in Pescadori ne pridejo pod nadzorstvo napadalnih komunističnih sil. Pod vplivom teh dejstev je naša vlada junija 1950, ko so komunisti začeli oborožen napad na Koreji, zapovedala sedmi floti braniti Formozo pred morebitnim napadom s komunistične celine/’ Predsednik je nato omenil, da se položaj od 1. 1950 ni bistveno spremenil in da zato naša vojna mornarica še ve,dno čuva Formozo, med tem pa skušamo kitajski nacionalni vladi pomagati tudi v gospodarskem oziru in pri organizaciji njenih obrambnih sil. Da Ti razmere v tem delu sveta ustalili, smo preteklega decembra sklenili z vlado Kitajske republike pogodbo o vzajemni obrambi, v kateri smo se ponovno obvezali braniti Formozo in Pesca-dore. ,/ Vzroke zaostrenega položaja je predsednik navedel takole: “Med tem je komunistična Kitajska pokazala z vrsto izzivalnih političnih in vojaških dejanj svoje napadalne namene. Njen cilj je, tako izjavljajo, osvojitev Formoze. Septembra 1954 so začeli komunisti močno obstreljevati otočje Quemoy, enega izmed naravnih ddhodov do Formoze, ki je bilo več let pod nemoteno oblastjo Kitajske republike. Temu so sledili naraščajoči letalski napadi na druge otoke svobodne Kitajske, posebno na one v bližini skupine Tačen severno od Formoze. Eden izmed teh otokov je bil pretekli teden kljub pogumni obrambi zavzet. V poslednjih dneh so bili napadeni iz zraka in obstreljevani s topovi tudi Tačenski otoki sami. Kitajski komunisti sami zagotavljajo,' da so ti napadi priprava za osvojitev Formoze ...” Resolucija Kongresa bo po mnenju predsednika Eisen-howerja razčistila položaj in kitajske komuniste odvrnila od napačne sodbe o naših načrtih in namenih. Zaradi ohranitve miru je potrebno, da Združene države povedo, da so pripravljene seči po orožju, kadar je treba braniti bitne ko-nsti, ki jih ima svobodni svet v Formozi. Predsednik je poudaril, da bo pozdravil vsako potezo, ki bi jo napravili Združeni narodi za ohranitev miru na Daljnem vzhodu. Amerika si želi miru, komunistični Kitajci so bili oni, ki so začeli vojno na omenjenem področju. Iz besedila samega ni razvidna črta, ki so jo Združene države potegnile kot skrajno mejo, do katere kitajski komunisti smejo iti, ne da bi naleteli na ameriške oborožene sile. Po splošni sodbi zahodnega časopisja bodo Združene države pomagale Čangkajšku braniti tudi otočja Quemoy in Matsu v bližini same kitajske, celine, ker bi sicer lahko služila kot oporišča za napad na Formozo, saj predstavljajo “naravni dohod” do nje. Med tem ko ameriško časopisje na splošno odobrava predsednikovo odločnost pri obrambi Formoze, je v pogledu obrambe omenjenih otokov manj enodušno. Dober del je mnenja, da so ti otoki v kitajskih obalnih vodah in torej del kitajske države. Amerika nima nobene pravice posegati neposredno na kitajsko področje. Popolnoma drugačno je vprašanje Formoze. Ta že nad pol stoletja ni bila v sklopu kitajskega državnega ozemlja. Vse od japonsko-kitajske vojne v devetdesetih letih preteklega stoletja pa do kraja druge svetovne vojne je pripadala Japonski. Na posvetovanjih med zadnjo vojno so zavezniki sicer NOVINE i ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI i i .................. —. .....—........ e Berečna roža (Nadele) CLEVELAND Anton Nemec — umrl Naš dobro poznani i jako po-štovani rojak Anton Nemec je v petek 21. januara za večno za-tisno svoje oči in se preselil v svojo stalno domovina nad zvezdami. Pokopani je bio v torek 25 januara. Kak smo že poročali, je bio pokojni Nemec ranjeni v prvoj svetovnoj vojski i jemi je ostao v pljučaj košček granate Dobro se je zaraslo. Pred dobrim letom pa se je železo v pljučaj premaknilo in je moral v bolnico. Od lanskega februarja je bio v bolnici. Ker ni bilo bolše, so zdravniki predlagali operacijo. Potrebni sta bili dve operaciji. Po drugi operaciji je srcei odpovedalo i nastopila je smrt. Občudovali smo čudovito potrpežljivost in vdanost v voljo božjo gospoda Nemca. Zdravniki so rekli, da še niso imeli bolnika kot je bio on. Po težki operaciji so ga vprašali, če zelo trpi. Pa je kar mirno odgovoril, da ne. Ves čas dolge bolezni ni prišla iz njegovih ust niti ena besedica nejevolje ali tarnanja. Ko so ga domači obiskovali in mu po svojih močeh skušali lajšati težke ure na bolniški