Kadri in izobraževanje 
Novi magistri v gozdarstvu 
Nadaljujemo s predstavitvijo novih magistrov gozdarskih znanosti, ki smo jo začeli v št. 7-8 iz leta 1998 in 
nadaljevali v prvi letošnji številki. Tokrat vam predstavljamo trenutno najmlajšega med gozdarskimi magistri v 
Sloveniji tako po letih kot po stažu, saj je svoje magistrsko delo zagovarjal v letošnji pomladi. Sašo Žitnik je 
zaposlen kot mlad raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v programski skupini za gozdno biologijo, 
ekologijo in tehnologijo, na Oddelku za gozdno fiziologija in genetiko in nadaljuje doktorski študij. 
Ostali štirje magistri so svoja magistrska dela uspešno zagovarjali v letu 1998. Marko Debeljak kot mlad 
raziskovalec Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete nadaljuje študij pri prof. 
dr. Dušanu Mlinšku. Matjaž Čater je kot mlad raziskovalec zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije in 
ima vpisan doktorski študij. 
Janez Zafran in Mladen Prebevšek sta zaposlena v gozdarski operativi, prvi kot strokovni svetovalec na 
Območni enoti ZGS v Postojni, drugi kot vodja Krajevne enote ZGS Koper. 
ŽITNIK, Sašo 
VLOGA FITINSKE KISLINE PRT SHRANJEVANJU ŽELODA DOBA (QUERCUS 
ROB UR L.) IN GRADNA (QUERCUS PETRAEA (MATT.) LIEBL.). (THE ROLE OF 
PHYTIC ACID fN STORAGE OF SEEDS OF COMMON OAK (QUERCUS ROB UR 
L.) AND SESSJLE OAK (QUERCUS PETRAEA (MATT.) LIEBL.).- Magistrsko delo. 
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire, 1999, IX, 90s., 18 pregl., 14 graf., 3 slike, 84 virov. 
Mentor 1 Supervisor: doc. dr. Hajka KRAJGHER 
Recenzenta 1 Rewievers: prof. dr. Franc BATIČ, doc. dr. Jurij DIA CI 
Datum zagovora: 23. 4. 1999 
GDK (FDC) 232.315:232.318+ 176.1 Quercus robur (L.)+ 176.1 Quercus petraea ((Matt.) Liebl. ):(043.3) 
Izvleček 
Cilj raziskave je razviti nove postopke dalj šega shranjevanja želo da doba in gradna, ki bi bili poceni in praktični, 
saj jih je z zdaj znanimi metodami zaradi njihove rekalcitrantnosti možno shranjevati le nekaj mesecev. 
Raziskovanje sloni na hipotezi, daje vitalnost že loda po daljšem shranjevan ju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo 
fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je 
zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah z gradnom, ki se bistveno razlikujeta po vsebnosti 
celotnega fosforja v listih -to je uporabljeno kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na 
ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevan jem in nato vsake tri 
mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca. Mg) in vsebnost 
fi tinske kisline v njem. Rezultati so pokazali, da je na ploskvi, na kateri je večja vsebnost celotnega fosforja v 
listih, tudi večja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi večja vsebnost fitinske kisline v 
že lodu, hkrati pa je večja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na začetku shranjevanja in sčasoma 
postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vital nostjo žel oda po daljšem 
času shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar s poskusom nismo 
odkrili statistično značilnih razlik. 
Ključne besede: semenarstvo, seme, želod, dob, Quercus robur (L.), graden, Quercus peh·aea ((Matt.) Liebl.), 
shranjevanje, fitinska kislina, fosfor, kaliYost. 
Key words: seed trade, seed, acorns, common oak, Quercus robur (L.), sessile oak, Quercus petraea ((Matt.) 
Liebl.), storage, phytic acid, phosphorus, germination. 
220 GozdV 57 (1999) 4 
Kadri in izobraževanje 
DEBELJAK, Marko 
UPORABNOST EKOLOŠKE ENERGETIKE PRJ SONARAVNEM GOSPODAR-
JENJU Z GOZDOVI. (APPLICABILITY OF ECOLOGICAL ENERGETICS TO 
CLOSE-TO-NATURE MANAGEMENT OF FORESTS).- Magistrsko delo. Ljubljana, 
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne 
vire, 1998, XI, 15 6 str., Il pregl., 5 graf., 1 O skic, 7 pri!., 115 virov. 
