DVOMESEČNI« 6/2002, letnik 75 (štev. 520) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Urednik: Janez Potočnik Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Tisk: Schwarz, d.O.o., Vrhnika ISSN 0353-0477 VSEBINA Zahvalni dan sester HMP Gospod me je poklical - s. Mateja Tomšič Voditi k Bogu - Juan E. Vecchi Tukaj sem! - Boštjan Jamnik, Drago Senčru, Zoltan Varga Molitev ob sliki - vabilo k sodelovanju Oratorij 2002 - Ujemi blesk davnine Denar, res sveta vladar? - Karmen Adventno pričakovanje - družina Količ iz Brežic Ta vojna ni naša - Jože Mlinaric Kip sestre Izabele - s. Marija Žibert Razni prispevki Obvestila — programi za mlade, romarski shodi, festival SV izhaja v 53 narodnih izdajah, v24 jezikih in v 128državah, kjer delujejo salezijanci (letna naklada je nad 10 milijonov izvodov) in sicer: Antili (Santo Domingo) - Argentina Avstralija - Avstrija - Belgija (Flamska) - Bojivija - Brazilija Centralna Amerika (Salvador) - Češka -Čile - Ekvador Filipini - Francija - Haiti - Hrvaška - Indija 5x (angleško, malayalam,tamil,telugu,hindi)-Irska-Italija - JužnaKoreja Kanada-Kenija-Kitajska (HongKong)-Kolumbija-Kongo Litva - Madžarska - Malta - Mehika - Mozambik - Nemčija Nizozemska - Paragvaj Peru - Poljska - Portugalska Rusija - Slovaška - Slovenija - Španija - Šri Lanka - Tajska Urugvaj - Velika Britanija - Venezuela - Zambija - ZDA New Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo). Salezijanski vestnik, Rakovniška6, p.p. 2404,1001 Ljubljana tel.:01/427.30.28,e-mail:vestnik@salve.si, www.sdb.salve.si DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in druge namene lahko nakažete na račun in pripišete, za kateri namen: Salezijanci, Rakovniška6, p.p. 2404,1001 Ljubljana številka novega računa: 24200 - 9004141717, pripis: "SV" Leto se je nagnilo v jesen. Polja so pospravljena, drevesa so odložila svoje dragocene plodove, mošt je dozorel v vino. Jesen je čas pospravljanja sadov zemlje in hkrati čas hvaležnosti. Verni ljudje se vsako jesen - na zahvalno nedeljo -tudi skupno zahvalimo Bogu za vse dobrote, ki smo jih prejeli v letu, ki mineva. Hvala večnemu Bogu! DON BOSKO, ZGLED HVALEŽNOSTI I Ivaležnost je izraz človeka s plemenitim srcem. S hvaležnostjo človek priznava, da je vse, kar je in kar ima, neza-služen Božji dar. Zaveda se, da vsega tega lahko tudi ne bi imel. Zato hvaležnost odpira človeka Bogu in budi v njem ljubezen do njega. Don Bosko je bil poznan kot hvaležen človek. Prepričan je bil, da je vse njegovo delo za mlade čudež Božje previdnosti in dobrote. Vsak dan se je zahvaljeval Bogu za dar vere, duhovniškega poklica in za mlade, med katere je bil poslan, da bi jim pomagal najti pravo potvživljenje. Prepričan je bil, da so mu prav mladi pomagali v njegovi človeški in duhovni rasti. Posebno hvaležnost je izkazoval svojim sodelavcem in dobrotnikom. Dal jim je čutiti, da so skupaj z njim deležni istega poslanstva in da bodo zato deležni tudi istega ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 plačila, tako na zemlji kot v večnosti. Zagotavljal je, da so tisti, ki podpirajo njegovo delo, skupaj z njim deležni posebnega blagoslova Marije Pomočnice. Don Bosko se je zavedal tudi velikega vzgojnega pomena hvaležnosti. Prepričan je bil, daje dobra letista vzgoja, ki prebuja v mladem človeku čut spoštovanja in hvaležnosti. Zato je nespoštljiv in nehvaležen človek v resnici nevzgojen človek. ZAZNAMOVANI S HVALEŽNOSTJO Tudi mi, ki nadaljujemo don Boskovo delo za mlade, za ta »najdragocenejši del človeške družbe«, si ne moremo predstavljati življenja brez hvaležnosti. Čutimo celo, da je hvaležnost pogosto edino, kar imamo in kar lahko vračamo. Čudenje in hvaležnost. Čudenje zaradi velikih darov, ki nam jih Bog nenehno naklanja. Hvaležnost, ki jo dan za dnem spreminjamo v molitev in gorečo prošnjo, naj Bog po- Čas hvaležnosti vrne vsem, ki nas na različne načine podpirajo in nam stojo ob strani. Letos smo salezijanci in hčere Marije Pomočnice hvaležni Bogu zlasti za novi vodstvi redovnih družb na svetovni ravni, ki nas bosta vodili v prihodnjih šestih letih. Hvaležni smo tudi za tiste mlade fante in dekleta, ki so se to leto odločili, da stopijo na pot duhovnega poklica po don Bo-skovem zgledu. Bogu sezahvaljujemotudi za množice mladih, ki se dan za dnem zbirajo ob nas: v šolah in domovih, v cerkvah, veroučnih učilnicah in na dvoriščih, na duhovnih vajah, oratorijih in drugih srečanjih. Hvaležni smo mladim, ki so se odločili, da kot animatorji del svoje mladosti namenijo delu za mlade, svoje sovrstnike. Hvaležni smo staršem in družinam, ki nam zaupajo svoje otroke, da bi jih skupaj z njimi spremljali skozi nemirna in težavna leta mladosti. Naša posebna hvaležnostpa velja vsem tistim dobrim ljudem, našim dobrotnikom, ki verjamejo v naše delo za mladino in nas na različne načine podpirajo. Salezijanski vestnik je po don Boskovi zamisli glasilo vseh tistih, ki se zavedajo izjemnega pomena dobre vzgoje mladine za prihodnost naroda in Cerkve in skušajo skupaj z nami storiti nekaj dobrega za mlade ter si obenem zagotoviti »košček nebes«, ki