liOVICE Naša raze ► LETO V. - št. 46 V KOČEVJU, DNE 12. NOVEMBRA 1960 Cena 15 din NOVA VSEBINA DELA Kakor v drugih krajih, so tudi v kočevski občini v teku konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Da seznanimo naše bralce o nekaterih značilnostih letošnjih konferenc in problematiki, ki jo obravnavajo na konferencah smo obiskali predsednika Obč. odbora SZDL Kočevje Mira Heglerja in mu zastavili nekaj vprašanj. Tovariš predsednik! Prosimo vas, da nam poveste koliko bo novih krajevnih organizacij SZDL ter kako so se pripravila vodstva organizacij SZDL na konference? Doslej je bilo v naši občini 58 osnovnih organizacij ZSDL. Zaradi znanih vzrokov, ki so nam narekovali združitev več organizacij v krnferenc do 20. novembra, vendar bi bilo dosedaj že lahko več konferenc opravljenih. Nekateri se izgovarjajo, da se je treba na konferenco dobro pripraviti, kar delno drži, včndar so se lahko v tem času že vsi odbori na to dobro pripravili. Velik del konferenc bo torej v teh dneh. Kaj menite, o čem naj bi po vašem razpravljali člani Socialistične zveze na svojih konferencah? Konference SZDL se ne smejo spremeniti v zbor volivcev kot se je že zgodilo, da so obravnavali predvsem komunalna vprašanja. Socialistična zveza se ukvarja s širšimi vprašanji, tako o celotni družbeno-politični problematiki komune, razpravljati mora o vprašanjih zadružništva, delavskega in družbenega samoupravljanja, skratka, zajeti mora širok kompleks vprašanj iz gospodarske, politične in prosvetne dejavnosti. Če. bo konferenca obravnavala te stvari in na podlagi razprave in predlogov izdelala tak program dela, lahko pričakujemo vidnejše rezultate dela SZDL v bodoče. Omeniti moram tudi velik pomen sekcij pri krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Na kratko nas seznanite z po'.e-kom ene ali dveh konferenc SZDL. Konferenca v Stari cerkvi je bila zelo dobra. Člani so se zavzeli za ureditev varstvene ustanove v Stari cerkvi, V ta namen so izvolili tudi sekcijo, ki se bo bavila s tem vprašanj; m. Trav tako so izvolili tudi sekcijo za prosvetna vprašanja. Precej časa so posvetili potrebi ustanovitve obrata za družbeno prebrano. Govorili so tudi o drugih vprašanjih, tako o medsebojnih odnosih med ljudmi, o delu poravnalnih svetov in drugem. Pokazali so tudi skrb za delo šolske kuhinje in za ureditev težav, da bo kuhinja nemoteno delovala. Na konferenci v Starem logu se je pokazalo, da odbor ni storil vsega, kar so pričakovali od njega člani. Na tem področju deluje Kmetijsko gozdarsko posestvo. Stari odbor ni dal na dnevni red niti enkrat vprašanje razvoja kmetijstva, delavskega samoupravljanja in drugih problemov KGP. Živa zainteresiranost članstva za te stvari narekuje novemu vodstvu, da bodo morali o teh stvareh večkrat razpravljati Ljudje so tudi izrazili željo, da bi bila organizirana predavanja, na katerih bi se seznanili z MIRO HEGLER predsednik Obč. odbora SZDL Kočevje eno močnejšo, bo sedaj samo 22 krajevnih organizacij. Vsekakor bo delo v teh organizacijah lahko mnogo bolj uspešno kot pa je bilo prej. Obč. odbor SZDL je vsem vodstvom osnovnih organizacij SZDL poslal teze z osnutkom 5-letncga perspektivnega plana občine Kočevje, o organizacijskih oblikah dela Socialistične zveze, o pomenu sekcij, skratka dali smo jim dovolj bogatega gradiva za uspešno delo konferenc. Ostalo problematiko krajevnega značaja pa so vodstva sama pripravila. Kje so dosedaj že imeli konference? Doslej je imelo šele šest organizacij SZDL konference. Res je rok .Zidar* gradi delavskim samoupravljanjem, naprednim kmetijstvom, socialnim zavarovanjem in drugim. Kakšne rezultate pričakujete od konference? Predvsem pobude za nove uspešnejše oblike dela, ki bodo privlačne in pestre za člane, take oblike kakor nam jih narekuje V. kongres SZDLJ. Zato pa je prav, da pridejo v vodstva krajevnih organizacij SZDL mlajši ljudje iz vrst delovnih kolektivov, zadružnikov ir* množičnih organizacij, ki bodo dali Socialistični zvezi novo vsehinp dela tako v mestu in na podeželju. Ob vsaki uri strežejo z bencinom na bencinski črpalki v Kočevju Poslovodska šola Ustanovcljena je Poslovodska šola v Kočevju — Sola je že pričela s Plan do Dneva republike Delavski svet in celotni kolektiv podjetja »Ključavničarstvo« Kočevje je sprejel obvezo, da bodo letni plan podjetja za leto 1960 predčasno izpolnili, in sicer dio Dneva republike — 29. novembra. Ta sklep sp sprejeli na realnih pokazateljih izpolnjevanja letnega plana. Zato niti malo ne dvomijo, da svoja obljube ne bi izpolnili. Na večjo delovno storilnost v podjetju, brez dvoma vpliva stimulativno nagrajevanje po učinku, kakor tudi uveljavitev premijskega pravilnika. Z izpolnitvijo letnega plana bo kolektiv »Ključavničarstva« najlepše počastil spomin rojstva nove Jugosla-i vije. Ostali delovni kolektivi — posnemajte jih! »Zidar« Kočevje je začel z iz-, kopom za prvo stolpnico (osem nadstropno stanovanjsko poslopje) ob Rinži v bližini sedanjih prostorov Kemične tovarne. Če bo vreme ugodno, bodo še letos začeli z izkopi za gradnjo druge stolpnice. Omenjene dve stolpnice bodo gradili iz sredstev stanovanjskega sklada pri ObLO Kočevje. Na istem prostoru sta v načrtu še dve osemnadstropni stolpnici. Kdaj bodo začeli z gradnjo, se še ne ve, ker še ni razčiščeno1 vprašanje, kdo bo investitor: ali podjetje ali pa stanovanjski sklad. Pred nekaj dnevi so zapeli krampi tudi v bližini železniške postaje Kočevje. »Zidar« je začel z gradnjo prostorov za svoje potrebe. Najprej bodo zgradili remizo, ki naj bi bila v surovem stanju že letos pod streho. Potem bodo začeli z gradnjo S SEJE OblO Kočevje, dne 11. novembra. — Danes je bila v Kočevju seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kočevje. Odborniki so poslušali poročilo in razpravljali o izvrševanju proračuna in razdelitvi proračunske rezerve;, sprejeli so odlok o spremembi družbenega plana za leto 1960, seznanjeni so bili s stanjem podjetja »Fotolik«, Kočevje. Nadalje so sprejeli odlok o javnem redu, odlok o določitvi položajnih plač uslužbencev, upravnih organov in zavodov ObLO, sprejeli so nekaj garancijskih izjav1. Na seji je bilo na dnevnem redu tudi rešitev zadev SLP, rešitev prošenj in pritožb ter volitve in imenovanja. Obširneje bomo poročali o seji v prihodnji številki. betonarne, zatem pa z gradnjo] upravnega poslopja. Ko bodo te1 gradnje gotove, bo ta del mesta precej pridobil tudi v estetskem pogledu. Pomembna gradnja »Zidarja« v Kočevju je tudi gradnja Kemične tovarne, kjer dela lepo napredujejo. Grada1 a treh stanovanjskih blokov pred poslopjem ObLO Kočevje se bliža h kraju. Dva bloka testa kmalu vseljiva, tudi tretji blok bo kmalu urejen. V teh treh stanovanjskih blokih bo 50 družinskih stanovanj. Vsekakor bodo letos pri gradnji stanovanj doseženi zelo lepi uspehi. Zato pa ima velike zasluge prizadevni kolektiv »Zidarja«. poukom — Obsežen program poučnih strokovnih predavanj za trgovske delavce pri Trgoprometu — Uspešno šolanje vajencev v trgovini 24. oktobra je pričela s poukom Poslovodska šola trgovinske stroke v Kočevju. V Ljubljani že drugo leto deluje Poslovodska večerna šola trgovinske stroke. Zaradi večernega pouka in oddaljenosti je trgovski delavci iz oddaljenega podeželja ne morejo vpisati v to šolo. Zato je »Trgopromet« predložil Tr-*„viruki zbornici naj bi v Kočevju začela z delom Poslovodska šola. Po dogovorih je prišlo do ustanovitve šole. Za šolo je bilo že v nekaj dneh 32 prijav, vendar je 6 prijavljencev odstopilo pred pričetkom pouka, drugi 'šolo redno obiskujejo. Predsednik Trgovinske zbornice Zlatko Sindič, ki se je udeležil otvoritve šole, je trgovskim pomočnikom — gojencem Poslovodske šole obrazložil pomen in cilj te šole. Dejal je tudi, da je ta šola prva tovrstna šola na podeželju ljubljanskega okraja. Učni program Poslovodske šole visokokvalificiranih znatno dvignil, ima osem predmetov, ki naj bi jih s tem pa tudi solidnost poslovanja predavatelji podali v 510 učnih in postrežbe. urah. Šola bo končala s poukom ob Poleg dela Poslovodske šole je koncu rednega šolskega pouka. I obsežen program poučnih strokov-Organizator šole je pri vodstvu' nih predavanj ki bodo v zimski se-kočevske gimnazije našel vse razu- , ^oni- Tako bodo med dru„im pre-mevanje in pomoč. Gimnazija je Ivanja o pomenu m nalogah