Ob letu na rob!
Ob izteku leta obHajoo pripravljamo bttaoeo uspeha, na podlagi katere želimo ugotoviti, kako smo bili uspešni vprete-klosti w kakšne naj bodo naše usmeritve v bodoče, v naslednjem letu. To oprav-Ijamo v naši občiai sedaj, ko ocenjajemo rezultate uresničevanja programa druž-beooekonomskega razvoja občine v letu 1979 in ko imamo r razpravi program družbenoekonomskega razroja obiine za obdobje 1976-1980 za leto 1980. Ob pregledu doseženib rezultalov in pri po-stavljanju programskih obvez za nasled-nje leto att celo daljše obdobje pa priha-jamo do razmišljanj ali zaključkov, ki se razhajajo, ki oe vodijo k skupnim intere-som ali skladnemu razvoju. Odločitve in usmeritve niso preproste, zato pa mora ' pri razmišljanju in odktčanju sodelovati čim veije števih delovnih Ijudi in obča-oov.
Čeprav smo z rezultati poslovanja de-lovnih organizadj, ki delujejo na območ-ju naše občine, zadovoljni, bi labko rekli istoiasno, da bi bili lahko še boljši. Pred-vsem bi moratt biti uspešnejši tam, kjer ugotavljamo, da biob dosledni reatizadji investkijskih ptognunov bitreje in učin-koviteje prispevah k povdevanju skup-nega aarodnega dohodka in s tem tudi narodaega dohodka r naši občini.
Prizadevanja za izvedbo investidj v programiranein roku bi morala biti več-ja, saj bi ob spoštoranju sprejetih rokov
tudi mnogo prispevali k zmanjševanju oarašianja investidjskib vrednostL To pa naj bi r bodoče ne bila Ic skrb delovne organizadje, v kateri se opravlja iavesti-tija, temvei nas vseb, predrsem pa vseb subjektivnib sit v dehvni orgaoizadji in krajevni akupnosti, kjer se nova investi-dja pojavija. Primer so gradnje objektov Samoprispevka ILTuso interes, aktivno sodelovanje in uspešno odloianje obia-nov prispevaB ne le k bitrejšemu oprav-Ijanju teb del, temveč tudi k temu, da dejansko uresničujemo policentrični ra-zvoj posameznih krajev, posameznih knjevnib skupnosti in posameznib ob-čin.
Neskladen razvoj na območju petib ljubljanskib občin v zadnjem času obču-timo prav mi, na območju naše ob&ne. Resnično postaja obmoije naše občine interesantnejše za nadaljnji razroj posa-meznih dejavnosti v Ljubljani, ob tem, da so skoraj vse površine r ostaUb obči-nab več ab' manj pozidane. Na našem območju imamo še dovolj razpoložljivib površiit za nadaljnji razvoj Ljubljane. Ob tem pa se srečujemo z nelabko odlo-čitvijo, koliko zemljišč in katen name-njamo za nadaljajo urbanizadjo, katera pa še v nadaljnjem obdobju prepuščamo kmetijski dejavnosti. Odločitve niso eno-stavne in jib tudi ne smemo poenostav-Ijati, vendar mQramo vedno trezno te-btati naše odlodtve ob tem, kaj nam predstavljajo slaba kmetijska zemljišča nasproti urbaaizadji okolja in kaj nam pomeni odvzeta dobra kmetijska površi-na za namene stanoranjske izgradnje. Spoprijemati se moramo z resnico, da so se in da se bodo morale tudi r bodoče umikati kmetijske površine nstočemu urbaniziranemu mestu.