vse poplača. Lojze Dobravec predstojnik slovenskih salezijancev ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 BSOSMSMISl 75 letnikov Vestnika Spoštovani! Zaključuje se neko obdobje in začenja novo. Ne lev cerkvenem letu -pred nami je namreč z nedeljo Kristusa Kralja sklep enega ter s prvo adventno nedeljo začetek novega cerkvenega leta. Čepa se ozrete na prvo stran Sale-zijanskega vestnika, boste ugotovili, da s to številko zaključujemo 75. letnik izhajanja Vestnika v slovenskem jeziku. Boguhvalaza vse, kar smo po njem prejeli. To je bila in je še vedno kot naša prava družinska revija. Po njej smo skozi vsestoletje salezijanske navzočnosti na Slovenskem vzdrževali in krepili prijateljske vezi, poznavanje don Boska in salezijanske duhovnosti, pa bogatega misijonskega delovanja slovenskih salezijanskih misijonarjev, pestrega salezijanskega delovanja na Slovenskem in mnogih drugih de! (vzadnjem času npr. obnovo in dograditev naše ustanove vŽelimljem -gimnazija in dom za dijake). Mnogi vprašujete, koliko Vestnikstane. Don Bosko je hotel, da ga vsem prijateljem delimozastonj. Vsi pa dobro vemo, da so stiskanjem in poštnino povezani kar izdatni stroški. Zlasti poštnina seje v zadnjih letih izredno povečala, tako dapredstavljaskorajpolovicovsehstroškov.Zatoseobtejprilikiresiskrenozah-valjujemvsem,kissvojimiprostovoljnimidarovipomagatepripokrivanjustroškov tiskanja in poštnine. Seveda bomo veseli, čese množici prostovoljnih darovalcev pridružijo tudi novi-za vsakdarvam bomo nadvse hvaležni. Prek Vestnika oz. novega transakcijskega računa nam mnogi pošiljate darove-tudi za druge namene: za mašnozvezo (MZ), obnovo Rakovnika (RAK), misijone (MIS), duhovnepoklice(DP)... Prosimo vas, da pod rubriko »namen nakazila« vedno z velikimi črkami (kotjezgoraj) napišete namen nakazila, da bomo vašdar lahko namenili v pravi namen. Tokratnaštevilka Vestnikajenekolikozajetnejša. Razveselili sebomoobra-zov mladih salezijancev in nove sestre H M P. Bogkliče-in mladi izrekajo "Tukaj sem!" tudi zaradi vaših obilnih molitev in žrtev. Hvala vam. Srednjestrani nam obširneje v sliki in besedi spregovorijo o letošnjem ORATORIJU-zares živa in mlada Cerkev na Slovenskem. NajBogblagoslavlja na desettisoče prostovoljnih ur, ki sojih vtodelovložili večinoma naši mladi animatorji. Mi pa jih podprimo z molitvijo in naklonjenostjo. Pred nami pa so novi izzivi: 8. decembra bomo obhajali 100-letnico ustanovitve Mašne zveze-tega se bomo šeposebejspomnilina romarskem shodu na Rakovniku zadnjo nedeljo v novembru. 26. aprila drugo leto pa bo minilo 100 let, kar je med nami milostni kip Marije Pomočnice. Za vsenasspodbuda, da bi poživili pobožnost do Marije Pomočnice. V novem cerkvenem letu pa najnasspremlja tudi spodbuda papeža Janeza Pa vla, kije leto od oktobra '02 do oktobra '03 razglasi I za leto rožnega venca. Vsem prav lep pozdra v, hvala za kakršnokoli obliko dobrohotne naklonjenosti in pomoči. Božje pomoči in Marijinega varstva vam želim. Janez PotočnikSDB urednik Salezijanskega vestnika HALO, HALO-PRISLUHNI IN POVEJ! V soboto 19. oktobra smo doživeli letošnji Zahvalni dan. Dan, ki ga vsako leto praznujemo skupaj sestre HMP, animatorji in otroci. Letošnji praznik je potekal v znamenju komunikacije, ki smo si jo sestre HMP izbrale za vodilno temo tega leta. Dopoldan smo preživeli v dvorani Škofijskih zavodov v Šentvidu. Obvstopu so otroci oddali svojo "vstopnino": uporabljene telefonske kartice, znamke in kovance. Prejeli pa so školjko na vrvici, kot simbol poslušanja. Program je popestril ansambel animatorjev. Potem ko smo pozdravili posamezne skupine otrok in animatorjev, smo lahko prisluhnili Samuelovi zgodbi, zmešnjavi radijskih valov, telefonski povezavi z našo predstojnico s. Miro Peče, ki se trenutno nahaja v Rimu na Vrhovnem občnem zboru, intervjuju z Juretom Seškom in še in še. Nepozabni vzklik animatorjev, ki so povezovali program: HALO, HALO, je spremlja! bučen odgovor dvorane: PRISLUHNI IN POVEJ! V razvedrilnem delu dneva so bile predvsem za otroke ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 nim ...«, kajti ti bodo srečni na zemlji in v nebesih. Po vas, ki ste danes zbrani v Ljubljani, se lahko v družini in v šoli, vdomovini in posvetu širi veriga miru ali pa vojne. Izberite mir; prisluhnite svetu, ki potrebuje mir in povejte še dru- gim, naj skupaj z vami množijo dejanja dobrote, prijateljstva, odpuščanja zato, da bo na svetu več miru, sreče, več pogojev za življenje. Tudi vaše srce hrepeni po tem miru in sreči, mar ni res? Prisluhnite in povejte to še drugim!" s. Majda P. SENTRUPERT VSE ZAČETO JE TREBA NADALJEVATI Tako pravi šentrupertski župnik in od letos tudi dekan dekanije Trebnje Mirko Simončič. V Šentrupertu se stalno kaj dogaja. Poseben dogodek za župnijjo je bil v nedeljo 15. septembra, ko je bilo osrednje praznovanje slovenskih svetniških kandidatov: Barage, Gni-dovca, Vovka in Crozdeta, ki je tudi pokopan našentrupertskem pokopališču. Zato slavje seje zbralo veliko vernikov tudi od drugod, mašo pa je ob štirih drugih slovenskih škofih in 50 duhovnikih vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode ... Pred kratkim pa je bilo pri Veseli gori obnovljenih 14 kapelic križevega pota, kapela Žalostne Matere Božje in trije baročni križi (Kalvarija). Obred blagoslova je zadnjo nedeljo v septembru ob dekanu Teološke fakultete dr. Alojziiju S. Snoju vodil novomeški prošt msgr. jože Lap, slovesnost pa je popestrila tudi godba sv. Ruperta. S slike je videti, da gre v tem primeru začudovitokoljski spomenik, ki nasvsevabi,daseskozi preizkušnje življenja dvigamo h Gospodu življenja. težko pričakovane športne igre: nogomet, odbojka, med dvema ognjema. Ve I i ko pa se j i h je zvrstilo tudi na kmečkih igrah sredi Ljubljane \n na veliki igri SMS - Sanjajmo mladi o svetosti. Medtem je bil odprt tudi dobrodelni srečelov. Seveda pa se Zahvalni dan ni mogel končati brez velike ZAHVALE: svete maše pri Mariji Pomočnici na Rakovniku, ki jo je vodil predstojnik salezijan-cev g. Lojze Dobravec. Na poseben način smo prisluhnili in sledili evangeljskemu odlomku Jezusove pomiritve viharja, ki so ga animatorji dramatizirali. Ob izhodu iz cerkve nas je čaka! listič z besedami s. Mire. Te nas bodo še naprej spremljale in bogatile: "Koliko je vsega: mladost, zdravje, možnost šolanja, ho-biji, prijatelji, talenti, dobrota in pozornost do bližnjega, mir, ki ga toliki otroci po svetu nimajo, prijateljstvo z Jezusom, za katerega prav tako mnogi še nikoli niso slišali. Marijino varstvo, pa še in še ... Vsakemu želim, da bi iztega, kar v srcu sliši in doživlja, znal narediti čudovito zahvalo , ki jo bo povedal Jezusu pri sveti maši. Bog od nas pričakuje prizadevanje za medsebojno povezanost in edinost. On želi, da bi prisluhnili Jezusovi besedi, ki pravi: »Blagor tistim, ki delajo za mir; blagor krotkim, usmilje- ITALIJA-RIM VRHOVNI ZBOR HMP Vgeneralni hiši HMP v Rimu sejeod 18. septembrado sredine novembra odvijal 21. vrhovni zbor Hčera Marije Pomočnice. Udeležilo se ga je 192 zastopnic ... Slovenijo sva zastopali inšpektoricas.MiraPeče in s. Mojca Šimenc. Vrhovni zbor je pravzaprav vrhunec in zaključek več kot enoletne priprave skupnosti in inšpektorij. Tema tokratne priprave je bila: V prenovljeni za vezi-za dejavno »državljanstvo«. Prenovlje-nazaveza naj bi pomenila novo in odločno hojo za Jezusom po evangeljskih sveti. Izraz dejavno drža vljanstvo pa je prispodoba, ki nam jeodprlavratavdvoj-no razmišljanje. Prvič: po krstu smodržavljani Božjega kraljestva. jezusov govor na gori, še posebej blagri, so nekakšen razglas in hkrati temeljni zakon, ustava tega kraljestva. Ob Jezusovi besedi smo razmišljale in se pogovarjale, kakozosebnim življenjem in v skupnostih potrjujemo to »državljanstvo«. In drugič: smo tudi državljani to-stranstva: sveta, domovine, kraja, skupnosti... Kako sebe in druge vzgajamo za dejavno udeleženost? Bogate misli, ki so se porodile v pripravi, so nas vodile v nova vprašanja, predloge, odmeve in zaključke, ki jih bomo povzele v zaključnem dokumentu. Enaod nalogvrhovnegazbo-ra je bila tudi izvolitev novega vodstva. Na spominski dan Marije Pomočnice, 24. oktobra, smoza vrhovno predstojnico ponovno izvolile M. Antonijo Colombo. V naslednjih dneh smo izvolile še njeno namestnico ter 13 svetovalk, ki so iz raznih dežel; prvič v zgodovin Družbe iz vseh petih celin. s. /VI.5. ZLATI JUBILEJ SALEZIJANCEV-SADOVI NAŠEGA MISIJONARJA ANDREJAMAJCNA 3. oktober 1 953 velja za začetek salezijanske navzočnosti v Vietnamu. In pravna ta dan sta prišla v Hanoi v Vietnamu dva misijonarja: Giaco-mino in naš Andrej Majcen. V spomin natadogodeksov Vietnamu v začetku oktobra slovesno obhajali 50 let delovanja salezijancev v Vietnamu. V knjigi Andrej Majcen - vietnamski don Bosko beremo: »'Pošiljam vas, da začnete sa-lezijansko delo in da dobite prve poklice za salezijance med Vietnamci!' S temi besedami je inšpektor Braga napotil MajcnavVietnam.ZaMajc-najebiloto kotoporoka. In zgodilo se je, da so se salezijanci ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 MWMmwémímiiiwHM u koren in i I i med vietnamskih ljudstvom ...V Hanoi sta prišla 3. oktobra. Zaradi zamude letala ju ni nihče čakal in s pomočjo policije sta iskala škofijo, kjer so po slovesnosti v cerkvi bili že sredi slavnostnega kosila. Navzoči so bili vsi škofje Vietnama, Laosa in Kam-bodže, civilne in vojaške oseb- nosti. Najbolj seje prihoda sa-lezijancev razveselil novi škof Seitz, ki je rekel, da sedaj prepušča otroke salezijancem. Sam ju je odpeljal v Chuk Lam, kjer je bilo 450 sirot. Pričakala jih je godba 80 godbenikov. Skof Seitz pravi, da je pet let neprenehomamolil,dabi prišli salezijanci...(str. 73s).