tr-priskočila na pomoč z učilnico in 1 S0V1?e, modernizaciji'trgov.ne, pred-predavatel jskim kadrom, vodstvo nost,h samopostrežbe >n samo,zb,re, šole pa je prevzel njen direktor delavskem samoupravljanju ,td. profesor Kotar I Da delavm kldekt’* * * * v »Trgoprome- p .... ! ta« ob podpor, Trgovinske zbornice V kočevski občini zajema dve posveča veliko skrb vzgoji trgov- tretjini trgovske mreže »Trgopromet«. Zal, so ostale trgovine pokazale premajhno zanimanje za organizacijo in za Poslovodsko šolo, če- škega kadra, nam kažejo doseženi rezultati pri usposabljanju trgovskih vajencev. Tako so imeli leta 1957 v uku 31. medtem ko jih ifna- prav jxitrebujejo visokokvalificira- j0 j^s 33 vajencev. Da bi se poni trgovski kader. Deloma to velja si0Vni in učni interes vajencev še tudi za komercialno službo nekate- dvignil, imajo v prihodnjem letu rih gospodarskih organizacij. Ne namen nagrajevati vajence po do-glede na to, je bil prvi odziv za j seženih rezultatih v uku in pri delu. šolo kar lep. j z vzgojo kadra bodo letos ,pora- »Trgopromet« sedaj zaposluje 31 bili nad 4 milijone din. Socialno odstotkov visokokvalificiranih, 56 šibkim vajencem v trgovini se po-odstotkov kvalificiranih, 5 odstot- leg vajeniške nagrade, predvsem v kov polkvalificiranih in 8 odstotkov ( času obiskovanja trgovinske šole, nekvalificiranih delavcev v trgovi- nudi posebna pomoč, ni. Po končani šoli se bo odstotek1 -t HUDO NEURJE Preteklo soboto je neurje z moč-n"m vetrom zajelo tudi naše kraje. Ze v noči od petka na soboto je veter odkril več streh. Najhujše je bilo v soboto dopoldne. Veter je p'hal z vliko močjo, kar je bilo tudi za naše kraje redkost. Pri Solslvo in občine Na zadnji seji Okrajnega zbora 'n Zbora proizvajalcev OLO so med drugim razpravljali o problemih Šolstva v okraju, kakor tudi o decentralizaciji šol in kulturnih zavodov in ustanov, ki so v pristojnosti 'OLO Ljubljana. O teh stvareh so razpravljali tudi ObLO. Leti bodo v prihodnje prevzeli velik Vreme Med 11. in 15. novembrom nestalno vreme s pogostimi padavinami, potem bo kratkotrajno izboljšanje. Okrog 19. novembra zopet padavine. del vzgojnoprosvetnih ustanov in zavodov v svojo pristojnost. V pristojnosti OLO je bilo doslej devet gimnazij, _ dve ustanovi za učno in vzgojno'osebje, 18 srednjih strokovnih šol, 31 vajenskih šol in šol s praktičnim poukom, 28 vzgojnih domov in deset občinskih ustanov. 1. januarja 1961 bodo Občinski ljudski odbori prevzeli vse tiste vzgojno-prosvetne ustanove, ki po. svoji vzgojni specifičnosti ne morejo imeti drugega ustanovitelja. To velja predvsem za gimnazije, itd. Za razne strokovne in vajenske šole bo potrebno najti ustanovitelje med gospodarskimi organizacijami m javnimi službami. Rudniku pri Kočevju. Stanovanjski blok stoji na odprtem prostoru. Močan sunek vetra je dvignil streho in jo kot list papirja odnesel 10 metrov daleč. Iz tega si lahko predstavljamo, kako silovito moč je imel veter. Vse ostrešje se je zdrobilo. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Materialna škoda je orecejšnja. Tudi novi rudarski dom je bil prizadet. Ostrešje s streho je veter v celoti premaknil za 1,5 m. Streho bodo morali preurediti. Tudi od drugod nam poročajo o precejšnji škodi, ki jo je povzročilo hudo neurje. -ar Fotografija prikazuje posledice hudega vetra na Rudniku Kompoljah je prevrnil osebni avtomobil, last tovariša S. iz Dobrepolja. Razkril je mnogo streh predvsem slamnatih v Strugah in drugod. Tudi v gozdovih je precej škode. Prav gotovo pa hudega neurja ne bodo tako hitro pozabili prebivalci XII. stanovanjskega bloka na P1ENUM ZKS Dne 14. novembra bo v prostorih Občinskega komiteja Zveze komunistov Kočevje zasedal plenum komiteja. Na plenumu bodo sodelovali tudi sekretarji osnovnih organizacij, sekretarji poverjeništev Občinskega komiteja in sekretarji aktivov Zveze komunistov. Na plenumu bo dana analiza letnih konferenc osnovnih organizacij Zvezo komunistov. Zaželjeno je, da se vsi, ki so na plenum vabljeni, pripravijo na razpravo. II RIBNICE V torek, 8. novembra je bilo v Ribnici posvetovanje predstavnikov Delavskih univerz in političnih šol ir/ Kočevja, Grosuplje, Ljubljane in j Ribnice. Na posvetovanju so se po-; govorili o dosedanjem delu in izmenjali so izkušnje. Vsekakor so talca posvetovanja zelo koristna. SVETU WASHINGTON. — S prednostjo nili. V Moskvi je bila tudi velika manj kot enega odstotka dobljenih glasov si je 43-letni senator John Kennedy zagotovil zmago na volitvah za predsednika ZDA. Tako bodo po osmih letih ameriški demokrati ponovno prevzeli vlado v svoje roke. Hkrati so obdržali večino v obeh domovih ameriškega kongresa. Demokrati so zmagali tudi na volitvah za nove guvernerje. RIM. — V Italiji so imeli občinske volitve. Italijanski volivci so volili 77 novih pokrajinskih in 6142 občinskih svetov. iPri volitvah za pokrajinske svete je krščanska demokratska stranka dobila skupno 40,7 % glasov, KPI 24,59 %, socialistična stranka 14,4 % itd. V primerjavi z rezultati političnih volitev leta 1958 so se dkrepili KPI, Socialni demokrati, liberalci in neo-fašisti. Največjo izgubo so utrpeli monarhisti. V Trstu se je okrepila levica in krščansko demokratska stranka. V okoliških občinah Trsta, kjer prebiva slovenska manjšina so zopet zmagale napredne demokra-tične liste PARIZ.'— V številnih krajih severovzhodne Francije so francoske zastave na javnih poslopjih spustili na pel drega. Ta sklep so sprejeli občinski sveti teh krajev v znamenju nezadovoljstva zaradi prisotnosti nemških vojakov v Franciji in privolitve francoske vlade, da se zahodnonemški vojaki vežbajo v Franciji. MOSKVA. — V sovjetskem glavnem mestu so slovesno proslavili 43-letnico oktobrske socialistične revolucije. Na svečanem sprejemu v Kremlju je prvi sekretar CK KP SZ Hruščev med drugim dejal, da j je mir nujno potreben vsem narodom in da so časi lahkih vojn mi- vojaška parada, ki jo je začel sovjetski obrambni minister maršal Malinovsiki. Na čelu f>arade so bile raketne enote. LEOPOLDVILLE. — Predsednik zakonite kongoške vlade Lumumba je pozval kongoški narod na enotnost in obenem podprl prizadevanja Združenih narodov. Nastopil je proti blokom, ki samo ovirajo krepitev prijateljstva med narodi. Obsodil je tudi vmešavanje v kongoške zadeve in pa bratomorno vojno ter boje med plemeni. SANTIAGO. — Čilska vlada je v Santiago uvedla izredno stanje zaradi čedalje pogostejših nemirov. Enotna centrala čilskih delavcev je pozvala vse svoje člane na enodnevno stavko v protest proti policijskemu nasilju. TUNIS. — V tunizijskih krogih sodijo, da začasna alžirska vlada ne bio komentirala zadnjega de Gaul-lovega govora, ki ne kaže nobenih sprememb v stališču francoskega predsednika glede boja Alžircev za neodvisnost. Kakor poudarjajo v Tuniziji, si zdaj Alžirci prizadevajo okrepiti osvobodilni boj kot edini način za dosego neodvisnosti. ANKARA. — V bližini turškega glavnega mesta je strmoglavilo turško vojaško letalo. Pri tem je bil lažje ranjen poveljnik letalskih sil Turčije general Irfan Tansel, ki je s padalom skočil iz letala. PEC. — V Metohiji so bile v zadnjih dneh velike poplave. Mesto Peč je bilo v veliki nevarnosti, da ga reka Bistrica povsem poplavi. V tem kraju je deževalo nepretrgoma 40 ur, zaradi česar je reka prestopila bregove in poplavila 80 hiš. Poplava je povzročila veliko škode na posevkih in poškodovala neka-l tere ceste. V rokah imam majhen prospekt, ki je bil natiskan — kje mislite neki? — v dvorani Zavoda za so-eialno zavarovanje Kočevje. Nič eudnega. V času od 8. do 11. oktobra je bila v omenjeni dvorani zaključna razstava v mesecu tehnike. Razstavljali so: »Elektro« Kočevje, modernizacijo tehnoloških procesov v industriji, z modernizacijo v kmetijstvu, gradbeništvu, rudarstvu, strojništvu in drugih panogah, čim-prej uvrstimo med tehnično razvite dežele...