Mentor 1 Supervisor: prof. dr. Dušan MLINŠEK 
Člana komisije 1 Rewievers: prof. dr. Miha ADAMIČ, doc. dr. Boris KOMPARE 
Datum zagovora: 8. 4. 1998 
GDK(FDC ) 182.5 + 629 : 24 : (041.2) 
Izvleček 
Študija obravnava poskus ovrednotenja trajnosti in sonaravnosti s pomočjo ekološke energetike. Prikazan je 
razvoj sistemskega pristopa k razumevanju in delu z naravo, uvedba termodinamike v ekologijo in razvoj ekološke 
energetike iz katere so se razvile ciljne funkcije. Opisane so ciljne funkcije: največja uporabna moč, ascendenca, 
indirektni vplivi, emergija in eksergija. Predlagana je njihova uporabnost pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi. 
Ključne besede: ekološka energetika, ciljne funkcije, gospodarjenje z gozdom, so naravno gospodarjenje, trajnost. 
Key words: ecological energetics, goal functions, close-to-nature forest management, sustainability. 
ČATER, Matjaž 
NEKATERI EKOFIZIOLOŠKI KAZALCI STRESA PRI DOBU (Quercus robur L.) 
V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI. (SOME ECOPHYSIOLOGICAL STRESS IN-
DICATORS OF COMMON OAK (Quercus robur L.) IN THE NORTH EAST OF 
SLOVENIA (MURSKA ŠUMA)).- Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, l998, X, 89 
str., 8 pregl., 27 graf., 5 slik, 2 pril., 116 virov. 
Mentor 1 Supervisor: prof dr. Franc BATIČ 
Recenzenta 1 Rewievers: prof. dr. Andrej MARTINČIČ, prof. dr. Jurij DIACI 
Datum zagovora: 14. 4. 1998 
GDK (FDC) 176.1 (Quercus robur (L.): 161:(497.12 Murska šuma): (043.2) 
Izvleček 
Dob (Quercus robur L.) je pomemben gradnik nižinskih in gričevnatih gozdov v Sloveniji. V zadnjem desetletju 
opazno sušenje in fiziološko pešanje je posebno izrazito v Prekmurju zaradj sušnega podnebja, neugodne 
razporeditve padavin in izrazitih hidromelioracijslUh ukrepov. Naloga obravnava povezavo med vodnim stresom 
in kazalci vodnih razmer (nivo podtalnice, padavine, vodostaji rek Mure in Ledave) ter drugimi kazalci stresa 
(vodni potencial, električna prevodnost kambij eve cone, osutost listne površine) v gozdnem kompleksu Murska 
šuma na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer smo izbrali dve ploskvi z različno poškodovanosti o dobovih dreves. 
Na izbranih ploskvah smo mesečno določali vodni potencial, električno prevodnost kambijeve cone in osutost 
listne površine. Meritve so pokazale zvezo med vodnim potencialom in gladino podtalnice, ki je bila na ploskvi 
z bolj prizadetimi dobovimi drevesi večja kot na ploskvi z manjšo prizadetostjo. Vzporedno s terenskimi 
opazovanji je potekallončni poskus v kontroliranih pogojih na petletnih dobovih sadikah, opravljen v avgustu. 
Točka začetnega zapiranja listnih rež je bila v intervalu med -0,5 in -0,7 Mpa, nepovratna zapiranje paje povzročil 
vodni potencial, manjši (bolj negativen) od -1,62 Mpa. 
Ključne besede: dob, Quercus robur (L.), propadanje, fiziologija, vodni potencial, električna upornost kambij eve 
cone, Prekmurska šuma 
Key words: common o ak, Quercus robur (L.), oak decline, physiology, water potential, electrical resistance of 
cambial zone. 
GozdV 57 (1999) 4 221 
Ir<.aclri in izobraževanje 
ZAFRAN, Janez 
GOZDNAZAPLATAKOTKRITERIJPROUČEVANJADINAMIKEKULTURNEKRA­
JINE NA PRIMERU IZ PIVŠKE KOTLINE. (FOREST PATCH ASA CRITERION OF 
CULTURAL LANDSCAPE DYNAMICS RESEARCH- CASE STUDY FROM PIVKA 
BAS IN).- Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek 
za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1998, XIII, 144 str., 36 pregl., 15 k., 6 graf, 6 slik, 
9 pril., 108 virov. 
