Leto 1904. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos VIII. — Izdan in razposlan dne 17. februarja 1904. Vsebina: (Št. 12—14.) 12. Ukaz o prepovedi krošnjarstva v okolišu trške občine Marijino Celje. — 13. Razglas s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872.1. — 14. Razglas, o ustanovitvi carinske podružnice za poštno blago v Kufsteinu. 18. Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje stvari in finance z dne 11. januarja 1904. L, o prepovedi krošnjarstva v okolišu trške občine Marijino Celje. Na podstavi § 10 cesarskega patenta z dne 4. septembra 1852. 1. (drž. zak. št. 252) in § 5 izvršitvenega predpisa k njemu se prepoveduje kroš-njarstvo v okolišu trške občine Marijino Celje od 1. dne maja do konca septembra vsakega leta. Ta prepoved se ne uporablja na pripadnike krajev, navedenih v §.17. krošnjarskega patenta in v dotičnih dodatnih ukazih, ki uživajo ugodnosti gledé krošnjarstva. S to prepovedjo se tudi ne izpreminja v § 60, odstavku 2. obrtnega reda omenjeno prodajanje tam oznamenjenih, vsakdanji rabi služečih izdelkov kmetijstva in gozdarstva od hiše do hiše ali na cesti. Koerber s. r. Böhm s. r. Call s. r. 1». Razglas trgovinskega ministrstva z dne 4. februarja 1904. L, s katerim se obljavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. (drž. zak. št. 171). Izvršujč zakon z dne 23. julija 1871. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.), s katerim se je ustanovil nov red za mere in uteži, se javno naznanja po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171). Določila tega dodatka stopijo v moč z dnem razglasitve. Call s. r. Štiriinštirideseti dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. K § 29 e). GHedé tehtnic mostovnic, kojih zaporne (razbremenilne, izločilne) pripravo se poganjajo s hidravličnim ali parnim tlakom ali s tlačnim zrakom (prim. tudi 43. dodatek k meroskusnemu redu, točko 2 [drž. zak. st. 158 iz 1. 1903]). Na mesto s 43. dodatkom k meroskusnemu' redu (prim. drž. zak. št. 158 iz 1. 1903.) obljavljenih (Slovonlsoli.) 8 20 Kos Vlil. 13. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 4. februarja 1901. določil gledé takih tehtnic mostovnic, kojih zaporne (razbremenilne, izločilne) priprave se poganjajo s hidravličnim ali parnim tlakom ali s tlačnim zrakom, stopijo naslednja določila: A. Obča določila. 1. Gibanje vzvodnega sestava in mostu tehtnice mora biti na obe strani omejeno. 2. Lega mostu se ne sme samogibno izpre-meniti; zlasti se most, ko je tehtnica dvignjena (pripravljena za tehtanje) in ko je zaprta iztočna zaklopnica ne sme samogibno pogrezniti. (Gledé tistih tehtnic, kojih sprožilne naprave se poganjajo s sesalkami. prim. oddelek B, točko 5, in oddelek D, točko 8 in 9). 3. Ko se tehtnica razbremeni, se most ne sme pogrezati sunkoma, ako pritisk na tlačni bet enakomerno pojema. 4. Zaporna priprava ne sme vplivati na premikanje nihajoče tehtnice; potemtakem sme ta priprava biti v zvezi z nihajočimi deli tehtnice samo tedaj, ako priprava sama vred niha brez ovira. B. Posebna določila gledé sprožilnih priprav s sesalkami. 