« Kot smo že povedali, je razstavljalo pet kočevskih podjetij. Vsak »Avto« Kočevje, »Itas«, »Ključav- | oddelek na razstavnem prostoru ie ničarstvo« in »Kočevski tisk«. Pro- bil vreden posebnega ogleda. Clo-spekt je bil natiskan na malem ti- vek skoraj ne bi mogel verjeti, kaj skarskem stroju »Kočevskega ti- vse proizvajajo v podjtju »Itas«. ska«, kjer je tiskarska delavka na Razstavljeni predmeti, fotografije in željo obiskovalcev pokazala kako grafikon o poteku proizvodnje po se tiska. Ze otvoritev razstave je pokapala veliko zanimanje ljudi za razstavljene predmete in fotografije iz dela in življenja omenjenih kolektivov. V imenu razstavljalcev in Društva inženirjev in tehnikov, ki je bilo pobudnik in organizator j razstav, ki so se zvrstile v mesecu tehnike, je spregovoril direktor j »Kočevskega tiska« Ignac Kamič- j nik. Govoril je o pomenu in namenu razstav, ki ponazarjajo dosežke napredka v tej ali drugi industriji. Ko je govoril o vlogi tehnične inteligence (brez katere si ne j moremo misliti avtomatizacije), je | med drugim dejal: »Tehnična inteligenca ima spričo zastavljenih nalog, ki jim jih nalagajo naši družbeni plani, čedalje večjo vlogo. Naš cilj je, da se z njo — izdelke delovnih ljudi ko- 1 lektiva. Kvalitetni proizvodi so dobili že zdavnaj velik renome na tržišču. Najbolj nazorno je bila prikazana dejavnost podjetja »Avto«. To podjetje je v prvih letih svojega obstoja opravljalo v glavnem le lokalne prevoze. Danes razpolaga že z velikim tovornim in osebnim prevoznim parkom, njegova dejavnost pa sega tudi preko naših meja. To je bilo na zelo viden način prikazano na posebni karti. Elektrika! Kdo v življenju še ni imel opravka z elektriko. Brez nje si ne moremo zamisliti življenja. Na razstavi smo videli mnoge detajle iz življenja kolektiva »Elektro«, ter razne električne naprave, ki so nam bile večji del doslej neznane. »Elektro« Kočevje ima velike zasluge pri elektrifikaciji naših krajev. V ilustracijo bomo na- vta vagLltaoi vedo zelo veliko. ITAS je s svojimi izdelki transportnih sredstev »silosi« vzbudil veliko zanimanje v svetu. Brez vsakega prerokovanja lahko zapišemo: podjetje sedanjosti in velike bodočnosti. Podjetje »Ključavničarstvo« se je razrastlo iz majhnega obrtnega podjetja. Danes predstavlja industrijo v polnem pomenu besede. Razstavljeni izdelki podjetja nam prikazujejo vsaj v grobi podobi proizvod- §= MLADIH ZADRUŽNIKOV Ribnica, nedelja 6. novembra. Danes je imel aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Ribnica redno letno konferenco, na kateri so pregledali dosedanje delo aktiva. Delo mladih zadružnikov jej bilo dobro ocenjeno. V aktivu soj vključeni mladinci iz dvanajstih okoliških vasi, kar je brez dvoma j lep uspeh, še posebno zato, ker niso imeli v teh vaseh mladinskih aktivov ter niso bili vključeni v no-j beno organizacijo. Celoten aktiv mladih zadružnikov je vključen v mladinsko organiza-1 cijo. Tudi v programu za bodoče leto so si zadali kot eno zelo po- membnih nalog, vključiti še ostalo kmečko mladino v aktiv mladih zadružnikov, predvsem mladino iz območja sedanje KZ Jurjeviča. Tudi v bredoče bodo nudili pomoč zadrugi pri izvajanju plana, v akcijah za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva. Nadalje je v programu splošno izobraževanje kmečke mladine s pomočjo predavanj, poučnih filmov in z ogledi kmetijskih kombinatov. V načrtu imajo tudi predavanja iz notranje in zunanje politike naše države. Na konferenci so izvolili nov upravni odbor, v katerem so tudi trije člani iz KZ Jurjeviča. Vodna črpalka v Blatih pri Rakitnici Foto: ing. L. Čampa vedli samo en podatek: Od leta 1946 pa do sedaj se je povečala potrošnja električne energije za 686 %. Za toliko je bilo treba povečati električno omrežje. To je brez dvoma velik uspeh prizadevnih članov kolektiva »Elektro« Kočevje. Pa še nekaj besed o petem razstavi j alcu — »Kočevskem tisku«. Večina obiskovalcev je prvič v življenju videla od blizu dejavnost tega kolektiva. Grafični pripomočki so pritegnili marsikaterega obiskovalca. Mnogi so se zanimali kako nastajajo »Novice«, knjige in druge tiskovine. Mali tiskarski stroj je vsaj do nek# mere prikazal kako se tiska. Naj še povemo, da »Kočevski tisk« ne razpolaga z najnovejšimi sredstvi grafične stroke, vendar kljub temu dviga iz leta v leto svoje storitve. Pri otvoritvi razstave so bili navzoči tudi predstavniki političnega in javnega življenja na čelu s sekretarjem Obč. komiteja ZK Ludvikom Golobom in predsednikom ObLO Drago Benčina. Že prvi dan si je ogledalo razstavo veliko ljudi in šolarjev. Vsi so z zadovoljstvom zapuščali razstavne prostore, saj so videli veliko lepega in novega, kar ustvarjajo naši delovni ljudje. Razstava je dosegla popoln uspeh. K. O. Drobne iz Sodražice Zadnjo nedeljo v oktobru so bili šolarji sodražke osemletke (skupno 140 otrok) na obisku na Kmetijskem gozdarskem posestvu v Kočevju. Otroci so videli na obisku marsikaj koristnega in poučnega, kar jim bo pri pouku brez dvoma koristilo. Z izletom so bili zelo zadovoljni. S Na dan mrtvih — 1. novembra je 40 rezervnih oficirjev in podoficirjev obiskalo spomenik žrtev fašističnega nasilja Urh pri Ljubljani. • Pretekli četrtek je bilo v Sodražici zanimivo predavanje o gospodinjstvu s spremljavo filma. Predavateljice so bile iz Zavoda za napredek gospodinjstva iz Ljubljane. Takih predavanj si žene še želijo. Vzgoja mladine Pred nami je novo obdobje idej-no-vzgojnega dela, ki narekuje vodstvom in organizacijam Ljudske mladine, kakor tudi Delavski univerzi. Zvezi komunistov, SZDL in ostalim organizacijam, da začnejo že sedaj razmišljati o uspehih in pomanjkljivostih dosedanjega dela, ter na podlagi teh izkušenj izdelajo program. Te naloge se je v polni meri zavedal tudi ObK LMS Kočevje in poživil delo komisije za idejno-vzgojno delo, katera jc imela pred kratkim prvi sestanek pred letošnjo študijsko sezono, na katerem si je zadala smernice za študijsko sezono 1960 in 1961. Ena njenih glavnih nalog fco ta, da bo spremljala in pravilno usmerjala idejno-vzgojno delo v aktivih. Zaveda se. da je treba dati vsakemu mladincu možnost, da se spozna s tistimi vprašanji iz našega družbenega in gospodarskega področja, ki ga najbolj zanimajo, da se udeležuje številnih oblik dela ki mu ustrezajo (debatni klub, klulb OZN, šola ža življenje itd.) in da se spoznava s številnimi poljudnoznanstvenimi področji, ki širijo njegovo obzorje. Glede na to, bo morala komisija čimprej proučiti stanje v občini, analizirati interese mladine in na podlagi tega izpopolniti program idejno-vzgojnega dela. Program pa ne bo smel biti enak za vse aktive, kajti interesi mladine, ko bo komisija tekom tega meseca izvedla anketo o zainteresiranosti članov, so prav gotovo različni, saj ima šolska mladina bistveno drugačne interese kakor delavska ali vaška ter delavska mladima na Rudniku drugačne, kakor mladina KGP. Iz tega je razvidno, da bo morala biti komisija nosilec idejno-vzgojnega dela v občini in se ne bo smela izgubljati v drobnih in nepomembnih vprašanjih, temveč bo morala imeti vseskozi pred očmi celoto idejno-vzgojnega dela v občini. Zaradi tako različnega interesa Knolove mame ni več... Ze nekaj mesecev je minilo, odkar na ribniških cestah nisi več videl in srečal živahne, vedno nasmejane Knolove mame. Ko je zadnje poletje posedala na vrtu, se nam je zdelo nerazumljivo, da počiva. Njeno življenje je bil en sam nepretrgan delaven dan. Še zelo mlada je prišla iz sodražke strani v Ribnico. V Ribnici se je počutila utesnjeno. Ko bi imela vsaj majhen, čisto majhen vrtiček pri hiši, je večkrat potožila, tako pa imamo tako malo sonca ... Imela je 14 otrok. Prv.i so bili že v svetu in živeli sivo j e življenje, ko so se doma mlajši še gnetli okrog nje. Mož je bil obrtnik. V letih krize je malo zaslužil in takrat je morala ona ustvarjati iz nič, da je bila družina sita in oblečena. Zato ni čudno, da je prisluhnila glasu, ki je napovedal tudi malemu človeku lepše življenje. Njeni otroci, zlasti njen najmlajši sin, se je že v stari Jugoslaviji uvrstil med borce za pravice ma-lega človeka. Ko je to zaslutila, je pomagala njemu in vsem njegovim sodelavcem, kolikor je mogla. Vojna jo je našla pripravljeno. Pri njej so se ustavljali ilegalci in sodelavci NOV. Skrbno je pazila, da sovražniku ne bi prišlo na uho, da se v njenem domu v kleti tiskajo partizanska poročila. Njena velika ogrinialna ruta je potem skrila partizansko literaturo, ko je odšla z njo v bližnje vasi in jih razdeljevala med tiste, ki so pomagali partizanom. Tako je šlo dan za dnem. Z veliko vero v srcu v zmago pravične stvari, ji ni bila težka nobena pot in nobena ovira prevelika, da je ne bi premagala. Nenadoma ie v njeno življenje in delo udarila strašna novica: pri vojašnicah v