Neskladen nzvoj posameznih občin je pogojen z opredeUtvami pretektosti, ka-
ten pa bodo imela odraz na razvoj naše občtne še nekaj let. Veiji posegi, ki se opravljajo v zadnjih letib na območju naše občine, dajejo objektivne pogoje za bitrejši in skladnejši nzvoj med občina-mi in med našim območjem. Izgradnja avtoceste Vrhnika-Dolgi most, zapadna obvoznica Dolgi most-Črnuče, južna ob-voznica Dolgi most-ŠkoOjica ter uredi-tev KarhvSkega mostu in njegove okoti-ce, dajejo pogoj za dokoočoo urbanizad-/o tega območja. Ob tem pa ne misttmo samo na stanovanjsko in industrijsko gradnjo, temveč dajemo tudi normalne pogoje za nadaljnji nuroj kmetijstva v dndbeni in zasebai posesti.
Nadaljnja komunabia opremljenost našib območij bo prispevala, da z moder-nizadjo cest, vodovoda, kanatizadje, elektrike in še ostale komunalne opreme odpremo in podpremo prizaderanja po-samezaih krajevoib skupaosti za njibovo boljšo povezavo z ostalimi območji. S prizadevanji za razroj posameznib de-jamosti v relikolaškem, podpeško-ra-kitniški, borjukki in polbovgrajski dobni in območjib Golo-Zapotok, Rog in Že-limlje bomo dali svoj velik prispevek za skladen razvoj naše občine v odnosu mestne krajevne skupaosti. naspriti predmestnim.            x
Ne gre za to, da izdehjemo programe, ki bi bili spisek želja, temveč programe, ki bi bUi odraz družbenoekonomske upravičenosti, usklajeni z aajširšuai inte-resi delovoib ljudi in občaaov. Zato naj ob predlagaaju osnutka smernic razvoja za leto 1980 sodetoje čim Mrši krog de-ktvnih Ijudi. Naj ne bodo ti programi in usmeritve dane v razpravo in odločaaje samo ozkemu krogu ali še cekt ssuno strokornim službam. Saj z dehvanjem delegatskega sistema v celoti zabtevamo tudi resaKnost našega samoupravljanja,
njegovib dosežkov in seveda tudi njego-vib pomanjkljivosti.
Da bomo pri nadaljnji izgradnji naše-ga samoupravnega sodaiističnega siste-ma v rsej njegovi rsebini še popolnejši in uiinkovitejši, moramo nekatere krajev-ne skupnosti tudi preoblikorati in to iz sedanjib vettldh in obsežnib v manjše in učinkovitejše. V tald krajevni skupnosti bodo aktivnosti in neposredni interesi še bolj prisotrii in izpostavljeni. Te interese bomo lažje usklajevali in vključevali v naša skupna prizadevanja za obttkovanje naše občine v sldaden prostorski in go-spodarski interes. Tako bomo s skupnimi napori lažje razreševati vprašanja pro-storske opredelitve in se bitreje dogovo-ritt ob skupnih interesib, kje bo stano-vanjsko naselje, kje industrijska cona, kje kmetijske povrtSne, kje površine za vikend bišice, kje botno razvijali turizem in rekreadjo in tabko biše naštevati. Ob taki organiziranosti ne more biti rpraša-nje, ali potrebujemo vodovod v Brestu, ali potrebujemo farmo Brest, ab dogra-jujemo do končtte vrednosti tarmo Gmajnice, ati se odločamo vsi za dogra-ditev in ureditev mladinskega kHmatske-ga zdraviUšča Rakitna, att pospešeno gradimo športoo rekreadjski centerSro-boda inšeinše bi labko našterali.
Ob zaključku razmišljanja lahko ugo-tovimo, da smo vsiskupaj r preteklosti v vseb našib aktivnostih zelo uspešni, da pa monmo naša prizadevanja, skrb in na-pore združiti tudi r bodoie, saj bomo le tako našo lepo in obsežno občino izobti-korali v tako dmžbeaopotttičBo skup-nost, ki bo ponos vsakega, ne samo naše-ga občana, ne samo tistega, ki želi čim hitrejši napredek tej skupnosti, temveč tudi tistib, ki na uspešen napredek gleda-jo bolj kritUno, kot pa na napaino stor-jeai konk ali mpačao odtotitev.
VILI BELIČ