postelji, je on kar naprej izražal sočutje z njimi, češ da so trudni od dela in so vendar skoro stalno pri njem. “Če trpim, trpim za vas, da vam ne bo treba in zato rad trpim,” je rad ponavljal, ko mu je bilo najhuje. “Nič se ne bojim umreti. Tako dobro pripravljen na smrt kot sem sedaj, najbrž ne bi mogel nikoli biti.” Toda čeprav na pol že v večnosti, je dan pred 'smrtjo v omotici govoril še o rojstni Štrigovi in hodil nekje ob Muri. Bio je s svojim srcem ešče izda na redno grudi v štrigovski go-ricaj i v svojem lepom domi v Štrigovi, šteroga so jemi komunisti zaplenili. Kak smo že nekda pisali, so Nemčevi prišli v Ameriko leta 1950 i so se najprle naselili pri svojem sponzor! Simonu Muci-ču v Cementon, N. Y. Leta 1951 so prišli v Cleveland. Zavoljo svojega lepoga značaja, sposobnosti, verske i narc'dne zavednosti, je bio. ne samo jako poznani liki tudi jako priljubljeni. Njegovi otroci Tone, Anica i Hoška se udejstvujejo v svojem proštom, časi v številnij ver-skij i kulturnij društvaj. Kda je njegovo truplo počivalo v Grdinovom pogrebnom zavodi, so se ga številni prijatelji spomnili i ga poslednjič obiskali. Pevski zbor Korotan i cerkveni pevski zbor Ilirija sta mu v nedeljo zvečer zapela v slovo. Sprevod je bio iz njegove farne cerkve Sv. Marije Vnebovze-te v torek. Sv. mešo i sprevod je opravo župnik Matija Jager z asistenco obeh gg. kaplanov Rupar i Pajk. Pogrebne meše so se udeležili tudi svetnik Mer-kun, Father Varga i Father Godina. Na pokopališči se je z lepim nagovorom poslovil od pokojnika g. Marjan Jakopič. Iz Kanade je prišla na pogreb hčerka Katica z možem Tonetom Jerebom. Iz Minnesote sta prišla Gorše, iz drža,ve New York pa Nemčev spomnzor Simon Mucič Naj Bog obilo poplača številna dobra dela pokojnoga Antona Nemca, žalostni družini izrekamo naše iskreno Sožalje. Naj jih tolaži zavest, da imajo svojega dobrega očeta v nebesih in da bo od tam skrbel zanje. CHICAGO Krst bo opet pri družini Mr. i Mrs. Frank Puklavec Jr. Dobili so čvrstoga dečkeca v nedeljo 23. januara. Materno ime je Mary Hozian. S tem sta postala, John i Gizella Hozian 3 krat dedek i mamica, Mr. i Mrs. Frank Puklavec Sr. pa 6 krat dedek i mamica. Naše čestitke na vse strani! Dodatek. V zadnjij Novinaj objavljeno poročilo od smrti šte-vana Vučko se naj dopuni, ka zapušča dva brata, to je Martina na Gornjoj Bistrici i Johna v Čikagi. Antonija Denša. ------o----- Velik odziv Slovencev po sveiu na vabilo škofa G. Rožmana Cleveland, O. — Pobožnost petih prvih sobot, h kateri nas je ob Novem letu povabil škof G. Rožman, da ob desetletnici naj večjih sliotvenskih žrtev, ki so padle za vero in dom, počastimo, njih spomin in da s pobožnostjo častimo Mater božjo, zadoščuje-mo za grehe in prosimo blagoslova za se in za svoj narod, —• je zajela Slcfvence po vsem svetu. Odbor, ki vodi delo v zvezi s to pobožnostjo, more z naj večjim zadovoljstvom ugotoviti, da je odziv iz številnih dežel tako vzpodbuden, tako edinstven, da je to tista duhovna akcija, ki je na mah združila v močno duhovno skupnost Slovence razkropljene po širnem svetu. Že čez 4500 pisem je bilo do-sedaj razposlanih in to v dežele, o katerih pred dvemi meseci še nismo vedeli, da Slovenci tam bivajo. Japonska, Formoza, Kitajska (Honkong), Filipini, Siam, Burma, Indija, Afrika, Izrael, evropske dežele, južnoameriške dežele, Cuba, San Domingo, Nicaragua in severnoameriške dežele so kraji, kjer bodo začeli Slovenci s prvo soboto v februarju — duhovno romanje, da se ob Kraljici nebes in zemlje združijo v veliki molitvi, pod vodstvom pastirja škofa Gregorija. že med vojsko se je Slovenski narod pod istim škofom povezal v isti pobožnosti v močno versko cbznovitveno gibanje, ki je pomenil najbrže višek v zgodovini našega naroda. Kakor takrat se bodo tudi sedaj temu vabilu odzvale še posebno gori-ška in tržaška škofija, pa tudi koroški Slovenci. Ta pobožnost prvih petih sobot v častno zadoščenje Srcu Marijinemu obsega: a.) sveto obhajilo, b.) en del rožnega venca s premišljevanjem in c.) kakšno obljubili Čangkajšku Formozo, toda pri podpisovanju miru z Japonsko v San Franciscu ni bilo izrečno nič določenega, komu naj ta otok končno pripade. Ni dvoma, da bi ostal pod kitajsko oblastjo, če ne bi zavladali v deželi