Ribnici so sovražnikovi streli pretrgali življenje njenemu starejšemu sinu Jožetu. Kako ji je bilo takrat težko! Sledile so are- tacije. Starejšo hčerko so odpeljali k Urhu pri Ljubljani, njo in mlajšo hčerko pa zaprli v Ribnici. Zvedeti so hoteli, kje so sinovi. Trpljenje je sledilo trpljenju, a ona niti za hip ni podvomila v zmago. Zvesto je verovala, da je tisto, kar dela, prav. Knolova mama je bila vredna vsega občudovanja. V urah trpljenja sem jo večkrat obiskala. Znala me je tako potolažiti in mi vliti toliko vere, da sem odšla od nje potolažena. Dočakala je svobodo. Skupno z otroki je živela v novem domu. Uresničila se ji je življenjska želja, da je imela okrog nove hiše tudi lep vrt. Tam je najrajši sedela. Odšla je tiho, kot da bi upihnil lučko, ki je že slabo gorela. Vsi, ki smo jo poznali, se je s hvaležnostjo spominjamo in se ji zahvaljujemo za velik delež, ki ga je doprinesla k naši svobodi. K. K. bo komisija organizirala več ciklusov preSavanj, ki bodo tvorila celoto in dajala na vprašanja kar najbolj popoln odgovor (Socialistični družbeni odnosi v Jugoslaviji, Kakšen naj bo moj svetovni nazor, Vesolje in človek, V svetu umetnosti itd.). Pomagala bo organizatorjem, ki bodo ustanavljali klube OZN, debatne klube, marksistične krožke. Tribune mladih .in podobno. V svoj program je sprejela tudi organizacijo odaje »Pokaži, kaj znaš.« Letošnja študijska sezona se bo začela s petdnevnim seminarjem za novoizvoljene predsednike in sekretarje aktivov, kjer si bojo le-tl pridobili osnovno znanje o delu mladinske organizacije in o vodenju, katerega potrebuje vsak vodilni mladinski aktivist. K izobrazbi in usposabljanju članstva pa bo prinesla svoj delež tudi mladinska .politična šola, ki se bo začela s 1. decembrom in bo obsegala približno 18 predavanj. Vsak udeleženec bo po uspešni dovršitvi te šole dobil spričevalo, katero mu bo pomagalo pri nadaljnjem izobraževanju. Ko skušamo odgovoriti na vprašanje, kakšna naj bo vloga aktiva pri idejno-vzgojnem delu, ne moremo mimo tega, 'da se naj intenzivnejše politično življenje razvija v komuni in zato mora biti idejno-vzgojno delo tu najbolj intenzivno. V komuni se rešujejo najvažnejši problemi naše družbe, nastajajo razna protislovja, ki jih je treba pravočasno ugotoviti in odpravljati. V občini, ki postaja gospodarsko in politično zaokrožena celota, se zbira vedno več pristojnosti in nalog 7. vseh področij gospodarskega in družbenega življenja, tako da je mimo nje nemogoče urediti pomembna življenjska vprašanja državljanov .in mladine. Zaradi tega bo potrebno, da bodo vodstva aktivov kar najtesneje povezana s komisijo za idejno-vzgojno delo pri ObK LMS. Da bi komisija za idejno-vzgojno delo imela čim več uspeha in da bi svoj program čim bolje izpolnila, upa, da ji bodo vsi mladinci pri tem pomagali in se bodo udeležili vseh akcij in predavanj, kii jih bo organizirala ta komisija. Gospodarske vesti 'Na kmeti jskem posestvu »Napre-dak« v Guči pni Cačku, ki se je udeležilo tekmovanja za največ ji pridelek, so dosegli na dveh hektarih 213.358 kg krompirja sorte »Fo-ran«. Po uradnem sporočilu komisije Zveze kmetiijstoo-gozdarskih zbornic Jugoslavije, je to nov jugoslovanski rekord. -o- V ladjedelnicah »Lošinj« na Malem Lošinju in v »Crveni zvezdi« v Pulju so začeli graditi štiri potniške ladje, ki jih je naročila Jadranska linijska iplovidba z Reke. Nove ladje bodo lahko sprejele po 450 potnikov in po 30 ton tovora. Vozile bodo na krajevnih progah, kjer bodo zamenjale stare ladje obalne potniške plovbe. -o- Tovama strojev »Ivo Lola R'' bar« v Železniku bo prihodnje let« izdelala- kompletne instalacije ** 13 tovarn, izmed katerih jih bo 1« proizvajalo iveraste plošče, tri P® lepenko. V kratkem bodo izdelali opremo za tovarno lepenke v Sudanu, ki bo kot surovino izkoriščala bombaž in neko sudansko travo. Tri tovarne lepenke, ki jih bodo zgradili v Sloveniji, Srbiji in Makedoniji, bodo izkoriščale kot surovino odpadlo slamo. Križem po Evropi* ANDREJ ARKO m I | J elik prijatelj turistov mojega kova je podzemna želznica. Po želji te z veliko brzino • in prijetnem hladu prepelje za .malo de- narja kilometre daleč. Tako sem imel jaz preračunano, da je najbolje, da se popeljem do postaje, katere izhod iz podzemlja je na trgu pred veličastno zgradbo opere. Pariška opera je bila zidana po načrtih Gorniera v letih 1861 do 1874. Od tu •e najbolje znajdeš za nadaljnji sprehod po mestu. Kakor po vseh mestih, smo si tudi tukaj ogledali kako izgleda mesto ponoči. Sicer isto kot v drugih velemestih, samo da se tu meša med svetlobno reklamo nešteto vabil za nočne lokale. Transparenti pomiškujejo v tajinstvene smeri vhodov kot smerilci na fičotu. Na ogromnih plakatih vidiš kakšna jabolka so naprodaj v teh evinih domovih zvenečih imen kot »Folies Bergere«, »Revne Theatre«, »Moulin Rouge« in še cele ulice te sex-parade. Tudi vsa ta golota je v okviru precizne stiskalnice turistov, ki padejo v roke te najstarejše ženske obrti. Preostali prosti čas smo porabili za potovanje v mestece Versailles, ki leži severozapadno od Pariza. Grajska palača je bila od leta 1683 do 1789 kraljevska rezidenca, da so se tako izognili. že takrat naraščajočemu mestnemu hrupu Pariza. Grad so pričeli zidati že leta 1661 po načrtih najznamenitejših gradbenikov takratne dobe. .Za notranjo opremo in okrasje pa je poskrbel in vodil dela mojster Lebrun g celo armado slikarjev, ki- parjev, rezbarjev, pozlatarjev itd. Gradnja gradu je stala 150 milijonov takratnih zlatih frankov. Nemogoče je dobiti vsaj delno predstavo okoli tega umetniškega bogastva, ako tega sam ne vidiš. Zanimal me je ta kraj in te dvorane, saj se jo pletel tu del usodne niti zgodovine naših narodov po prvi svetovni vojni. Človek je dokaj utrujen in nasičen od vsega in šele kasneje dojema vso veličino te lepote in moči človeške ustvarjalnosti, ki jo je videl. In zopet priprave za nadaljevanje potovanja. Ob 8. uri zjutraj smo odpotovali iz kolodvora »Pariš Nort« proti luki Calais, kjer smo se ukrcali na ladjo za prevoz v Anglijo. Zanimivo je, da vozijo v to smer velike kompozicije vlakov še. vedno običajni stroji na paro, vendar take moči, da imajo tudi ti velike brzine. Vozili smo se preko mesta Amiens proti obali La Mancsha po tistem delu Francije, ki je bil med drugo svetovno vojno najbolj prizadet. Od pristanišča St. Valery ob obali, preko mosta Baulogne pa vse do Calaisa je pokrajina razrita od vojnih grozot. Izgleda, da so nekatere tovarne sploh opustili. Polja so lepo obdelana, a nadvse so urejeni vinogradi in sadovnjaki, ki so v tem predelu glavna gospodarska veja. V pristanišču Calaiss, ki se mu še tudi pozna vojna, smo se vkrcali na brod, ki nas je v dobrih dveh urah prepeljal po zelo slabem morju preko morske ožine Pas de Calais do angleškega vhodnega pristanišča Folkestone. Na sami ladji si lahko opazoval marsikaj, če si imel dober želodec in nisi Na obisku v Londonu Foto: A. Arko bil sam med ono skupino, ki je pri ograji nemo pela znano pomorsko pesem »Ko zlati dan zasije ...« Po svojevrstni policijski in carinski proceduri, ki je šla izredno hitro, smo sedli na vlak za smer proti Londonu, kamor smo prispeli na postajo Viktorija ob 15. uri, torej od Pariza d* Londona v 7 urah. 2e takoj na kolodvoru nas j« zajel vrvež nad 9 milijonskega mesta, pa vendar smo bili tu že nekako »stari gadi«, ki smo se že otresli strahu pred velemestnim vrvežem. Prvo kar te preseneti je velik promet na ulicah za katerega trdijo, da je v Londonu v vsej Evropi največji. Ko gledaš imaš občutek, da B* boš prinesel celih kosti preko križišč. Vendar kmalu uvidiš, da vlada v tem mestu z nad 9 milijoni prebivalcev red predvsem pa v cestnem prometu. Disciplina vozačev in pešcev je s pomoti« strogih prometnih tehnično modemih pripomočkov na višku. Pripetijo pa se tudi težke prometne nesreče. Merodajni trdijo, da je temu vzrok konservativnost in skromnost lastnikov vozil. Na cest« opaziš še avtomobile kakršnih pri nas že zdavnaj ni več videti in bi njih pojava na ulici vzbudila smeh posebno med »promenadnimi levi«, ki spadajo pri nas med strokovnjake avtomobilizma-Pripovedovali so nam, da je v prometu še nad * milijona avtomobilov starih nad 10 let. Ti bodo morali imeti do konca tega leta posebna dovoljenja, sicer bodo morali iz prometa. Do