« VEZILO VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO 2003 Vsaka družina Pascual Chavez TINA-POL) OBISKI VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA V drugi polovici septembra je vrhovni predstojnik salezi-janske družbe g. Pascual Chavez obiskal Poljsko (kjer v štirih inšpektorijah deluje kar nad 1000 salezijancev). V začetku oktobra pa je obiskal Južno Ameriko - predvsem zato, da bi obiskal deželo salezijansek-ga pomočnika bi. ArtemijaZat-tija, ki ga je spomladi papež razglasil za blaženega, pa tudi deželo bi. LavreVicune, gojen-ke sester HMP. Obiskal je tudi rojstno deželo svojega pred- hodnika 8. vrhovnega predstojnika J. E. Vecchija. Obisk Argentine je za Slovence še toliko bolj pomenljiv, ker tam živi veliko Slovencev, med njimi pa je kar nekaj slovenskih salezijancev - celo predstojnik salezijanske inšpektorije Buenos Airesjesalezijanec slovenskega rodu g. Jože Repovž. NOVEMBER-DECEMBER -2002 GROSUPLJE LAIŠKAMISIJONARKA ODHAJA V BRAZILIJO 20. oktobra 2002 je bila v Grosupljem osrednja prireditev ob misijonski nedelji. Ljubljanski nadškofdr. Franc Rode je blagoslovi I in podelil misijonski križ laiški misijonarki Alenki Oblak, ki za tri leta odhaja pomagat salezijanskemu misijonarju g. Ernestu Saksidi, ki je odšel v misijone leta 1 935. Naj bo to spodbuda mladim, da sprejmejo Božji klic, če ga zaslišijo, vsem pa vabilo, da mladim in misijonarjem po svojih močeh pomagamo. G. Saksida jezato slovesnostAlenki poslal naslednje pozdravno pismo: »Gospod meje poslal k ubogim otrokom, ki jih je v Braziliji na milijone. Brez vsake krivde, povsem nedolžni, trpijo zavr-ženost in bedo.Tem ubogim služim že več kot 50 let. V tem času sem vrnil v življenje več kot 20.000 družin. Sedaj priha- ja nova pomoč, kar me navdaja z velikim veseljem ... S teboj se bo slovenska navzočnost v misijonu povečala, tako da bomo lahko rekli, da smo kot v domovini ... Alenka, otroci te nestrpno pričakujejo. Bodi srečna, da ji h boš lah ko osrečila. S tem pa tudi mene, starega misijonarja, ki se veselim tvojega prihoda.« DON BOSKO V RAZVEDRILNEM PARKU To mestece za razvedrilo ima odslej tudi svojega zavetnika - sv. Janeza Boska. Približno dva milijona obiskovalcev, predvsem otrok s starši in vzgojitelji, prihaja v ta park, da se naužijejo zdravega in primernega razvedrila. Tako so hoteli lastniki, tako je hotel tudi don Bosko. Letos poleti je bila sredi Mirabilandije zanimiva slovesnost: škof iz Ra-\ en ne je blagoslovil leseno cerkvico sv. Janeza Boska. Toliki raznovrstni ponudbi seje tako pridružila tudi duhovna ponudba-v srcu parka je tako tudi prostor za molitev. Jezus ^^^ NOVEMBER -DECEMBER -2002 Kristus ne želi biti le sredi tovarn in mnogih delavcev, niti ne samo v bolnišnicah med tistimi, ki trpijo, ampak tudi v Mirabilandiji s tistimi, ki se igrajo! Zakaj so izbrali don Boska za zavetnika cerkvice in s tem vsega razvedrilnega parka? Zato, ker je bil duhovnik, ki je uspel Kristusa prenesti na dvorišče. Pobudo za ta projekt je dal animator salezijanskega oratorija iz Ravenne (neki David), ki je sicer tudi zaposlen v tem parku. (prim. il Bollettino salesiano 10/02, str. 14s). Is kronik® msMMm, IRAK. V mesecu juliju so sa-lezijanci Srednjega vzhoda organ iziral i že četrto oratorijansko izkušnjo v Bagdadu. Svoje delo so organizirali v dveh predelih mesta, vanj je bilo vključenih kakih 1300 otrok, pri projektu pa je sodelovalo kakih 130 mladih animatorjev. Avgusta pa sta dva salezijanca podoben projekt izvedla v mestecu Mossoul, kjer se je zbiralo 400 otrok. BRAZILIJA. Na področju Mato Crosso v Braziliji je bil 19. oktobra posvečen v duhovnika-salezijancaprvi Indijanec iz rodu Xavantes Aquilino Tsere'ubo'o Tsirui'a. Navzoči so bili tudi njegovi starši, ki jih je sam kot diakon krstil pred letom dni. Nadan nove maše 20. oktobra (na misijonsko nedeljo) je pripovedoval o svojem najbolj dramatičnem trenutku vživljenju: kako so tekli pogovori z njegovim tastom (po rodbinskem pravu se morajo vsi Xa-vante poročiti - in tako so poroči! i tudi njega), da gaje razvezal zakonske vezi i nje potem lahko sledil svojemu poklicu. POLJSKA. Papež Janez Pavel II. je avgusta letos med obiskom svoje rodne dežele Poljske obiskal tudi župnijo svoje mladosti - salezijansko župnijo sv. Stanislava Kostke. V svojem nagovoru jeomenil, kako pomembno vlogo je imelo na oblikovanje njegovega poklica prav salezijansko okolje. Salezijanskega zavoda na RAKOVNIKU Zvezek 1942-1971 MAJ - AVGUST 1945 12. maj. Ker ni izgledalo, da bi se šola kmalu nadaljevala, je okrog 50 gojencev šlo domov. Popoldne je prišla komisija treh partizanov, ki je v imenu začasne uprave tiska za Slovenijo popisala inventar tiskarne, papir ter vzela ključe od tiskarne in "ma-gacina." 13. maj. Nedelja. Okrog 10.30 je prišel oddelek vojakov in preiskovalna komisija ... Pregledala je vse prostore in iskala, če je kaj orožja ali kaj prepovedanega. Trajalo je do 15.30. Ker ni bilo nikjer nič, ni bilo posledic. 16. maj. Odpeljali so precej papirja iz tiskarne, vse barve in nekaj črk ter kovino. Gimnazijsko poslopje so zasedli vojaki IV. armije, ki so se pa kmalu izselili in pustili prostor gradbeni četi. Nekaj časa so bili v gimnaziji tudi zapori. 23. maj. Odpeljali so večji del klišarne in knjigovezniškega inventarja. 26. maj. Vrnili so se dijaki. Začela se je šola, ki je trajala do 28. junija. 27. maj. Praznik Marije Pomočnice, brez procesije. 14. junij. Odpeljali ostali papir, klišeje, črke in knjigoveznico. 19. junija. Odpeljali so »Heidelberg« stroj. 24. junij. Mešani zbor poje ob devetih. Od osvoboditve dalje ga vodi g. Kos Avgust. 