komunisti, kQso se ob vsaki priložnosti potrudili pokazati svoje sovraštvo do Amerike in vsega svobodnega sveta. Predsednik je zaprosil v poslanici Kongresu za proste roke v pogledu vseh vojaških ukrepov, ki bi se izkazali potrebni v zvezi z obrambo Formoze. Med temi ukrepi je tudi bombardiranje same kitajske celine, v kolikor bi služila kot oporišče in izhodišče za napad na Formozo. To je kitajskim komunistom eno svarilo več. Tokrat se ne bodo mogli počutiti varne na svojih tleh, kot je bilo to v času korejske vojne. Amerika je spregovorila jasno in odločno. Odločitev ( o vojni in miru je sedaj v rokah Peipinga in Moskve. žrtev (n. pr. zvesto vršiti tisto' vsakdanjo dolžnost, ki nam je najmanj ljuba, se odpovedati, kinu ali drugi zabavi na prvo soboto in podejbno). Za prvo soboto naj bi za premišljevanje služilo škofovo vabilo, ki ste ga skoraj vsi že prejeli Za nakdaljne štiri prve sobote pa je Previzvišeni napisal lepa premišljevanja, ki jih boste še prejeli. Tisk pisma in premišljevanj, pošiljanje tega na vse strani sveta, pa stane veliko denarja, — odkrite) povedano, da odbor ni pričakoval tolikega odziva in ni računal, davbodo stroški vsled tega narasli. Zato ponavljamo svojo prošnjo, ki smo jo izrazili že v pismih, ki ste jih prejeli; priskočite nam na pomoč! Ako bi vsak Slclvenec v USA in v Kanadi, ki je prejel škofovo vabilo, mogel žrtvovati za to veliko akcijo, enkrat, vsaj, dva dolarja, pa bi bili stroški kriti. Tu morda marsikdo ne čuti velike dobrote, ki mu je storjena s škofovim vabilom; toda če pomislite na one Slovence, ki morda žive sami, brez slovenske družbe, daleč kje v Patagoniji ali na avstralskih planjavah ini kjer morda vidijo slovenskega, duhovnika enkrat v letu ali pas še to ne, tedaj boste morda zaslutili važnosti in dobroto tega dela. Prav odziv najoddaljenejših Slovencev je najlepši, najbolj navdušen, najbolj iskren. Z žrtvami, ki jih bodo in že doprinašajo Slovenci v USA in Kanadi, so oni nosilci te obsežne duhovne akcije, ki je obenem veliko delo za slovenski narod Pomagajte s prispevki, da bo ta duhovna akcija čim lepše uspela. 1 Odbor prvih sobot. -----o------ Sestanek drž. in javnih nameščencev ter njihovih vdov in sirot bivše kralj. Jugoslavije Cleveland, O. — V soboto, 22. t. m., se je vršil imenovani sestanek ob zadovoljivi udeležbi v Slov. pisarni. Za predsednika sestanka je bil soglasno izvoljen Rudolf Lukež. Uvodoma je predsednik zborovanja navzočim povedal veselo novico, da se je po desetih letih razmišljanja posrečilo dobiti v Ameriki moža v osebi g. Antona Novaka, člana gen. skupščine države Ohio, ki je že po kratkem razgovoru razumel težke krivice, ki jih morajo prenašati bivši državni narheščenci bivše kraljevine Jugoslavije. Zato je tem obljubil vso možnoi pomoč pri iskanju virov za izravnan j e teh po komunizmu povzročenih krivic. Razvila se je živahna debata in se je ob zaključku razgovora sklenilo naprositi g. Novaka za pomoč pri sledečih stremljenjih za izravnavo krivic. 1. ) Zopetne pravice do izgubljenih in polno vplačanih pokojnin in preskrbovalnin vdov in, sirot. 2. ) Vračilo ugrabljenega premičnega in nepremičnega premoženja. 3. ) Otrokom teh, ki želijo izobrazbe, naj jim zahodne oblasti in njih ustanove, katerih program je pomagati brezdomcem, pomagajo do študijev, ki naj jih usposobijo za dobre zanesljive državljane nove domovine. 4. ) Državni in javni uradniki, ki so še dela sposobni, naj se namestijo kot preizkušeni borci za svobodo v duševnih ipoklicih. 5. ) Vlade zahodnih držav in njih ustanove naj bi poskrbele za izobrazbo zadostnega naraščaja iz vrst bivših državnih in javnih nameščencev družin, kateri bi bil sposoben zavzeti uradniška mesta v domovini, ko. ji bo usojena zopet človečanska svoboda. 