meseca julij® so jih škartirali že nad 100.000. Vse to ti postan« bolj jasno če pomisliš, da je postal London *e leta 1809 milijonsko mesto, medtem ko jc Pan* dosegel to šele 1840. leta. Drugi podatek, ki ti P® jasni ta mestni vrvež pa je ta, da živi v Anglu' ca. 79,7 odstotkov vsega prebivalstva v mestih. Vrvež postane posebno ob 9. uri zjutraj, ko vse hiti v službe in ob 17. uri popoldne, ko gre <**• reka ljudi iz službe. Tam namreč delajo od 9. d« 17. ure v soboto so pa prosti ves dan. Tipični londonski enonadstropni avtobusi to množico lntr« razpeljejo vkljub temu, da po njihovih predpis* ne sme v avtobusu nihče stati. Peljati sc J'h sm samo toliko, kolikor je v avtobusu sedežev, n postajališčih stojijo potniki v vrsti. Vstopi Jih P samo toliko, kolikor sprevodnik pove, da je PJ"0S sedežev. Tako se promet razvija hitro brez hrup* in prerivanja. (Nadaljevanje# SAMO REMI Na razmočenem in za igro težkem nogometnem igrišču je bila v nedeljo, 6. novembra, v Kočevju odigrana prvenstvena nogometna Bazen za 2000 ljudi V Moskvi so zgradili kopalni bazen, ki velja za naj večjega na svetu. Bazen je zgrajen na obali reke Moskve in lahko sprejme 2000 kopalcev hkrati. Bazen je širok 130 metrov, globok pa šest metrov. Vodo v bazenu filtrirajo in segrevajo. Ribniški nogometaši so dosegli lep uspeh NK »Borac« na drugem mestu Zaključilo se je tekmovanje je-j senskega dela prvenstva I. skupine Ijublj anske nogometne podzveze. v, kateri tekmuje tudi ribniški NK »Borac«. Tekmovanje je bilo pre-l cej razburljivo, saj je več klubov refleiktiralo za prvo mesto na lestvici Vse do poslednjih dveh kol pred zaključkom jesenskega tekmovanja se ni vedelo, kdo bo prvak. Kocka je padla na predzadnjem tekmovanju med NK Mengeš in NK »Borac«, ko so prvi odvzeli Ribničanom dve dragoceni točki. Ze takrat se je vedelo, da bodo prvi nogometaši Mengša, drugi pa Ribničani. Za »Borac« je doseženo drugo mesto lep uspeh, s katerim so tako igralci in njihovi simpatizerji zadovoljni, še posebej na prejšnja te- tekma med NK Kočevje in NK Kamnikom, Moštvo »Kočevja« je nastopilo v standardni postavi. Na blatnem terenu sta se obe enajsterici težko znašli, tako da se je tekma končala brez gola. Gostje so imeli od začetka do konca tekme podrejeno vlogo. Posebno je prišla premoč do izraza v drugem delu igre. Kočevarji so neprestano napadali in nevarno ogrožali dobrega vratarja gostov. Čeprav so bili stalno v kazenskem prostoru, domačim ni uspelo spraviti žoge v mrežo. Gostje so kmovanja. Nogometni klub je imel objektivne težave, pa tudi druge neprijetnosti. Ena od teh je na primer ta, da sta bila v tekmi NK Domžale nepriznana dva regularna gola. Zaradi tega so se pritožili nogometni podzvezi. Po zaslugi celotnega kolektiva nogometnega kluba, posebno pa igralcev Karpova, Uzelca, Sarajli-ča in Lesarja ter ostalih igralcev, jim je uspelo doseči tako lepe uspehe. V pomladanskem delu prvenstva čakajo nogometaše še hude borbe za čim boljši plasma. Do pomladanskega dela tekmovanja si bo treba nabrati novih sil za nove boje in — zmage. M- Za SMEH in DOBRO VOLJO — hlače in standardi »Lepo prosim, če mi zamenjate tele hlače za enako številko, samo da bodo imele daljše hlačnice.« '»Tovariš, to je nemogoče, ker su ■vse izdelane po standardih in imajo zato določene mere in ...« »Toda razumite vendar, meni so hlačnice prekratke za pet prstov!« »Ne moremo pomagati, najbrž vaše noge ne ustrezajo našim standardom!« — zaradi Žene »Dve noči zapored ste vlomili v trgovino s klobuki. Povejte, kaj ste •vse ukradli?« »En ženski klobuk, pa sem ga moral enkrat zamenjati.« — DOMOVINSKA PRAVICA »Torej, vi ste Ribničan?« »Ja, večinoma. Ko sem prišel v Ribnico sem tehtal 10 kg, sedaj pa jih imam 90.« — ZA VSAK PRIMER »Tovariš direktor, oprostite, ker sem zamudil: ženo sem moral odpeljati v porodnišnico.« »No ja, že prav, samo glejte, da se kaj takega ne dogodi več v tem tednu.« ZAHVALA Upravni odbor in kolektiv Zdravstvenega doma Ribnica se zahvaljujeta vsem darovalcem, ki so denarno podprli gradnjo preventivnega bloka. igrali ves čas uspešno bunker sistem in tako ohranili mrežo nedotaknjeno. Prihodnjo nedeljo čaka kočevske OBVESTILO Obveščamo odjemalce električne energije, da bomo morali zaradi nujnih del na daljnovodih izklopiti območja transformatorskih postaj Ribnica, Prigorica, Pod-preska, Trava, Papeži, Osilnica in Cabar, v nedeljo, dne 13. novembra 1960 od 7. do 15. ure. Območja transformatorskih postaj Jurjeviča in Žlebič pa 14., 15. in 16. novembra 1960 vsak dan od 7. do 15. ure. V času izklopov ravnajte z napravami kot da so pod napetostjo. »ELEKTRO« Kočevje RAZPIS Komisija za sprejem in odpust delavcev pri podjetju »Elektro« Kočevje razpisuje prosta delovna mesta: MATERIALNEGA KNJIGOVODJE. Pogoj: dovršena srednja ekonomska šola ali njej enakovredna šola ali nepopolna srednja šola z daljšo prakso v materialnem knjigovodstvu. 3 NEKVALIFICIRANE DELAVCE za Gradbeno skupino Lašče. Delovno mesto materialnega knjigovodje je na upravi podjetja v Kočevju, služba v gradbeni skupini pa je terenska. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe na upravo podjetja Kočevje, Trata 6, najkasneje do 20. XI. 1960. »ELEKTRO« Kočevje nogometaše težka preizkušnja na vročem igrišču V Zagorju. LESTVICA LLP ČLANI Rudar 3 8 0 0 25: 8 16 Papimičar 8 6 2 0 14: 6 14 Grafičar 7 (i 0 1 13: 2 12 Bratstvo 8 3 3 2 15:11 9 Proletarec 8 4 0 4 13:13 8 Kočevje 7 2 2 3 10:11 6 Kamnik 8 2 2 4 13:15 6 J avornik 7 2 2 3 10:19 6 Duplica 7 2 1 4 9:13 5 Sava fi 1 1 4 9:13 3 Litija 8 1 1 6 8:14 3 Olimpija 8 0 2 6 4:18 2 Delavska univerza Kočevje Pričetek strokovnih tečajev: Začetni administrativni: v ponedeljek 14. novembra ob 15. uri v prostorih Delavske univerze. Nadaljevalni administrativni: v sredo 16. novembra ob 15. uri v prostorih Delavske univerze. Višji knjigovodski: v torek 15. novembra ob 15. luri V dvorani SGP »Zidar« Kočevje. Vse, ki so se vpisali v jezikovne tečaje DU začeni in nadaljevalni angleški in nemški) obveščamo, da je sestanek s predavatelji zaradi sestave urnika v torek, 22. novembra ob 18. uri v gimnaziji. V jezikovne tečaje se lahko vpišete še do dneva, ko se bodo tečaji začeli. -B Pozdravi iz Foče Vojak Adolf Kovačič, ki služi vojaški rok v Foči, pošilja lepe pozdrave vsem domačim ter znancem in prijateljem. Pozdravlja tudi delovni kolektiv obrata »Tela« v Dobrepolju in jim želii veliko uspehov. Pozdravom se pridružuje tudi vojak Ivan Peterlin iz Foče. Lepo pozdravlja vse domače in ostale z Velike Slevice. Rekordno število nesreč v Italiji Letos je bilo v Italiji od januarja do avgusta 173 tisoč prometnih nesreč, ki so zahtevale 5.077 življenj, 129 tisoč ljudi pa je bilo huje ali lažje ranjenih. Število nesreč je v primerjavi s prejšnjimi leti naraslo več kot za 30 odstotkov. Same v Rimu je bilo v teh osmih mesecih letošnjega leta skoro 42.000 prometnih nesreč, pri čemer je izgubilo življenje 186 ljudi, nad 16.000 pa je bilo ranjenih. Za Rimom je po številu nesreč na drugem mestu Milano. Gibanje "prebivalstva RIBNICA Rodila je Krulič Alojzija, gospodinja iz Brega 31 — dečka Branka. DOLENJA VAS Rodila je Debeljak Rozalija, gospodinja iz Rakitnice 18 — dečka Stanka. . KOSTEL Umrla sta: Šegula Ivan, kmetovalec iz Vrha 14, star 76 let in Južnič Ana, roj. Jakšič, gospodinja iz Fare 23, stara 67 let. LOŠKI POTOK Rodila je Levstek Ana, gospodinja iz Travnika — dečka Emila. Umri je Vesel Jože, družinski upokojenec iz Travnika 86, star 88 let. OSILNICA Rodila je Gašparac Zdenka, gospodinja iz Osilnice 13 — dečka Jožeta. . Umrla je Malnar Marija iz Grintovce pri Osilnici 5, stara 84 let. KOČEVJE Poročili so se: Ivanuš Ivan, šofer iz Kočevja, Tomšičeva 6, star 25 let in Vučko Hedvika, natakarica iz Ižakovcev 34, stara 21 let, V Kopru pa so se poročili: Hočevar Janez iz Kočevja, Trg svobode Izdaja In tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik JANEZ MERHAR. -Uredništvo ln uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uredništva ln uprave 3-89. Naročnina je 500 din. Polletna 250 din ln Jo je treba plačati ▼ naprej. Za Inozemstvo 1000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun *00-713/1-205 pri Komunalni bankt v Ljubljani, podružnica za Kočevje 4, star 22 let in Kopač Olga iz Bride 446, stara 23 let, Kert Henrik iz Cereja pri Kopru 29, star 