18. julij. Vrnili so se iz zapora v Šentvidu: klerik Jenko Janez in sobratje pomočniki: Kovačič Franc, Sušnik Franc in Toni Mihael. Vsi ti so bežali na Koroško, pa so jih potem Angleži poslali nazaj. 3. avgust. Razprava pred sodiščem proti zastopnikom tiskarne na Rakovniku. S sodbo sodišča slovenske narodne časti je bila zaplenjena tiskarna v celoti. Večji del inventarja je bil seveda že prej odpeljan. Kot zastopnika tiskarne sta bila obsojena g. inšpektor Ivan Špan na šest let prisilnega dela in odvzem državljanskih pravic (prvi del kazni je bil pozneje odpuščen po amnestiji) in g. dr. Jože Valjavec na isto kazen z isto pomilostitvijo. V odsotnosti je bil istega dne obsojen g. dr. Franc Knific kot lastnik Mladinske založbe. Mladinska založba je bila zaplenjena, g. Furlan je še ostal v njej kot uslužbenec. 21. avgust. V Beograd so odpeljali dva stavna stroja »Typo-graph« in en brzotiskalni stroj z vlagainim aparatom sistema »Mai-laender«. 25. avgust. Iz zapora sta se vrnila g. katehet Jakob Avguštin in diakon Kuhar Franc, ki sta pred 9. majem bežala na Koroško. 30. maja so ju Angleži izročili jugoslovanskim oblastem. Do 10. junija sta bila v Teharjih pri Celju, nato pa v ljubljanskih zaporih do tega dne. ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 sreča - me je poklical! vgusta je na blejskem otoku izrekla svoje prve redovne zaobljube Mateja Tomšič in tako postala članica družbe Hčera Marije Pomočnice. O svojem življenjskem dogodku sama pripoveduje. katerega vas kliče. Zaupajte, da na tej poti niste sami. Spremlja vas Božja mi lost, priprošnja Marije Pomočnice, naših svetnikov in vztrajna molitev številnih redovnic in redovnikov ter vse Cerkve, ki računa na vas.« Veliko je ljudi, katerim bi se rada zahvalila, da so me pod- Mladine zamudite priložnosti! Prisluhnite in zaupajte Božji besedi in odrinite na globoko Moje srce je bilo polno veselja, saj sem čutila, da me je Bog izbral in vključil v zavezo ljubezni, ki jo je pred več kot sto leti sklenil z našima ustanoviteljema sv. Janezom Bo-skom in sv. Marijo D. Mamzza-rello. Med daritvijo sv. maše, ki jo je vodil g. inšpektor Lojze odgovoriti nataživljenj-ski izziv, ki ga je On postavil predme. Zaupala sem, da bo vodil in blagoslavljal moje življenje in življenje vseh tistih, h katerim me pošilja. Odgovorila sem mu z besedami sv. Petra: »Na tvojo besedo bom vrgel m reže 1« Don Bosko nam je zagotovil, da bo Marija Pomočnica vzela pod svoj plašč vsakega, ki bo prestopi I prag salezijanske hiše. Verjamem, da je tako storila tudi z Dobravec, sem izročila svoje življenje v Gospodove roke ter pred zbranim občestvom izpovedala zaobljubo čistosti, uboštva in pokorščine. Inšpektorica s. Mira Peče me je v imenu vrhovne matere in vseh sester prisrčno sprejela v Družbo HMP, mi izročila redovna pravila ter križ, znak posvetitve in pripadnosti Družbi. Kakor mnogo mladih po vsem svetu sem tudi jaz pred nekaj leti začutila Jezusovo povabilo: »Odrini nagloboko in vrzi mreženalov!« Nemogočesemi je zato zdelo, da ne bi vsaj po- NOViVIBf-H ■ DECEMBER • 2002 menoj, saj sem ves čas čutila njeno pomoč, spodbudo in materinsko bližino. Ponosna sem, da sem njena hčerka in se lahko navdihujem ob njenem zgledu. Na dan svojih zaobljub sem se še na poseben način vračala k številnim mladim, ki v srcu nosijo željo, da bi Gospodu sledili bolj od blizu in z Njim sklenili novo prijateljstvo. Vsem, ki berete te vrstice, vzklikam: »Mladi, ne zamudite te priložnosti! Prisluhnite in zaupajte Božji besedi in odrinite nagloboko. On vas bo vodil v življenje in vam bo pokazal poklic, v pirali na tej poti. Na poseben način pa se zahvaljujem svoji družini, kijevelikodušnospre-jela mojo izbiro, vsem sestram, ki so me spremljale in mi pomagale v začetnem obdobju redovnega oblikovanja ter mi pripravile čudovit praznik, g. inšpektorju Lojzetu Dobravcu, vsem, ki so se 4.avgusta zbrali na blejskem otoku in popestrili ta dan s svojo navzočnostjo, z lepim petjem in veseljem ter vsem, ki molite in darujete za nove duhovne poklice. Bog vam povrni! s. Mateja Tomšič HMP MOLITVENI NAMENI ♦ NOVEMBER Gospod, daj rajnim večni pokoj in večna luč naj jim sveti V novembru molimo za pokojne duhovnike, redovnike, redovnice, za pokojne starše In za vse pokojnemollvcezaduhovne poklice. ♦ DECEMBER Bog je Marijo Brezmadežno izbral da je postala Mati Božjega Sina. Prosimo za mladino, zakonce in za člane posvečenega življenja, da bi živeli čisto in tudi na ta način ohranjali poklicnozvestobo ♦ JANUAR Posvečeno - redovniško življenje je božji dar Cerkvi Prosimo Svetega Duha za razsvetljenje, da bi verni in neverni zaslutili posvečeno življenje kot božji dar Cerkvi in vsemu svetu. POSVEČENO ŽIVLJENJ Spoštovani molivci in moiivke za duhovne poklice! Ko sem šel skozi mesto po opravkih, sta šla pred menoj fant in dekle z roko v roki. Nasproti pride redovnica. Parček se obrne, nasmehneta se drug drugemu ... Čez nekaj trenutkov pa se pred nami znajde še redovnik v kuti. Znova se obrneta, pomilovalnemu nasmehu je sledila še pripomba: "Ti, kaj