6. ) Otroci državnih in javnih nameščencev bivše kraljevine Jugoslavije naj ne bodo ovirani pri iskanju služb, ker njih starši so v najtežjih življenskih prilikah vzgojili svoje otroke za “Moje grede” Lemont, 111. — Treba je razumeti. Nisem imel svojih gred, dokler jih nisem dobil od Hartmanove Milke s Koroškega. Pa jih nisem dobil od nje, poslala mi jih je Mohorjeva družba iz Celovca, ker sem se bil naročil na njene vsakoletne knjige. Hartmanova je pesnica in Moje grede so zbirka pesmic. In takoi so Moje grede zdaj moje “Moje grede.” S pesmimi je križ. Ko je imel Turkov France še za en kvoder besede pri Ameriški Domovini, je bilo nekoč takole. Naročil mi je, naj kaj napišem in pošljem. Pa kaj naj pišem in pošljem, sem vprašal. Vse, kar vam na misel pride, je rekel, samo pesmi za božjo voljo nikar! Naš svet vse prebavi pametno in neumno, samo kadar zagleda pesem, se mu želodec obrne. Na ta dober nauk sem se spomnil, ko so mi spomladi sporočili iz Celovca, da bo polovica ameriških mohorjanov dobila za peto knjigo Moje grede. Pesmi! Mravljinci so mi zagomazeli vseskozi od pete do pleše. Preden preženem mravljince, moram povedati, da je druga polovica mohorjanov dobila letos za peto knjigo Slovensko besedo. Odpisal sem v Celovec: Drobne naj bodo tiste grede, zakaj Turkov France mi je nekoč to in to povedal. Vdano sem čakal, kaj bo. Dospele so mohorske in Moje grede so bile med njimi. Odrinil sem jih in sem bral Koledar. Potem sem bral Na nepremagljivi skali in Junakinjo in, in . . . Da, tudi Tončeta sem bral. Potem nisem nič več bral. pravo demokratsko svobodno državljansko, življenje. 7.) O vseh teh krivicah in željah za izravnanje krivic naj bi bile obveščene vse naj višje cerkvene oblasti zahodnih dežel. Po sprejetju te resolucije so zborovalci sklenili ,da se v naj-bližji bodočnosti vrši drugi sestanek, kamor naj bi se povabilo g. Antona Novaka. Ta sestanek bo 29. januarja v soboto ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida, Glass Ave., poselil ga bo tudi g. Anton Novak, ki hoče slišati vse prizadete o krivicah, ki jih prenašajo že deset let radi izgube vseh pravic do vrednega državljanskega življenja. Zato prosimo polnoštevilne udeležbe. Nihče naj ne manjka, ki ga zanima sedanja in bodoča lastna usoda. S seboj naj vsak prinese sledeče podatke po možnosti čitljivo napisane: krstno in rodbinsko ime, podatke rojstva, kraj in čas službovanje v domovini, vrednost zaplenjenih premičnih in navedbo zaplenjenih nepremičnin z navedbo -kraja (mesta, vasi) okrajnega glavarstva in hišne številke. Vsak naj navede imena mrtvih žrtev, ki jih je komunističen režim pomoril, naj so ti otro1-ci ali starši. Končna naj vsak navede število in imena svojih otrok, ki so pripravljeni študije nadaljevati v svobodni deželi Ameriki in imena onih, ki radi danih razmer svoje študije ali ne morejo končati ali jih uporabiti pri is-’ kanju služb. Vse te podatke bo poseben odsek “Društva državnih in javnih nameščencev bivše kraljevine Jugoslavije” nujno petrebo-val, ko bo aktivno prejel za delo, v koliko bo mogoče, v korist slehernega begunca. Ne pozabite prosimo navesti sedanje stanovanje in morebitno številko 'telefona. Tctrej v soboto, 29. januarja, na svidenje v šoli sv. Vida, Glass Ave. ob 7:30 zvečer. Rud. Lukež. Oni dan sem pa bral, kaj je Mauserjev Kori napisal o mo-horskih. Najbolj me je zanimalo, kako hitro je opravil z Mojimi gredami. Sicer je nekaj pripisal, da je o njih že prej enkrat pisal, pa sem bil prelen, da bi šel tisto iskat. Frepasal sem si želodec — nasvet Turkovega Franceta mi je bil v mislih — in sem vzel v roke — Moje grede. Berem, berem in še berem. Postalo me je sram. Sram me je postalo, da sem spomladi tisto pisal y Celovec. In malo je manjkalo, da me ni bilo sram zato, ker me takrat ni bilo sram. Saj to niso pesmice, to so biseri! Človek strmi, kako je mogoče po yseh tisoč in tisoč pesmi še dandanes tako lepe narediti. Ta koroška Milka je prav zares pesnica! Ko bi človek vedel, katero od njenih pesmic bi imel za najboljšo. Za poskušnjo sem dal prvo nagrado naslednji: GOZD SPRAŠUJE V hladni mrak se gozd pogreza. Trudno sklanja glavo breza, bori, smreke se gube v mir večerni m šume! Kaj pa sanjaš, gozdič očni, tu nad mano, ti mogočni? Ali sen je lahek tvoj — ali težek kot je moj . . . ? Čujem rahlo šepetanje, borov, smrek in brez vprašanje: Kje je mož, ki nas v goro vsadil z močno je roko? Kam odšel je fant veseli, ki smo pesmi z njimi zapeli, ko je v gozdič k nam prišel, v mah se pod grmiček ušel? Še pogrešamo tu v gaju njega, ki nabral je v maju tebi, dekle, venec rož. Kje- je zdaj ta* zali mož? Kaj sprašuješ, gozd zeleni — oj, hudo je tebi, meni . . prvi bil je očka moj, drugi brat in tretji — oj. . .! Krije daljni grob