29 let in Južnič Marija, iz Kočevja, Roška cesta 34, stara 27 let. Rodila je Špolar Marija, frizerka iiz Kočevja, Podgorska ulica 23-a — deklico Zdenko. V Postojni je rodila Švigelj Jožefa iz Kočevja, Ljubljanska 20 — dečka Franca. Umrl je Oražem Franc iz Stare cerkve 23, star 43 let. ■ K" ■ H■ -O■ JADRAN, Kočevje: od 11. do 13. novembra ameriški barvni cine-masropski film »Visoki tujec«, 14. novembra jugoslovanski film »Samo ljudje«, od 18. do 20. novembra nemški barvni vista vision film »Ti si moja pesem«, 20. novembra matineja cinema-scopskega filma — risanka »Pisani program«. RIBNICA: 12. in 13. novembra poljski filfn »Pepel in diamant«, 19. in 20. novembra ameriški barvni cinemascopski film »Nasvidenje Rim«. DOBREPOLJE: 12. in 13. novembra ameriški barvni film »Ranč prekletih«, 16. novembra angle-ško-ruski film »Pot na Antarktiko«, 19. in 20. novembra ameriški barvni film »Visoki jezdec«. PONIKVE: 17. novembra angleško-ruski film »Pot na Antarktiko«. LOŠKI POTOK: 13. novembra ameriški barvni film »Zaznamovan«, 20. novembra madžarski film »Dvanajst zadetkov«. SODRAŽICA: 12. in 13. novembra cinemascopski film »Ulica Friderik št. 10«, 19. in 20. novembra cinemascopski 'barvni film »Notredamski zvonar«. VELIKE LAŠČE: 12. in 13. novembra angleško - sovjetski barvni film »Pot na Antarktiko«, 19. m 20. novembra italijanski film »Bele noči«. KOČEVSKA REKA: 12. in 13. novembra sovjetski barvni film »Le tijo žerjavi«, 16. novembra italijanski film »Kronika siromašnih ljubimcev«, 19. in 20. novembra ameriški barvni film »Ples na vodi«. PREDGRAD: 12. in 13. novembra francoski film »Na smrt obsojeni je pobegnil«, 19. in 20. novembra jugoslovanski film »Črni biseri«. OSILNICA: 13. novembra francoski film »Gervaise«, 20. novembra ruski film »Vaša Železnova«. BROD NA KOLPI1: 12. in 13. novembra barvni film »Rose Ber-nad«, 19. in 20. novembra film »Izgubljeni čas«. SVOBODA, Rudnik: 12. in 13. novembra amer. film »Obremenilna priča«, 19. in 20. novembra francoski film »Zločin in kazen«. PRODAM Pc ugodni ceni prodam nov mo-pem »Colibri«. Mrak Ivan, Šalka vas 5, pri Kočevju. * * * V štiristanovanjski hiši v centru Kočevja so naprodaj stanovanja. Eno stanovanje je vseljivo v januarju 1961. Šilc Mira, Ljubljana Miklošičeva 4-1. OPRAVIČILO Obžalujem dejanje, katero sem storil Berdavsu Francu iz Rudnika 31, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Hren Alojz, Rudnik 32, Kočevje. Katastrski urad Kočevje obvešča Po odloku OLO Ljubljana je spremenjen čas za sprejemanje strank. Stranke sprejemamo: Ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure; ob sredah od 8. do, 12. ure in od 14. do 18. ure. Katastrski urad Kočevje Novo strelišče V nedeljo, 13. novembra, bo Občinski strelski odbor Kočevje izročil svojemu namenu novo strelišče ob cesti Kočevje—Livold. Strelišče bo služilo za vaje in tekmovanja v streljanju s pištolo in malokalibrsko puško. Vse ljubitelje strelskega športa ter predstavnike podjetij, organizacij in ustanov vabimo, da se udeleže otvoritve novega strelišča. Odbor VOZNI RED 1960-61 nove avtobusne proge Ljubljana—Kočevje—Ljubljana Podjetje »Avto« Kočevje obvešča vse potnike, da je s 1. novembrom 1960 odprlo novo avtobusno progo Ljubljana—Kočevje—Ljubljana. V sezoni, to je od 15. aprila do 15. oktobra bo proga obratovala Ljubljana—Kočevje—Delnice—Rijeka in obratno, izven sezone, to je od 16. oktobra do 14. aprila, pa samo na progi Ljubljana—Kočevje—Ljubljana. Avtobus vozi vsak dan. V 1 Postajališče V 1 km Odhod Prihod 5.00 0 LJUBLJANA . . 19.45 5.10 10 Škofljica . . . . 5.15 13 Pijava gorica . . 5.25 20 Pri Jakljiču . . . 5.35 27 Turjak 5.40 29 Rašica 5.45 32 Velike Lašče . . . 19.00 5.53 34 Ret je 6.00 39 Ortnek 18.45 6.05 42 Žlebič 18.40 6.15 47 Ribnica . . . . 18.30 6.20 53 Dolenja vas . . . 18.25 6.30 61 Stara cerkev . . 18.15 6.35 65 KOČEVJE . . . 18.10 6.45 18.00 7.00 78 Stalcerji . . . . 7.05 81 Morava 7.15 85 Banja loka . . . 17.30 7.20 86 Nova sela . . . . 17.25 7.35 90 Fara - Vas . . . 17.10 7.40 95 Brod na Kupi . . 17.05 7.50 98 Homer .... 8.00 101 Tihovo .... 8.05 103 Marija Trošt 16.40 8.15 107 Delnice .... 16.30 8.25 115 Lokve . . . . 8.40 131 Jelenje .... 16.05 8.50 140 Kamenjak . . . 9.00 149 Cavlje .... 15.45 9.15 156 RIJEKA . . . Prihod Odhod WEIM IP010Mooo v f~Y7 emirno se je presedal po sto-1 lu. Z mislimi je bil vedno pri njej. Sindikalni izlet v Zagrebu je imel usodne posledice. Bila sta skupaj v službi v enem podjetju. Do takrat mu je bila samo tovarišica, po izletu pa je pomenila zanj mnogo, mnogo več. Ali je bilo temu krivo okolje, ki ga je obdajalo ves čas potovanje, pa tisti Ples na povratku proti domu, ko se je tesno prižel ob njeno mehko in toplo telo ... Danes mu delo nikakor ne gre od rok. Če se bolj trudi, da bi tok misli usmeril na delo, na nalogo, ki jo mora opraviti, se vedno znova pojavlja njen obraz, obraz mladega dekleta in njena postava, ki vabi. Zunaj je bil pust deževen dan. Dež je monotono škrebljal po okenskem steklu, skozi majhno luknjico v kotu okna je vstrajno tekel droben potoček. Na okensko navoj-nico je priletel droben ptiček, s kljunom potrkal na okno, gotovo je bil lačen, potem pa spet odletel. Pogledal je za njim, potem pa dejal sam pri sebi: »Boljše mu je kot meni, svoboden je, mene pa vežejo okovi — žena, otroka in ljubezen, nora ljubezen ...« Vstal je od mize, porinil akte v miznico in se začel sprehajati po pisarni sem ter tja. »Danes nisem za nobeno delo, vrag pa še tako vreme, ki mi gre že na živce.« Vzel je dežnik in se napotil v bližnjo gostilno. Pa tudi pijača mu ni teknila. Zato je lokal kmalu zapustil. Ni mu preostalo drugega, kakor da gre domov. Zena ga je kakor po navadi prijavno pozdravila. Otroka sta mu silila v naročje. V sobi je bilo prijetno toplo. Za kratek čas je zbledela njena slika, potem pa je s toliko večjo silo butnila vanj, da je pozabil na vse, kar ga je obdajalo in mislil samo na njo ... Njegova žena je kmalu spoznala, da z njim nekaj ni v redu. Spraševala ga je, če je bolan, on pa je hladno odgovarjal, da naj ga pusti pri miru. Tisti večer je šel že zgodaj spat. Imel je nemirne sanje. V sanjah je blodil po neznanih krajih. Zašel je po poti in prišel do roba globokega prepada. Kriknil je in se pri tem zbudil. Iiz otroške posteljice je prihajalo tiho stokanje. Prižgal je luč in stopil do otroka. Punčkina lica so bila vroča kot žerjavica, oči je imela motne in komaj ga je spoznala. »Očka, -boli«, je zastokala deklica. »Kje te boli srček«, je vprašal ves v strahu? »Povsod« je dejala, potem pa je spet padla v omotičen spanec. Medtem se je zbudila tudi žena. Prestrašena je stopila k otroški posteljici in dejala: »Ze čez dan ni bila videti preveč zdrava, vendar nisem verjela, da jo bo tako hudo prijelo.« Potem sta mali bolnici iz- merila vročino. T^ilomer je kazal že 40 stopinj. Mala bolnica se je vsakih pet minut prebujala, tožila je o vročini, vmes pa govorila o očku, ki bo prinesel čokolado, bonbone. Pretreslo ga je. »Blede se ji, pojdi brž po zdravnika«, je strahoma govorila žena. Takoj je bil nared. Vzel je kolo in utonil v noč. Ko je prišel v trg Po zdravnika, je ura odbila ravno polnoč. Po zdravilu, ki mu ga je dal zdravnik, je deklici odleglo. Vročina je popuščala in otrok je proti jutru mirno zaspal. Največja nevarnost je mimo. Oba z ženo sta se oddahnila. Prvič po tistih dneh, ko je prišel iz izleta je privil ženo k sebi in jo poljubil. Čutil se je kakor prerojenega. Podoba dekleta, ki ga je prej kar naprej vznemirjala, ga mučila in mu ni dala miru, se je razpršila v dim. Nič več ga niso motile težke misli, da je vklenjen v zakon, v družino. Kljub neprespani noči se je čutil svežega in srečnega. Najra-raje bi zavriskal. »Tudi jaz sem bil bolan, hudo bolan«, si je govoril, ko se je vozil v službo. »Sreča, da sem še pravi čas ozdravel.