Mentor 1 Supervisor: prof. dr. Boš~ an ANKO 
Recenzenta 1 Rewievers: prof. dr. Dušan PLUT, prof. dr. Ivan MARUŠIČ 
Datum zagovora: 24. 4. 1998 
GDK (FDC) 907.1 : 915: (497.12*05): (043.2) 
Izvleček 
Naloga analizira spremembo kulturne krajine v Pivški kotlini v obdobju 1823-1994, s posebnim poudarkom na razporedu 
gozdnih zaplat. Gozd kot naravni kraj inski element je v stole lj ih oblikovanja ku ltume kraj ine doživel največ sprememb. 
Najprej se je umikal potrebi po večanju deleža kmetijskih površin, začetek pogozdovanj in proces zaraščanja zaradi 
opuščanja kmetijske rabe prostora pa ga je zopet hitro vračal na degradirana tla. Po letu 1957 ugotavljamo hiter proces 
širjenja in združevanja gozdnih zaplat, predvsem na nekdanjih pašnikih in travnikih. Gozdne zaplate v modelnem 
območju oblikujejo skupinsko porazdelitev, po obliki prevladujejo izrazito nestrnjene zaplate z velikim deležem 
gozdnega roba. Spremembe krajinskih elementov niso enake v celotnem prostoru, ampak kažejo precej različno stopnjo 
dinamike kot rezultat prisotnosti človekovega (ne)delovanja. Analiza funkcionalne povezanosti gozdnih zaplat in 
razporeditve prostora izven vplivnega območja gozda kaže na izreden pomen prostorske razporeditve krajinskih elementov, 
kijo moramo upoštevati pri načrtovanju prihodnjih krajin. 
Ključne besede: gozdna zaplata, dinamika krajine, kulturna krajina, Kras, Pivška kotlina. 
Key words: forest patch, landscape dynamics, culturallandscape, Karst, Pivka basin, Slovenia. 
PREBEVŠEK, Mladen 
GOZD SREDNJEDEBELNIK KOT SONARAVNA TVORBA, NJEGOV RAZVOJ 
IN PERSPEKTIVE V SPROŠČENEM GOJENJU GOZDOV. (FOREST OF COP-
PICES AND SEED TREES AS SEMINATURAL FORMATION, ITS DEVELOP-
MENT AND PERSPECTIVES IN EUROPEAN SELECTION SYSTEM).- Magistrsko 
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 
obnov lji ve gozdne vire, 1998, X, 113 str., 34 pregl., 48 graf., 74 pril., 38 virov. 
Mentor 1 Supervisor: prof. dr. Dušan MLINŠEK 
Recenzenta 1 Rewievers: prof. dr. Marijan KOTAR, doc. dr. Jurij DIACI 
Datum zagovora: 24. 12. 1998 
GDK (FDC) 222.1:222.21 : 24:(497.12*14) (043.2) 
Izvleček 
Srednjedebelniki na območju Brkinov so tipi gozdov, v katerih se izmenjuje drevje panjevskega in semenskega porekla. 
Tipični srednjedebelniki so pogosti v Primorju na pretežno hrastovih gozdnih združbah. Na rast in razvoj drevja vplivajo 
negativni dejavniki okolja. Drevo prilagodi stresnim pogojem fiziologija, tudi rastlinska združba si ustvari varčen 
krogotok hranil in prilagodi pretok svetlobe. Na srednjedebelnike v Primorju pa je imel velik vpliv človek. Velike 
površine gozdov panjevcev so posledica panjevskih sečenj. Gozdarska stroka je prek sistema gospodarjenja s 
srednjedebelniki skušala zmanjšati vplive panjevske sečnje na degradacijo gozda. Sistem gojen ja srednjedebelnikov 
omogoča ob panjevski tudi semensko obnovo, podaljša razvoj in kakovost gozda. Nekatera izhodišča gojenja 
srednjedebelnikov so uporabna tudi danes. Na podlagi analize različnih razvojnih faz v hrastovih srednjedebelnikih 
so ugotovljene spremembe stanja drevesne sestave, števila drevja, vloge in deleža panjevcev, gibanje lesne zaloge in 
obseg redčenj. Predstavljena je hipoteza razvoja gozda in na njeni podlagi so oblikovani realni gojitveni cilji. 
Ključne besede: srednjedebelnik, panjevec, gojenje gozda, razvojna faza, struktura sestaja, zgradba sestaja, 
ekološka lastnost, hipoteza razvoja, gozdnogojitveni ukrepi, Brkini. 
Key words: coppices with standards, copicces trees, silviculture, development phases, stand structure, stand 
construction, ecological properties, development hypothesis,silvicultural measures, Brkini, Slovenia. 
222 GozdV 57 (1999) 4