če bi ti šel k menihom, jaz pa k nunam?" Tej pripombi je sledil smeh ... a vsakem koraku čutimo, kako današnji človek težko dojema smisel redovniškega življenja. Že v prejšnji številki SV sem se dotaknil vprašanja, ki ga je zastavil veren fant Franci in sicer, ali je redovniški poklic poklic preteklosti. Kot odgovor sem navedel nekajmisli iz Posinodalne apostolske spodbude POSVEČENO ŽIVLJENJE, ki jo je napisal papež Janez Pavel II. kot odmev škofovske sinode, ki je obravnavala zadevo posvečenega življenja. Danes dodajam še nekaj misli iz istega vira. Papež Janez Pavel II. je zapisal: "Vsesplošna prisotnost posvečenega življenja in evangeljski značaj njegovega pričevanja z vso jasnostjo kažeta, da ne gre za osamljeno in obrobno resničnost, ampak za stvar, ki zadeva vso Cerkev. Škofje so to na sinodi večkrat potrdili: "Za našo stvar gre." Dejansko stoji posvečeno življenje v srcu Cerkve kot odločilna prvina njenega poslanstva, saj izraža najbolj notranjo naravo krščanske poklicanosti ... Na sinodi je bila večkrat izražena trditev, da posvečeno življenje ni pomagalo Cerkvi in jo podpiralo le v preteklosti, ampak da je dragocen in potreben dar tudi v sedanjosti in prihodnosti Božjega ljudstva, ker sodi v najglobljo notranjost njenega življenja, njene svetosti in njenega poslanstva" (št. 4). "Kako naj bi se s hvaležnostjo do Duha ne spominjali obilja oblik posvečenega življenja, kijih je v zgodovini prav on obudil in so še danes navzoče v telesu Cerkve? Kažejo se kot rastlina z mnogimi vejami, ki se izteza s svojimi koreninami v evangelij in rodi obilen sad v vsakem času Cerkve. Kakšno izredno bogastvo! Jaz sam sem ob koncu sinode, pravi papež, začutil potrebo, da se poudari to stalno prvino v zgodovini Cerkve, namreč dejstvo, da je pred nami cela vrsta ustanoviteljev in ustanoviteljic, svetnikov in svetnic, ki so se odločili za Kristusa z evangeljsko korenitostjo v bratskem služenju, zlasti ubogim in zapuščenim. Prav v takšnem služenju se še posebej jasno pokaže, kako posvečeno življenje razodeva enovitost zapovedi ljubezni, ko sta neločljivo povezani ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega" (št. 5). Dragi molivci in moiivke! Prosimo Svetega Duha za razsvetljenje, da bi verni in neverni zaslutili redovniško -posvečeno življenje kot d ar, ki ga Bog podarja Cerkvi in vsemu svetu tudi za tretje tisočletje. ivanTurk,sdb U I. br. in enotnosti 1,9241 Veržej, tel. 02/588-90-60 ali 031 /358-018 ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 frn ' nal vz.ot . a JUAN E. VECCHI, 8. DON BOSKOV NASLEDNIK - _ voditi L Bogu V salezijanski vzgoji dajemo prvenstveni poudarek verski razsežnosti. Saj smo prepričani, da je najgloblji vir osebne rasti. V času sekularizacije in liberalizma pa ta usmerjenost ni lahka. MLADE ODPIRATI BOGU To načelo vsebuje tudi namig na metodo: v procesu vzgoje je potrebno spodbuditi in utrditi človekovo duhovno moč, njegovo moralno zavest, njegovo odpiranje Bogu, misel na večno usodo. Don Boskova pedagogika je pedagogika duše, nadnaravnega. Šele ko pridemo do te točke, lahko začnemo pravo vzgojno delo. Vse drugo je priprava. Don Bosko to jasno zatrjuje v življenjepisu o Mihu Magoneju. Ta pride iz ulice v oratorij. Je zadovoljen in dober fant: je preprost in odkrit, se igra, uči, spoznava prijatelje. Še nekaj mu manjka: razumevanje življenja milosti, odnosa z Bogom in dojemanje tega. Versko je nepoučen in raztresen. Karnaenkratplanevjok, koseprimer- ja s prijatelji in opazi, da mu to manjka. Takrat sedon Bosko pogovori z njim. Začne vzgojno pot, ki je opisana v življenjepisu: vse se zares začne prav ob zavedanju in sprejetju lastne versko-krščanske razsežnosti. Gre za zavestno izbiro, za pravo askezo tistih, ki jih presune pastoralna ljubezen: »coeteratol-le«, »drugo vzemi«. Potrebno se je odpovedati mnogim stvarem za rešitev najpomembnejšega; drugim lahko prepustimo raznorazne dejavnost ali pa jih opuslimo, samo da imamo čas in smo navoljozaodpiranjemladih Bogu. Intonesamo v osebnem življenju, temveč tudi v apostolskih programih in delih. Peter Stella pravi: »Kdor preuči don Boskovo življenje, sledi njegovim miselnim shemam in razišče sledi njegovih misli, najde vzorec: rešenje v katoliški cerkvi, edini, ki ima pot rešenja. Zapuščena in revna mladinajezanj izziv, ki v njem prebuja vzgojno prizadevanje: da bi te mlade vključil v svet in v Cerkev, z metodo nežnosti in ljubezni, vse pa v veliki želj i, da bi bili mladi srečni tudi v večnosti!« (Stella P. Don Bosko v zgodovini katoliške religioznosti, zv. II, PAS Verlag, str. 13). IZRAZI PASTORALNE LJUBEZNI Pastoralna ljubezen ima svoje izvirne načine izražanja, tako kot jih ima bratska ljubezen ali tista, ki se izkazuje v služenju bolnikom. Lahko se kaže v spontanih in preprostih gestah. Skupno izkustvo pa je, da se je potrebno dolgo truditi v potrpežljivem vsakdanjem delovanju, dazrastejo osebe in animiramo skupino. Bolj kot bežen dobrotljiv odnos ali kakšna bežna gesta naklonjenosti je pastoralna ljubezen praktična: nenehna oblika sposobnega delovanja v nekem prostoru, podobna politični, socialni, medicinski praksi. Gre za premišljeno, usposobljeno in prilagojeno delovanje. To od nas zahteva nekaj drž in nekaj stalnih sposobnosti. In to je tisto, kar konec koncev oblikuje duhovno podobo človeka. 