očeta, brata strla pest prekleta. Daleč šel je ljubi moj, samo pustil me je — joj. . .! Šumi, šumi v mir večerni, gozd, in v boli neizmerni me tolaži, ziblji v noč: V snu, v pozabi je pomoč. Vidite, tej pesmi sem dal prvo nagrado. Pa s tem ni rečeno, da druge niso lepe. Saj sem povedal, da je bilo treba pridno izbirati. Jaz sem prepričan, da bi Turkov France kmalu drugače govoril, če bi bile vse pesmi vsaj malo podobne Milkinim v Mojih gredah. Zato bi France drugače govoril, ker bi drugače govorili tudi naročniki Ameriške Domovine! Pa kaj hočete, vsak in vsaka nista Milka Hartmanova! Saj je še mene ruknila pesniška žila, ko sem bral Moje grede. Na vso srečo me je hitro, pustila, samo eno kitico sem spravil skupaj. Morda bi jih bil več, pa je spet stal pred menoj — v mojih mislih, ne v svojih — Turkov France. . . Morda je bilo zaradi rime, da sem svojo kitico naslovil zgolj na nežni spol. Velja pa pray enako za nenežne ljudi. Sicer je pa že zadnji čas, da priznamo žensko enakopravnost. Tisoč pesmi je bilo že narejenih v “moškem spolu,” pa so veljale tudi za ženske. Naj se vendar enkrat začne tudi obratno! In zdaj je čas, da natipkam svojo kitico. Takole se glasi: Oj, če nisi mrka klada, pesmi te boš brala rada! Z njimi vnel se nov bo žar v tebi za slovensko stvar! Zdaj pa pozabite na mojo kitico in čitajte Milkine Moje grede! P. B. A. SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA vprizori v nedeljo 30. januarja ob 3. uri popoldne V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU na ST. CLAIR AVE. krasno zgodovinsko pet dejansko igro “DEKLE Z BISERI” Med odmorom pozdravi navzoče Matt F. Intihar, gl. predsednik SMZ OSEBE: BENONI, trgovec v Tiru ..................Ivan Vidmar HIRIJAM, njegova vnukinja ..............Mimi Vajder I1EHUŠTA, njena varuhinja ..........Alojzija Cvajnar HARK, rimski stotnik ...................Dan Postotnik IALEB, njegov tekmec .................Franček Kolarič UT, vrhovni poveljnik rimske armade V Palestini ........................Joseph Grdina EMILIJ, stotnik in Titov pribočnik.......Anton Zidar EAEA, Benonijeva služabnica ............ x x x DEBORA, uboga deklica ....................Katka Sršen NORMA, Judinja ........................Mili Vidergar ANA, Judinja ...........................Helena Cerar KATN, Judovski sodnik .................Alojz Petelin DANIJEL, judovski sodnik ............. Milan Goršek LIJ, poglavar Svete Cerkvee ..............Leo Novak ATGUSTA, Markova sestra ..............Justina Cvajnar JILIJ, Markov služabnik ...............Frank Perpar A/RELIJ, morilec .........................Miro Anžič FLAVIJ, morilec .........................Geo. Švajger RIMSKI in JUDOVSKI VOJAKI: lože Sfiligoj, Gino Zanutič, Vladimir Salomon, Peter Osenar, Frank Cerar, Frank Štrukel, Martin Krivec, in drugi VODJA PRIREDITVE — Joseph Grdina REŽESIER — Franček Kolarič MOJSTER ODRA — Frank Žagar ŠEPETALKA — Štefka Prijatelj MASKE — Milko Pust in Stane Šuštaršič Igra sc vrši 1. 70 po Kristusu; ob času razdejanja Jeruzalema. Vstopnina $1.00 PO IGRI DOMAČA ZABAVA V PRIZIDKU S. N. DOMA K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor SLOVENSKE MOŠKE ZVEZE OBZOR Sem in tja po Milwaukee Staro pravilo, da se Slovenec vedno dobro izkaže, kjerkoli je, velja tudi za naše velemesto. Vedno več je Slovencev, ki igrajo vidno vlogo v našem mestu. Pri toliki konkurenci, ki povsod vlada, je to velikega pomena. Mora človek že biti nekaj posebnega, da ga javnost prizna. Prav te dni smo brali, da je Milwauška zdravniška zbornica izbrala za svojega predsednika Slovenca dr. Jožeta Kuzma. Slovenci bolj poznajo nje- bolj znani Louis Bashell in njegov orkester. S svojim talentom, izredno finim nastopom ter pridnostjo si je utrl pot ne samo v vsako dvorano, ampak tudi v vsako družbo in to brez razlike. Kadar so sedaj na programu velike prireditve privatnih društev ali mesta, se spomnijo našega skromnega slovenskega fanta Louisa Bashella. Njegov nastop na televiziji je izval tako burno ploskanje, da bi si jaz skoraj moral zamašiti vek to vidi. Johnny Champa, predsednik odbora za to prireditev, je predstavil slavnostnega govornika Matta Schimenza, ki je odbornik mestnega odbora za ta del mesta in sam član fare svetega Janeza. Slavnostni govornik