5. Ako se sprožilna priprava poganja s kako sesalko za tekočino, spadajočo k tehtnici, obrato-vano z roko ali s preneseno silo v kateri koli obliki, mora biti ustreženo naslednjim posebnim zahtevam: a) Na shranki tekočine je namestiti stoječe steklo, na katerem ali poleg katerega je natančno zaznamovano najnižje pripustno stanje tekočinske množine, torej tisto stanje, ki je potrebno, da se pravilno dvigne tlačni bet. To znamko (v obliki kazalca ali v primerno drugi obliki) je zavarovati s kolkovanjem. b) Na pripravnem mestu se mora namestiti priprava, ki provzroči, čim doseže bet in ž njim vzvodni sestav z mostom vred pravilno lego, da je nadaljevanje sesanja za tehtnico brez vpliva in brez škode, ki je torej pripravna, da izdatno zabrani nadaljnje dviganje in končno izstopanje beta iz valjarja ali čezmeren pritisk. c) Pravilno lego beta in z njim tudi lego vzvodo-vega sestava z mostom vred je na tehtnici poočititi tako, da bije v oči, s trdnim ali gibljivim kazalcem. (Prim. tudi oddelek D, točko 10). Zvezo obeh* kazalcev z njihovima nosilcema je zavarovati s kolkovanjem. d) Izguba tlaka, ki nastane vsled izgube tekočine skozi kaka nezgoščena mesta v stenah tlačnega prostora, oziroma s tem pogojena pogrezitev mosta ne sme biti nevarnost za pravilnost uspeha tehtanja. Eventualni izgubi tlaka se mora torej samogibno vzeti vpliv ali pa se mora ta izguba poravnati. To se lahko zgodi ali s samogibno delujočo pripravo, ki ustavi tlačni bet v njegovi pravilni legi, katere vpliv je neodvisen od popuščanja tlaka, ali s samogibnim dodatnim tlačenjem tekočine v tlačni prostor, bodisi s sesalko samo ali kako drugače pripravno. e) Ako ni posebne priprave, s katero se samogibno poravna taka morda nastajajoča izguba tlaka, ali se vpliv te izgube tlaka na lego mosta in vzvodnega sestava odvzame, mora za prehodno določilo (prim. tudi oddelek D, točko 8 in 9) veljati naslednje: Kadar je tehtnični most dvignjen, se tehtnica ob polni obremenitvi v 10 minutah ne sme pogrezniti za več nego 5 mm. če je ta pogoj izpolnjen, je tehtnico v dveh legah mosta, in sicer v normalni (prim. točko 5 c)) in v kaki za 5 mm nižji legi mosta popreskusiti in kolkovati, ako ustreza zahtevam gledé občutljivosti itd. Ako bi prej omenjena pogrezitev mosta znašala več nego 5 nun, je tehtnico zavrniti. f) Ako se poganja sesalka s prenosom sile katere koli vrste, se lahko razen tega poskrbi tudi za ročni obrat sesalke. Spredaj stoječi pod točkami a) do d) postavljeni posebni pogoji ostanejo v moči tudi za ta primer. C. Posebna določila gledé sprožilnih priprav, ki so sklenjene z osrednjimi tlačnimi napravami. 6. Sprožilne priprave, bi se poganjajo brez kake k tehtnici spadajoče sesalke (prim. spredaj Kos VIII. 14. Razglas finančnega ministrstva z dne 9. februarja 1904. 21 stoječo točko 5) s tlakom tekočih ali plinastih, iz osrednjih naprav vzetih medijev, morajo razen zahtevam, postavljenim v oddelku A, točki 1 do 4, ustrezati še nastopnim posebnim zahtevam: a) Na pripravnem mestu mora biti nameščena priprava, ki izdatno zabranjuje dviganje tlačnega beta in žnjim vzvodnega sestava nad pravilno lego, ne da bi provzročila nevarnost za tehtnico. b) Pri vseh takih uredbah je lahko urejena druga sprožilna priprava za ročni obrat, ki mora ustrezali določilom 43. dodatka k meroskus-nemu redu (prim. drž. zak. št. 158 iz 1. 1903.) c) Če sta dve sprožilni pripravi, se mora dati vsaka zase pognati. d) Obe sprožilni pripravi morata dovoljevati, da se dvigne vzvodni sestav z mostom vred v istem zmislu in v isti izmeri. e) Pravilno lego mosta je s primerno (za primer, da sta dve sprožilni pripravi skupno) uredbo (z enim pritrjenim in enim premičnim kazalcem) poočititi, da bije v oči. Zvezo kazalcev z njihovima nosilcema je zavarovati s kolkovanjem. (Prim. tudi oddelek D, točka 10.) f) Eventualne razlike med stanjem premičnega kazalca, ako se rabi pogon s tlačno vodo, parnim tlakom ali tlačnim zrakom na eni strani in ako se poganja sprožilna priprava z roko na drugi strani, ne smejo znašati več nego 2 mm. I). Rokovi. 