0 ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 ® Pastoralna ljubezen od nas najprej zahteva pastoralno »srce«: voljo, zagon, željo po delu, Iskanje zadovoljstva v pastoralnih pobudah, biti na voljo, darovati sez užitkom, deliti si skrbi, čutiti naklonjenostdo najbolj potrebnih, lahkotno premagovanje težavic, neopuščanje dela z mladimi, soočanje s tveganj i in težavami, kotdaso nekaj malega. Nasprotje tega je brezbrižnost, pastoralna lenoba, sprejemanje pastoralnih nalog in trenutkov kot neko muko ali dolžnost, ki jo je treba čimprej opraviti. ® V pastoralni ljubezni si je treba prizadevati zato, da bi imeli pravi pastoralni čut. Pastoralni čut je kot čut za umetnost ali posel. Je čut, način hitrega reagiranja v neki situaciji. Ob obisku naših šol ali oratorijev se takoj opazi, če ima skupnost »čut« za pastoralo - v svojih dejavnostih in v svojih odnosih. V nekaterih pa se, žal, prvenstveno poudarja čut za gospodarjenje, organizacijo ali disciplino. Čut za pastoralo sestavljajo: ocenjevanje stvari z zornega kota du hovnega razvoja mladih, rešenja ljudi; dobra orientacija ob branju dogodkov, v osvajanju kriterijev in trdnih referenčnih točk za zamisel in postavitev dejavnosti, tako da osebe rastejo v človečnosti in se lahko zavejo prisotnosti Boga Očeta v njihovem življenju. Nadalje se moramo v pastoralni ljubezni potruditi tudi za pastoralno usposobljenost:pa-storalna ljubezen namreč zahteva posebno strokovno pripravo, zato se učimo in izpopolnjujemo v motiviranju, poučevanju, svetovanju, usmerjanju, posvečevanju, animiranju. Postajamo sposobni razumeti nek kontekst, izdelati načrt, ki odgovarja potrebam le-tega in ga udejanjiti, zavedajoč se tudi nevidnih in nedoumljivih prvin, ki so vedno prisotne v pastoralnem delu. ® Potruditi pa se moramo tudi za pastoralno ustvarjalnostjo je miselni in praktični odnos, ki pomaga najti izvirne rešitve ob problemih in v novih situacijah. Don Bosko je zasnoval načrt za mlade s ceste, medtem ko so po župnijah nadaljevali z »rednim« veroukom. Če bi don Bosko sprejel povabilo in se vključil v eno od župnij, bi mogoče postal svet župnik, ne bi pa postal tisti originalni svetnik, ki ga poznamo. Ustvaril je nove načine in prostore pastoralnih dejavnosti, ti pa so oblikovali njegov pastoralni stil, njegovo duhovno podobo. Medtem ko so vsi nadaljevali s tradicionalnim veroukom (zelo potrebna in zaslužna stvar), se je don Bosko usmeril na drugo področje. Takoj, ko je opazil, da fantje niso pripravljeni za delo, ne zavarovani pri njem, si je omislil »majhno in priročno« rešitev, ki je kasneje rasla: delovne pogodbe, delavnice, poklicne šole ... pa tudi domove, izobrazbo. To je pastoralna ustvarjalnost: na nove potrebe odgovoriti z novimi rešitvami, pa četudi imajo značaj skromnih začetkov. Spiritualita'salesiana, Roma 2000, str. 46s ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 Tukaj sem! Rakovnik, Mužija v Vojvodini, Gornji Logatec ... Trije mladi salezijanci so naredili korak naprej na svoji poklicni poti: Boštjan jamnik iz Šentjanža je 8. septembra na Rakovniku izpovedal večne zaobljube v salezijanski družbi. Zoltan Varga in Drago Šenčur pa sta v svojih rojstnih župnijah po rokah pastirjev Cerkve prejela prvi sveti red - red diakonata (prvi 22. septembra, drugi 5. oktobra). Tako se v tem letu pripravljata na duhovniško posvečenje. delo z ljudmi in za ljudi, duhovna rast in moč, ki izvira iz Boga, pa sta mu tuja. Bog je namreč tisti, ki človeka kliče, vabi, priganja i n hkrati obdarujezdarom redovništva. Le odgovoriti Mu je treba. Na to Gospodovo povabilo, ki sem ga bledo čutil že kot ministrant v svoji domači župniji, nato pa vedno bolj jasno v gimnaziji, sem zmogel 8. septembra dokončno odgovoriti in reči Bogu DA. Da, želim hoditi za Teboj, Gospod, želim tvegat Da, zaradi Tebe želim postaviti življenje na kocko in se v salezijanski družbi popolnoma posvetiti mladini. In ti, pri jate Ij/ica! ? Si tudi ti pripravljen/a stopiti na Gospodovo pot? Ali tudi Tebe »razjeda« Božji »črv«, ki te vabi, da greš tesneje za Jezusom? Kdove!?MordatuditebeBog vabi, da mu z veselim in vdanim srcem odgovoriš: »Tukaj sem, pošlji mene«. muR^ mH jgi ŽELIM TVEGATI-ZA BOGA IN MLADE »Številne molitve, nepo-ročenost, podrejenost avtoriteti, življenjezunaj sveta, uboštvo ...