« Pred oči mu je priplavala podoba njegove žene, ki je bila z njim vedno enako ljubezniva — tudi v zadnjih dneh, čeprav je čutila, da z njenim možem nekaj ni prav. Svet se mu je zdel veiiko lepši kakor včeraj. M „W/Z NA5/H*Uat r>i> k KRAJEV Satelit NAD KOČEVJEM *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »Satelit, satelit,« so menili ljudje, ki so v soboto zjutraj opazovali neznan, svetal predmet, visoko v zraku. Predmet je neprestano iz- preminjal obliko. Bil pa je dobro viden tudi s prostim očesom. Preletel je Kočevje v smeri severovzhod v višini 8000 metrov in hitrostjo priblžino 100 km na uro. Mnogi niso hoteli zamuditi edinstvene priložnosti, da vidijo »sa- telit« na nebu. In kaj pravijo strokovnjaki Hidrometeorološkega inštituta v Ljubljani, ki so predmet Opazovali s posebnim daljnogledom? Satelit? Ne, le gumijast balon, ki jih uporabljajo vremenoslovci za zbiranje podatkov o vremenu. Večje vremenske postaje spuščajo takšne balone celo večkrat na dan. Balon nosi posebno napravo, ki jo Jilfiarmonija V Kočevju V ponedeljek zvečer je bil v Se-1 Enako kot za orkester velja za škovem domu v Kočevju koncert soliste ljubljanske opere, Nado Slovenske filharmonije iz Ljubija- Vidmarjevo, Brajnika in Ladka ne pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Nastopili so tudi solisti ljubljanske Opere, sopranistka Nada Vidmarjeva, tenorist Mirko Brajnik in basis Ladko Korošec. Velika dvorana Šeškovega doma je bila polna, kar je dokaz, da si kočevsko prebivalstvo želi takih kulturno umetniških večerov. Orkester Slovenske filharmonije, ki je kot celota glasbeno na najvišji stopnji naše glasbene kulture, je z izvedbo odlomkov iz del svetovno znanih avtorjev Čajkovskega, Puccinija, Smetane in Gotovca vzbujal v človeku tista čustva lepote, da človek pozabi na vse dnevne skrbi, ko posluša vsa ta umetniška dela. Travna gora Dom na Travni gori ima tudi v jesenskem času obiskovalec. Ta turistična točka je privlačna ob vsakem letnem času. Poleg prirodnih lepot je privlačen Dom na Travni gori za turiste tudi zaradi razmeroma nizkih cen. Korošca, da so s svojim petjem pokazali svoje veliko znanje. Publika je vse točke z velikim zanimanjem spremljala in dajala priznanje vsem nastopajočim. V Kočevju si ljudje še želijo tako lepih kulturnih večerov. znanstveniki imenujejo radioson-da. Ta z radijskimi valovi sporoča potrebne atmosferske podatke, ki jih uporabijo vremenoslovci za napovedovanje vremena in za znanstvena raziskavanja. LEPI MAČKE! eosoeoeoeoeoeoeoeoeoeoboeoeoecdeo oioioioioioia Odbor »Svobode« v Kočevski Reki je imel pred kratkim prvo sejo, odkar je bil izvoljen. Novi odbor je najprej imenoval vodje posameznih sekcij, ki bodo delovale v okviru društva, potem pa je predsednik društva govoril o nalogah članov odbora društva »Svoboda«. Pri društvu bodo delovale fiz-i kulturna, pevska in dramsko-lut- IMS NA ŠOLI »JOŽETA ŠEŠKA« V sredo, 2. novembra, je bil v gimnazijskih prostorih v Kočevju ustanovljen sestanek aktiva LMS, kateremu je prisostvovalo okoli 50 mladincev, ki so bili sprejeti v organizacijo LM za občinski praznk občine Kočevje. Sestanku so pri- Prireditev v Sodražici Mladinska organizacija v Sodražici je v nedeljo 6. novembra organizirala v kino dvorani v Sodražici kultumo-zabavno prireditev. Sodeloval je kvintet JLA iz ribniške garnizije in humorist Martinc Marjan-Boris iz RTV Ljubljana. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi, ki so bili s programom zelo zadovoljni. 7lasi Utaji a slikah Umrl je Pajničev oče V soboto 5. novembra je nenadoma umrl najstarejši gasilec v Ribniški dolini Franc Pajnič iz Za-potrka. pri Sodražici. Pokojni Pajnič je bil med ustanovitelji Gasilskega društva Vinice-Zapotok in ves čas je bil eden izmed najde-lavnejših članov društva. Vseskozi je zavzemal pomembne funkcije v društvu. Za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo v gasilstvu je prejel več odlikovanj, med drugim 'tudi republiškega značaja. Gasilci v bližnji in daljni okolici bodo težko pogrešali Pajničevega očeta, ki je znal svetovati in prijeti za delo, kjerkoli se je pokazala potreba. Do zadnjega je bil zvest plemenitemu delu v gasilskem društvu. Kljub visokim letom '(dopolnil je B7 let) je bil aktiven, dokler ga ni bolezen trdno priklenila na bolniško posteljo. Med gasilci in vsemi, ki so ga poznali, bo ost al v naj lepšem spominu kot dober tovariš in prijatelj.: sostvovali predstavniki ObK LMS, SK LMS, ObO DPM, Pionirske organizacije, ravnateljstva šole, aktiva LMS na Vajeniški šoli in aktiva LMS na osemletki Mirka Bračiča. V programu so si zadali nalogo, da bo njihovo delo predvsem teme- j cerkvijo Franc Oražem ljilo na področju idejno-vzgojnega1 cerkve. Oblečen je bil karska sekcija, knjižnica, filmska davanje za vse državljane: »Črni in izobraževalna sekcija in klub kontinet se prebuja«. Tudi tečaji Kočevska Reka. j komunistov bodo dostopni vsem, ki V izobraževalni sekciji je pred- bodo zato zainteresirani, Šiviljski viden tečaj za mlade komuniste z tečaj naj bi začel z delom 15. no-osem do devet tem o najosnovnej-' vemibra, knjižnica pa naj bi začela šlh vprašanjih, ki so važna za mla-j že prej. din o (osnovna struktura ekonomi-1 Na seji so poleg drugega govo-ie. vprašan ja iz religi je, dialektič- j rili tudi o ureditvi članstva in Slanega materializma in podobno). Za' nanine. starejše člane ZK so poleg teh tem Novi odbor je prepričan, da bo tudi teme o socialno-družbeni ure- delo DPD Svoboda v Kočevski Reditvi. ter politični ekonomiji. I ki v tem letu še živahnejše kot je V novembru je predvideno pre-l bilo doslej. N. FC 4 MIŠIČIH im mi im izobraževanja članov. Tako nameravajo organizirati Tribuno mladih, cikluse predavanj, Mladinski klub OZN, debatni klub itd. Pri vsem tem pa niso pozabili na športno in kulturno udejstvovanje. Tudi program šolske in razredne skupnosti je zelo obširen, saj bodo organizirali interesne krožke za pomoč učencem pri študiju in poglobljenem Studi ran ju fizike in matematike, kjer računajo, zaradi pomanjkanja učnega kadra na šoli, na dijake iz gimnazije. Vsi predstavniki, ki so sodelovali na ustanovnem sestanku, so obljubili vso pomoč pri njihovem delu, posebno še ravnateljstvo in Srednješolski komite LMS. Pri izvrševanju programa jim želimo čim več uspehov. Sivi V 29. številki našega lista, dne del o njem, naj sporoči na postajo 16 julija t. L, smo objavili pod LM ali iženi pogrešanega, Pavli naslovom »Pozor« tele vrstice: 6.; Oražem, Stara cerkev, julija je odšel v gozd za Staro j Pogrešanega so iskali v bližnji iz Stare in daljni okolici. Posebno veliko v rjavo! truda sta vložila pri iskanju mi- srajco, črne hlače, imel je rjavo kapo, obut v gojzarice. Je srednje postave, suhljat. Kdor bi kaj ve- Televizor v Karlovici Pred kakimi dvemi meseci so v Karlovici pri Velikih Laščah nabavili televizijski aparat. Televizor je last prebivalcev tega področja, ki so ga nabavili z lastnimi sredstvi. Nahaja se v prostorih šole na Karlovici. Okrog njena se večkrat zberejo ljudje in gledajo razne oddaje. Vsekakor je televizor za ta predel velika pridobitev. S skupnimi močmi si lahko nabavijo televizor v vsaki vasi, kar so dokazali tudi Karlovčani. ličnika Stane Podkoritnik in Tone Rantoša, ki sta tudi organizirala ljudi, ki so'iskali pogrešanega Oraž-ma. Toda ves trud je bil zaman. 8. novembra t. 1. sta delavki pri Gozdni upravi Stara cerkev, sestri Ljudmila in Majda Gornik, čistili gozd v gozdnem oddelku, kakih 800 metrov nad cesto pri Vrbovcu. Bilo je ob 8. uri zjutraj, ko sta našli mrtveca. Bil je pogrešani Oražem Franc. Ugotovil so, da se je obesil na bukev. Verjetno se mu je že med dejanjem odpel pas, s katerim si je končal življenje in je padel na tla. Našli so ga namreč na tleh. Pokojnik je bil živčno bolan in ga je verjetno prav to pognalo v prezgodnjo smrt. Zapušča ženo in troje otrok. Star je foil 43 let, po poklicu je bil delavec. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< f Travnik v Loškem potoku je lepa vas (ROKOMET) Ig: Ribnica 20:22 (10:11) V predzadnjem kolu prvenstva Dolenjske se je ekipa Ribnice srečala z ekipo Iga. Gostje so bili vsekakor favoriti, Iker so dosed a j zmagali na vseh tekmah, toda kljub temu so se morali ves čas zelo boriti za zmago. Igrišče je bilo zelo blatno, zato na njem niso mogli pokazati dobre igre, pa tudi domačini so se na igrišču bolje znašli. Vse to pa ne opravičuje minimalne zmage Ribnice. Precej krivde za to nosi nerazpoloženi vratar in pa sebičnost nekaterih igralcev. Sodiil je republiški sodnik Mihaj-lovič, ki pa svoje naloge ni ravno najboljše opravil. Pri ekipi Ribnice sta bila najboljša Bavdek III (2 gola), Cihal (4), medtem ko Bavdek I in Kmet, kljub temu, da sta dosegla vsak po osem golov, nista zadovoljila. S to zmago si je ekipa Ribnice praktično že zagotovila jesensko prvenstvo Dolenjske v rokometu. V zadnjem kolu so se Ribničani srečali z ekipo Polža — Višnja gora. Po krivdi Dolenjske podzveze pa ni bilo sodnikov, zato je bila odigrana le prijateljska tekma. Zmagala je Ribnica z rezultatom 27:19. Tekma bo ponovno odigrana to nedeljo. et,- w l 1 e FRANCE TRAMPUŠ: ♦ Beilin - mesto dveh svetov 1 SPET DVIGAJO GLAVE... jetno niso pomislili na koncentracijska taborišča, množična uničevanja Judov itd. — in prav to, da Kje so nekdanji Hitlerjevi privržene:? Kaj na grozodejstva niso mislili, je za določen počno? Koliko jih je? odstotek Nemcev značilno. Svojo izbiro so ti ljudje Tako se ne sprašujemo samo mi. To zanima utemeljili takole: »Slo nam je bolje.