je zelo na kratko orisal zgodovino za zidavo dvorane, se ozrl na župnike Fr. Antona Schifrerja, msgr. F. Gabrovška, njegovega kaplana Jožeta Sipeka, omenjal posameznike iz odbora za zidavo kakor tudi člane cerkvenega odbora. Sen mnogih let je uresničen, dolg je poravnan, je poudarjal govornik. Father Sohifrer je hotel imeti cerkev ali father Gabrovšek je uvidel, da je dvorana zaenkrat bolj potrebna kakor kaj drugega; pa se je odločil in začel graditi dvorano. Ker je sam kmalu zbolel, je vse posla okoli zgraditve prevzel njegov kaplan in poznejši upravitelj father Sipek. Dvorana je bila slovesno odprta 16. marca 1952. Sredstev niso imeli dovolj na razpolago, zato so morali dobiti posojilo. Iskali so ga v več bakah ali le Lincoln State Bank se jih je usmilila in jim naklonila posojila za petdeset tisoč dolarjev. Te bi morali izplačati v petih letih, torej šele leta 1957, pa je pridnost posameznikov kakor tudi društev, posebno društva mater, pomagala odplačati ta dolg že v letu 1954. Požrtvovalnost ljudi zasluži zares vso pohvalo. Banka ni bila prav nič srečna, ko je sedanji župnik Father Claude Okorn prinesel in plačal zadnji obrok. Takoj so rekli in obljubili, da dajo posojilo vsak čas cerkvi svetega Janeza in kolikor zahtevajo. Tam smo zelo dobro zapisani. Po teh besedah se je govornik obrnil na župnika in ga je prosil, naj zažge za-dolžno listino. Predno se je to zgodilo, je župnik spregovoril par besed. Zahvalil se je Bogu in ljudem, da smo mogli ta dan učakati. Božja milost in darež-Ijivost ljudi sta to omogočili. Zaključil pa je takole: “Dobrotljivi Bog, ki nam dovoliš sežgati to listino, sežgi z njo tudi naše dolgove, ki jih imamo pred Teboj in vžgi nas, da bomo vneti s plamenom Tvoje ljubezni podvojili svoje delo za uspeh fare in zveličanje svojih duš.” Vsi ljudje so vstali, ko je župnik sežgal listino. Bilo je tako slovesno, da so ljudje pozneje pripovedovali, da jih je kar mr- govtega brata, ki je duhovnik v usesa, čeprav sem sedel pred te-Jolietski škofiji in je bil svoje- jlevizijskim aparatom in ne v dvorani, kjer je nastopal. Zadnjič sem ga srečal pred Sv. Janezom in ob tej priliki sem zvedel, da je včlanjen v farno skupnost pri Svetem Janezu. Iz razgovora sem posnel, da proizvaja tudi plošče. Sem sklenil, da si jih omislim. Seveda njemu tega nisem povedal. Vam povem, da boste vedeli, kje lahko dobite kako slovensko ploščo, če si vam jih srce zaželi. Akrabolt, Sv. Janez se je zopet postavil. Vsakemu je lahko žal, kdor ni videl, kako so zažgali zadolžno listino zadnjo soboto. Tako je bilo lepo, da se niti popisati ne da. To se lahko samo občuti takrat, ko člo- časno duhovni vodja K.S.K.J. Njegov brat je znani zdravnik tukaj v Milwaukee. Čast, ki ga je doletela, ni v majhen ponos vsem Slovencem v mestu. Verjetno bi mi novica ušla, ko sem jo bral, če mi ne bi Fr. Kuzma sam povedal, da ima brata tu in da je zdravnik. Včasih je le dobro, če si človek kaj zapomni. Sicer pravijo, da mora časnikar izvohati vse novice in vse lepo obdržati v spominu, če hoče biti z novicami na tekočem. No, zato sem si pa zapomnil. Zadnjo nedeljo popoldne sem slučajno odprl televizijsko postajo in 'kdo je nastopal prav ta čas na njej. Vedno bolj in zel pot oblil in jih je stisnilo o-koli srca. Kako tudi ne! Kaj takega se ne zgodi vsak dan in tudi ne v tako kratkem času. Zares, hvala Bogu! Ves dogodtek sežiganja zadol-žne listine se je izvršil za čas odmora gostov, ki so iz tega namena prišli iz South Chicage in nam pripravili lep zabaven večer. Postavili so na oder tako-imenovani Barn Dance Show. Po naše bi nekako rekli domača veselica na skednju. Pripravili so nam s svojim nastopom tak večer, da ga ne bomo pozabili. Ves spored je bil takp lepo zamišljen in izpeljan, da bi ga lahko postavili na vsak o-der in s še tako razvajeno publiko. Fara svetega Janeza se vsem lepo zahvaljuje posebno Fathru Bonaventuri Borgola in Fathru Blaise Chemazar, ki sta skupino organizirala in sem pripeljala. Gostje iz South Chicage, presneto ste se postavili! Pa kaj kmalu zopet pridite. Novi Svet Družinski list “Novi Svet,” izdaja za januar 1955, prinaša sledečo vsebino: Svetonočni zvonovi, pesem, Bršljanski; Ob osemdesetletnici pisatelja F. K. Meška, Tine Debeljak; Kneža, pesem