7. Tehtnice mostovnice, kojih zaporne priprave ne ustrezajo tu gori postavljenim pogojem, se smejo (oziraje se na posebna določila naslednjih točk 8 do 10) prvikrat preskusiti še do 31. dne decembra 1906.1. in dodatno preskusili do 31. dne decembra 1912. 1. 8. Določila oddelka B, točka 5 e) pa stopijo takoj v moč. 9. Od 1. dne januarja 1907. 1. počenši se pripuščajo tehtnice, katerih zaporne priprave se poganjajo s sesalkami, v prvi meroskus samo tedaj, kadar je vsako pogrezanje mosta s primernimi pripravami izdatno zabranjeno. (Prim. oddelek B, točko 5 d) in oddelek A, točko 2.) 10. Določila oddelka B, točke 5 c) in oddelka C, točke 6 e), po katerih morajo omenjene tehtnice mostovnice imeti pripravo, ki se zavaruje s kolkovanjem in s katero se poočiti za tehtanje potrebna pravilna lega mosta in žnjo. tudi vzvodnega sestava tako, da bije v oči, so od 1. dne januarja 1907. 1. naprej obvezna za vse s spredaj oznamenjenimi zapornimi pripravami opremljene tehtnice mostovnice. E. Zaprosilo za meroskus tehtnic mostov-nic, kojih zaporne (razbremenilne, spro-žilne) priprave se poganjajo s hidravličnim ali parnim tlakom ali s tlačnim zrakom. 11. Zaprosila za meroskus tehtnic mostovnic, kojih zaporne (razbremenilne, sprožilne) priprave se poganjajo s hidravličnim ali parnim tlakom ali s tlačnim zrakom, je podajati na pristojno mero-skusno nadzorništvo. Na Dunaju, 27. dne januarja 1904. 1. C. kr. komisija za pravilni meroskus: Lang s. r. 14. Razglas finančnega ministrstva z dne 9. februarja 1904.1., o ustanovitvi carinske podružnice za poštno blago v Kufsteinu. V starem poslopju carinskega urada v Kufsteinu se je otvorila podružnica c. kr. glavnega carinskega urada Kufstein za odpravljanje poštnega blaga, ki je že začela svoje delovanje. Böhm s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1904. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1904 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samô, če se je plačala prej naročnina zanj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za 4 K 20 h Letnik 1868. za . . . 4 K — h Letnik 1887, za . . . 5 K — h , 1850. 10. 50 , 1869. . . 6 » — , 1888. . . 8 , 40 , 1851. 2. 60 , 1870. . . 2 » 80 s . 1889. . . 6 n , 1852. 5 , 20 , 1871. . . 4 — j , 1890. . . 5 , 40 , 1853. 6, 30 , 1872. . . 6 40 , 1891. . . 6 , 1854. 8. 40 , 1873. . . 6 60 , 1892. » • . . 10 , 1855. 4. 70 . 1874. . . 4 60 , 1893. * • . . 6 it , 1856. 4. 90 . 1875. . . 4 — . 1894. . . 6 » * , 1857. 5. 70 , 1876. . . 3 — , 1895. . . 7 t T» , 1858. 4, 80 . 1877. . . 2 — , 1896. . . 7 , 1859. 4, 1878. » . . 4 » 60 , 1897. . . 15 „ 1860. 3 . 40 . 1879. . . 4 60 „ . 1898. . . 6 . 1861. 3. „ 1880. . . 4 » 40 , 1899. •n • . . 10 , 1862. 2, 80 . 1881. . . 4 » 40 » „ 1900. * • . . 7 1» It , 1863. 2, 80 . 1882. . . 6 — s . 1901. . . 6 s It . 1864. 2, 80 , 1883. . . 5 — , 1902. s • . . 7 , 50 It , 1865. 4 , 1884. . . 5 — , 1903. n . . 9 n , 1866. 4 » 40 . 1885. . . 3 60 , 1867. 4 „ » 1886. n • . -4 rt 60 » Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cenah kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih popolnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popustka, ako pa se narocé popolne zbirke državnega zakonika od 1849 1., oziroma 1870. 1. naprej, se dovoli 30% popustka od skupne cene dotičnih posameznih letnikov. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celô niso dosli ali pa so mu dosli ncdo* statni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, lil. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani, stane 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.