« »Bili so tudi Nemce. dobri časi.« »Skrbel je za malega človeka,« »Ni Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je nek bilo brezposelnosti.« »Hitler boljši od Adenauerja.« inštitut za ugotavljanje javnega mnenja postavil »Sele sedaj vemo, kako je imel prav.« Itd. anketirancem vprašanje: »Kaj bi storili, ko bi sedaj K sreči prevladuje nasprotno mnenje. 'Niso redki časopisi, ki razkrinkavajo nekdanje Hitlerje ven sodelavce. »Einigheit« poroča n. pr., da nekdanji državni sekretar v Hitlerjevem pravosodnem ministrstvu sedaj prejema nad 2000 mark mesečne pokojnine in se sam imenuje nekronani Kralj Hamburga. Ta Rothenberger te eden izmed tistih, ki so pošiljali ljudi, v plinske celice. Na Numberškem ; t procesu je bil obsojen na 7 let zapora, odsedel pa < ■ je le 28 mesecev in doslej prejel 200.000 mark po- 1' kojnine — vrednost 55 avtomobilov znamke Volkswagen. Študentovski časopis v Heidelbergu .je objavil članek proti obujanju nacizma, l!n našli so se ljudje, ki so napadli kolporterja jn ga pobili na tla. Časopis Berliner Stimme kritizira predvsem vojne spomine, ki so jih napisali nekdanji na- »—* imeli priložnost glasovati za človeka, kakršen je danes nespremenjena. Nekdanji generaloberst Gubi! Hitler?« Dvanajst odstotkov anketiranih je od- derian zaključuje svoje spomine: »Vam, moji vo-govoriio, da bi se odločili za takega človeka, ka- jaki, naj velja moja poslednja beseda. Vzravnajte kršen je bil Hitler. Ta številka je presenetljivo se, kameradi, in dvignite glavo, kot nekdaj pri visoka, posebno če pomislimo, dia danes vsakdo ve, paradi. Ni se vam treba sramovati svojih dejanj.« kam je vodila Hitlerjeve politika. Ti ljudje ver- (Konec prihodnjič) oiobobobobobobobobobobobobobobobobobocdbobobobobobobobcobobobobobobobobobobobobobobobobobobo ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ZLOČINCI 23 posebne vrste IN NEM^^™il0Bm™KoVsNTOM<ŽMo“slE?NEGA POSTOPKA« Pozneje so postali pediatrični oddelki v »Komiteju, za raziskovanje dednih bolezni« morišča za otroke, ki niso bili izbrani po čisto rasnem kriteriju. To je potrdila glavna sestra v hadamarskem zavodu. Takole je povedala: »Maja 1943 so pripeljali v hadamarski zavod otroke polžidov. Ne morem točno reči, koliko jih je bilo, toda kolikor se. lahko spomnim, je šlo za 15 ali 20 deklic. Nekatere so imele na koži ekcetne. Vse te otroke so usmrtili z injekcijami. Ko sem se oktobra 1943 vrnila z dopusta v Hadamar, so mi povedali, da so otroci pomrli.« V mejah medicinske znanosti bi se dalo še razpravljati o dajanju »pomoči pri umiranju« duševnim bolnikom, deformiranim in idiotskim otrokom. Toda v času tega programa je bila izbira čisto politične m ideološke narave ne glede na to, če so prizadete osebe pripadale »nezaželeni rasni skupini« ali pa so bile nesposobne, da bi se same vzdrževale. Prikrivanje teh ubijalskih načrtov je bilo razkrinkano z dejstvom, da so eni in isti zdravniki izbirali zapornike v koncentracijskih taboriščih in odločali o usodi duševno bolnih. Obtoženi Waldemar Hoven, bivši zdravnik v taborišču Buchenwald, je med drugim dejal: »Leta 1941 sem zvedel, da se je začel v Nemčiji izvajati program evtanazije slaboumnih in pohabljenih. Komandant taborišča Koch je poklical vse pomembne SS častnike in jim sporočil Himmlerjev zaupen nalog, da je treba uničiti vse slaboumne in pohabljene zapor- nike. Ob tej priložnosti je komandant poudaril, da morajo biti zajeti v ta program iztrebljanja vsi Židje, zaprti v taborišču. To da je nalog iz Berlina. Okoli 300 do 400 zapornikov-Židov je bilo zato poslano v zavod za evtanazijo v Bemburg. Nekaj dni po tem mi je dal komandant spisek z imeni teh ljudi in naročil, naj napišem lažna spričevala o vzroku smrti. Ta akcija je bila izvedena s šifro ,14 F 13 «. Zaporniki iz koncentracijskih taborišč pa niso bili edini, ki so jih pošiljali v zavode za evtanazijo na osnovi operacije »14 F 13«. Izjava glavne sestre iz zavoda v Hadamarju, ki smo jo delno že omenili, vsebuje tudi nove podatke. Le-te so potrdile ostale priče: »Od julija 1944 do kapitulacije Nemčije je bilo pripeljanih v zavod za duševno bolne okoli 400 Slovanov (mož, žena in otrok). Trdilo se je, da vsi bolujejo zaradi tuberkuloze. Vse te osebe so bile takoj po prihodu usmrčene z injekcijami.« Prvi pismeni dokaz o načrtnem iztrebljenju tuberkuloznih Poljakov je najti v dopisu, ki ga je upravitelj wartcnške oblasti, Gret-ser, poslal Heinrichu Himmlerju. To je bilo 1. maja 1942: »Državni voditelj! , , , . V dveh ali treh prihodnjih mesecih bo lahko izveden poseben postopek nad 100.000 Židi, ki živijo v moji oblasti, tako, kot ste naročili Vi in vodja glavnega varnostnega odseka, generalni poročnik SS Heydrich. Prosim Vas, pooblastite me, da potem, ko bo izpeljan program z Židi, rešim oblast nevarnosti, ki raste iz dneva v dan. Obstoječe pomožne enote, ki so dobro izurjene, bi lahko uporabil v ta namen. Zaenkrat je znano, da je v oblasti med Poljaki okoli 230 tisoč TBC primerov. Od tega je 35 tisoč primerov odprte tuberkuloze. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je veliko število Nemcev, ki so prišli v to oblast popolnoma zdravi, že okužilo z boleznijo...« V pismu z dne 9. junija 1942 izraža vodja GESTAPA Heydrich svoje mišljenje in pravi, da ne nasprotuje uporabi posebnega postopka nad prebivalci protektorata in Poljaki brez državljanstva, ki bolujejo zaradi tuberkuloze. Strinjal se je s predlogom upravitelja Greiserja. „ V pismu, ki ga je poslal Himmler Greiscrju (3. decembra 1942), pa ta predlaga, naj izbere Greiser primeren kraj, kamor bi lahko poslali jetične bolnike. Obtožni Rudolf Brandt — bil je nekaj časa Himmlerjev vojaški pribočnik — je dejal, »da je bilo več tisoč Poljakov, okuženih s tuberkulozo, poslanih v izolacijska taborišča.« Poleg tega dokumenta (št. 441) ni imela obtožba nobenega drugega gradiva o usodi teh mučencev. POSKUSI Z MNOŽIČNO STERILIZACIJO Razvoju poskusov sterilizacije je moč slediti v celoti. Med vojn® se je nacistična ideologija vse bolj oprijemala misli, kako uničiti podjarmljene evropske nagode. Delali so tele poskuse: a) sterilizacijo s pomočjo zdravljenja, b) sterilizacijo z žarki, c) sterilizacijo z draženjem maternice a) Za začetek sterilizacije z drogami se šteje, ko je obtoženi Adolf Pokorny poslal v oktobru leta 1941 pismo Heinrichu Himmlerju: “Ker trdim, da je treba sovražnika ne le premagati, marveč tudi uničiti, se čutim ponosnega, da Vam kot komisarju za okrepitev nemškega rasnega nasledstva, sporočam: Dr. Madaus je objavil rezultate svojih preiskav (steriliziranja S pomočjo drog) — prilagam obe razpravi.* Ko isem prebiral te razprave, sem spoznal, kako pomembno vlog® imajo droge v boju našega naroda. Ce bi uspeli na temelju teh raziskav kar se da hitro pripraviti drogo, ki bi v relativno kratkem času neopazno izzvala sterilizacijo pri ljudeh, bi imeli v naših rokah nov® in močno orožje. Široke perspektive odpira že sama misel, da bi lahko sterilizirali 3 milijone komunistov, ki so sedaj v nemških rokah ter jih tako napravili neplodne in nesposobne za razmnoževanje, da P» bi kljub temu ostali uporabna delovna sila. Madaus je ugotovil, da pripomore sok caladiuma seguinuma, ce ga da skozi usta ali s pomočjo injekcije, pri živalih moškega spola do popolne jalovosti, včasih pa tudi pri živalih ženskega spola. Ilustracije, priložene razpravi, so prepričljive. V kolikor bodo sprejeti moji predlogi, bi bilo potrebno: * Razpravi, o katerih je govora, sita bili objavljeni v »Zeitschrift fur die gesamte experimen talile Medizin«. zvezek 109-1.