Vinko, Beličič; Svečeniška halja, črtica, Ap.; Dragi slovenski rojaki, — škof Gregorij Rožman; Navihani snubec, vaška zgodba, Limbarski; Zapuščen, pesem, Vrhovčan; Le v svobodi je veselje, pesem, Vrhovčan; Ovčar Marko, nadaljevanje povesti, Janez Jalen; Pustolovščine Toma Sawyera, Mark Twain — Milena Mohoričeva; Domača kuhinja, Za smeh in kratek čas; Od srca do srca. — Glasovi naročnikov; Slovensko - angleški besednjak; Slovenian Culture. Radio talk by Frank Schonta; ‘Watz Noo,’ by Ignatius Schnof-flavetz; Random Highlights on Movies, Mary Fays Lauretig; Novice in drugo. Naročnina $4.00 letno. Naslov: Novi Svet, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois. jo pri ljudskih šolah posebne dvoletne tečaje za nepismene nad 15. letom starosti. Tam je namreč nad 40% nepismenih. Turizem v Sloveniji Lansko leto je doseglo število! turistov v Sloveniji rekordno število. Prišlo jih je nad 400 tisoč. — Mount Rainer narodni park ima, kot pravijo, 500 različnih vrst cvetlic. Vesti iz Slovenije Boj zoper nepismenost LR Srbija je sprejela zakon o obveznem obisku ljudskih šol. V Srbiji je namreč še vedno okrog 25% nepismenih. Zato so> sprejeli zakon, ki predvideva občutne kazni v denarju in tudi zapor za starše, ki bi ne pošiljali otrok v šolo. V Bosni-Herce-govini pa so sklenili, da odpre- FASTER BETTER wavs to provide electric service to The Cleveland Electric illuminating Company’s 485,000 customers in Northeast Ohio are made possible by such machines as the Reel-O-Matic, above. ! This machine, developed for distribution line-stringing operations,! is a smaUer version of the gasoline-powered model used on steel-tower transmission lines, and is designed to operate along community streets where the size and noise of the larger machine would be objectionable. It is electrically driven and takes its power from any, primary power distribution line. The Reel-O-Matic was developed by the Overhead Lines Department of the Illuminating Company, ia cooperation with an eastern manufacturer./.i——.—-—:--- The Cleveland Illuminating Company je dobila nedavno nove stroje, kot vidite enega na sliki, s katerimi je zelo olajšano vzdrževanje in razširjanje električne mreže. Reel-O-Matic, tako se stroj imenuje, je izdelala po načrtih Illuminating Company neka tovarna v vzhodnem delu dežele. POSEBNOSTI ZA TA TEDEN A v a | v* Sveže očiščene kokos! po 36c ft., dobra govedina za juho po 32c fl., sveže vampe lOcfl., lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa, izvrstne domače suhe klobase, ajdova moka, in prosena kaša, vsak ponde-Ijek sveže jetrne in krvave klobase. Se priporoča OGRINO’S MARKET 6414 St. Ciair Ave. Hiše naprodaj Dve novi 2-druainski zidani hiši. Tri spalnice in kopalnice obite z ploščami v vsakem stanovanju. Dvojna garaža in cementni dovoz. Se tudi da v zameno. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (20) Stanovanje se odda 2 lepi neopremljeni sobi s kopalnico s© oddasta zakoncema ali eni sami osebi. Isto-tam se odda spalna soba zaposlenemu moškemu. Kličite HE 1-6757. —(19) Stanovanje Prosto stanovanje dobi starejša ženska, ki bi vršila lahko hišno delo. Svojo sobo in uporaba stanovanja. Na 1000 E. 66th Pl. Kličite SW 5-3287. (22) Soba v najem Čista isoba se odda na E. 118 St. starejši pošteni osebi. Prednost imajo begunci. Kličite MU 1-8053. (20) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša 10 sob za eno družino, v bližini fare sv. Vida. Kliče se po 5. uri EN 1-6458. —(19) Hardware Store naprodaj Hardware store z veliko zalogo in dobrim poslom je naprodaj v slovenski okolici. Kličite PO 1-0094. (20) Naprodaj Hiša za eno družino, 6 sob, kopalnica s ploščami obita, v Corlett naselbini. Hiša v dobrem stanju, blizu transporta-cije. Zmerna cena. Kličite SK 1-2751. (22) Stanovanje se odda 3 neopremljene sobe se odda odraslim v fari sv. Vida. Kličite med 4. in 6. uro BR-1-0655. (x) KATERO HOČETE? TO-LE Ako kurite s premogom imate vedno enakomerno toploto. V potrebi premoga pokličite BRoadway 1-3293 Gorak in varen dom je kurjen s premogom »a BAILEY’S 4 trgovine GOSPODJE!. . . EDINA PRILOŽNOST PRIHRANKA V VSEM LETU PRI PRVOVRSTNIH W orsted Oblekah MERCHANTS’ ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI OD $50 DO $60 VREDNE $ 38 Dodatne hlače na razpolago, 12.95 OGLENE FLANELE NAŠKROP. TKANINE OGLENO MODRE OGLENO SIVE SIJOČI GABARDINI VLAKNASTI UČINKI OGLENO RJAVE GLADKE Te prvovrstne obleke lahko s ponosom nudimo moškim, ki se spoznajo na kakovost in ceno! Natančna izdelava in eleganten kroj, ki ga najdete pri oblekah po veliko višjih cenah! Fino kvalitetno blago, večinoma prednjači model na dva gumba v eni vrsti. Za povprečne, majhne in velike postave! Vključene so OGLENO SIVE FLANELE in SIJOČI MODRI GABARDINI za praznično nošo Z enimi hlačami Roslužite se naših ugodnih plačilnih pogojev! BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah Za državljanstvo pofrebujele NEOBHODNO za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černe tovim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri skušnji stavljenih vprašanj in odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, jugosl. kvoti, Social Security, brezpoš. podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt. DALJE PRIPOROČAMO Angleško-slov. slovar: Škerljeve, 2. izdaja $5.25 s pošt. Kernovo: Berilo. Naročite čimprej pri tvrdki: August Koilander 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. £yYxyY^il3txxxX±xxxx!±x±x< g Re-Nii Auto Body Co, Popravimo vaj avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fendarja. VPeldln*. JOHN J. POZNIK in SIN GLenvill« 1-3830 982 East 15 2nd S treat MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel: UTah 1-304« Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Money cant buy the sentiment expressed (Tyy hy a gift of CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JUL1E CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6878 Res.: GL 1-1539 oooo(>oo<=i>ooo ru pred hlevom. Konjederca sta privezala kobilo na voz in j« pokrila s temno, blatno ponjavo. Samo noge so štrlele daleč izpod nje. Hlapec je zapregel. Gospodar pa je segel v torbo, prinesel iz nje steklenico in nagnil. Ponudil je tudi hlapcu, ki je globlje potegnil. Gospodar je vtaknil steklenico nazaj v torbo in se Cvetku nekako opravičil: “Smrdljiv in grd je naš posel “Ravnik.” “Tisti, ki je vsakemu sinu zapisal po eno kobilo, Jožu starejšo in Viktorju mlajšo?” “Tisti, da.” “Tako? Modro je ravnal. Zavoljo plemena.” Cvetek je obmolknil, se obrnil in odšel iz hleva. “Le kam so mu ušle misli?” je skušal uganiti konjederec. Na dvoru je bil hlapec že pripravil voz. Kopica otrok se je .bila zbrala, da bi videli, česar še nikoli niso. Cvetek jih je grdo pogledal. Tudi konjederec ni maral zijal. Ukazal je: hlapcu: “France, zapodi jih!” Hlapec je muhasto pomežiknil najprej svojemu gospodarju, potem pa otrokom: “Malo naj še počakajo, da jim gliste zagovorim. Če imam le tisti nož pri sebi.” Otroci so obmolknili in se spogledali. France se je pa nagnil na stran, prešerno segel v hlačni žep in prinesel iz njega veliki nož. Odprl ga je: “O, pač. Imam ga. Otroci, kar bliže! Pa usta odprite, da bo mogel zagovor v trebuh.” Otroci so se razleteli, kakor se razprši kaplja na mizi, če s plosko dlanjo udariš nanjo. Kar nikjer več jih ni bilo. In vsi so se smejali, še Cvetek. Konjederca sta kobilo po svoje zvezala, zapregla par in jo ritensko potegnila iz (hleva. Prislonila sta k vozu nalašč za to narejene legnarje, napela vrv čez škripec, prepregla in spet pognala. Konja sta zavlekla kobilo tudi na voz. “Konji so Lisci pogrebci,” je^ rekla Rozalka v hiši pri oknu, skozi katero so vsa tri dekleta pogledovale, kaj se godi na dvo- in brez žganja kar ne gre. Hi!” Hitro je pognal, kakor bi ve- “Nič” . Kakor bi jo bilo dušilo, je bil del, da ga neradi gledajo pri moten njen glas. V očesu se ji hiši. Izmed Cvetkovih nihče več ni zajokal, še Minca ne. Počasi in zamišljeno je prišel oče v hišo in sedel k mizi.“Ta-ko. Vidiš, Cilka, te sorte konj nima nihče več v Bohinju razen Ravnikov dveh fantov, Joža in Viktorja.” “Počemu ravno meni to pravite?” “Kar tako, da boš vedela.” Vstal je in spet odšel. Cilka je prebledela. , Minca bi sedaj za vse na svetu ne izdala atu, da sta prav za prav Cilka in Bajtnikov Janez kriva, da je Lisca poginila. Rozalka je gledala Cilko, kako je spreminjala barvo. Zbala se je, da se ne zgrudi. Pristopila je k sestri: “Kaj ti je, Cilka?” INGER SEWING Straight-Needle M jfVo