« so besede, na katere ob besedi redovnik/duhovnik pomisli današnji materialistični človek. Življenje in veselje v skupnosti, povezanost v molitvi, medsebojno služenje in prijateljstvo, SLUŽITI BLIŽNJEMU »Zvest je Bog, ki vas je poklical«, zagotavlja Pavel kristjanom v Korintu. Celotna odrešenjska zgodovina je dokaz Božje zvestobe. Zvestoba Boga pa se kaže tudi vtem, da vedno znova kliče ljudi, ki v Cerkvi opravljajo različne službe in skrbijo da Jezusovo veselo oznanilo še vedno odmeva in se širi med ljudmi. To so škofje, duhovniki, pa tudi diakoni. Diakonskaslužbase izraža predvsem v služenju. To njeno bistvo si privzame že v samem začetku. Kot poročajo Apostolska dela, apostoli ob svojem napornem delu oznanjevanja niso zmogli skrbeti šeza uboge, za vdove, ki so v tistem času ostale brez slehernega vira za preživetje ... Ob tem viru se diakonska služba, ki kasneje postane prva stopnja duhovništva, navdihuje še danes. Služiti bližnjemu, se mu zastonj razdajati, mu pomagati, mu stati ob strani, ko me potrebuje; to so vrednote, ki jih v današnjem času še posebej primanjkuje. Več ljudi me je v zadnjih tednih vprašalo: »Kaj pa je sedaj drugače, odkar si diakon? Ali imaš sedaj več dela ...« Morda se komu zdi, da res ni kaj dosti drugače kot prej. Sam pa čutim in sem prepričan, da je z milostmi, ki sem jih prejel z diakonskim posvečenjem in s svojim trudom, moje življenje lahko drugačno. Diakonska služba mi daje številne možnosti, po katerih se lahko bližam Bogu in ljudem. Kot diakon sem ob Našo župnijo vodijo salezi-janci, ki so član i slovenske sa-lezijanske inšpektorije Cirila in Metoda s sedežem v Ljubljani. Po dolgem času in po že kar dolgi prehojeni življenjski poti sem v 36. letu življenja tudi jaz postal salezijanec. Hvala Bogu, da me ni nehal klicati, da je bil potrpežljiv z mano in me ni nehal vabiti za delavca na svojo njivo, potrebno žetve. Tudi za tiste je dovolj dela, ki pridejo delat opoldne, tudi nje Gospod z veseljem sprejema. To sem izkusil sam na svoji koži. Ta dan je bil zame velik Božji blagoslov. V sebi sem čutil veliko radosti, veselja in hvaležnosti. Hvala Bogu, ki me je poklical, Mariji za njeno varstvo, mojim sobratom salezijan-cem, da so me sprejeli v svojo družino in vsem vam, ki me podpirate s svojimi molitvami. Pri maši sem se zahvalil vsem, tudi tistim, ki so bili v duhu z nami, povezani v molitvi, ki nas kristjane združuje. Molitev ne pozna meje in daljav, enako velja za prijateljstvo. Jezusove besede: »Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik« (Jn 12,26a)imejmo zmeraj pred očmi in ravnaj-mo se po njih, saj so vir našega upanja. oltarju bliže Jezusu, z oznanjevanjem Božje besede in z delitvijo zakramentov pa sem bliže ljudem. Božja zvestoba, ki se nikoli ne izneveri, pame »priganja«, datudi sam ostanem zvest svojemu poslanstvu in čim bolje izkoristim možnosti, ki mi jih Bog ponuja. OPOLDANSKI KLIC V rojstnem kraju, v Mužlji (Vojvodina), v cerkvi Marijinega imena, sem bil krščen, sprejel prvo obhajilo, dar potrditve Svetega Duha, in četrt stoletja ministriral! Prav tukaj sem bil 22. septembra po rokah krajevnega škofa msgr. HuzsvärLasz-la tudi posvečen v diakona. Ustavi se ob sliki, premišljuj, kaj ti govori! In potem ob sliki zapiši molitev ali pesem ali razmišljanje in jo do 15. decembra pošlji na naslov Salezijanskega vestnika (glej na str. 2), VABILO Z novim letom bomo začeli to novo rubriko Molitev ob sliki ... V vsaki številki bomo objavili novo sliko kot spodbudo za razmišljanje, ob sliki iz prejšnje številke pa vaša razmišljanja, molitve oz. pesmi. Vabljeni k sodelovanju, da bo Vestnlk še bolj naš! ¡J NOVEMBER ■ DECEM3ER • 2002 ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 IINE rvf V večini oratorijev je bi! v O glavnem takšen (dnevni) program: najprej zbiranje CSC" animatorjev, prihod otrok, dvigovanje oratorijske zastave, molitev, zaigrana zgodba, kateheza, delavnice, molitev Angel Gospodov, kosilo, popoldanske igre, spustzastave in slovo, G_ Mnogi oratorlji so en dan namenili Izletu ali pacelodnev-nemu sprehodu in programu v naravi. Ob koncu ora-torija so večinoma pripravili priložnostno razstavo in poseben program (večkrat povezan tudi s sv. mašo) oz. piknik, na katerega so bili povabljeni tudi starši in drugi. Za izvedbo oratorija so morali povsod poiskati de-narter materialna sredstva. f\| LJUBLJANSKA ŠKOFIJA ^ Begunje na Gor., Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, —, Boštanj, Bučka, Cerklje na Gor., Cerknica, Čemšenik, Dob, Dol pri Ljubljani, Dolenjavas, Dolsko, Domžale, Gabrovka, Gor-CJS' je, Grosuplje, Ig, IvančnaGori-^ ca, Jarše, Kisovec, Komenda, Koroška Bela, Kovor, Kranj--jr center, Kranj-Zlato Polje, Kranjska Gora, Lesce, Litija, LJ-Črnuče, LJ-Kodeljevo, LJ-Ra-kovnik, LJ—Rudnik, LJ-Sv. Jakob, LJ-Šentivd, LJ-Trnovo, Logatec, Loški Potok, Mengeš, Mirna Peč, Moravče, Novo mesto, Polhov Gradec, Polšnik, Prečna, Preserje, Preska, Radovljica, Rakek, Reteče, Ribnica, Rob, Sodražica, Stična, Šenčur, Šentjanž, Šentjernej, Šentjošt, Šentrupert Škocjan pri NM, Škofja Loka, Škofljica, Šmarje Sap*, Šmartno pri Litiji, Šmartno v Tuhinju, Št. Jurij, Štanga, Trebnje, Trstenik, Tržič—Bistrica, Velesovo, Velike Lašče, Veliki Gaber, Višnja Gora, Vodice, Vrhnika, Zagradec, Žalna, Železniki, Želimlje. MARIBORSKA ŠKOFIJA Beltinci, Bočna, Bogojina, Celje, Gornja Radgona, Griže -Ankaran, Griže — Liboje, Kapele pri Brežicah, Lendava, Luče ob Savinji, MB - Sv. Janez Bosko, Mozirje, Mozirje-Lepa Njiva, Murska Sobota, Odranci, Pečarovci, Polzela, Ptuj, Rogaška Slatina, Sevnica, Slovenska Bistrica, Sv. Primož, Šmartno ob Dreti, Šmi-hel nad Mozirjem, Šoštanj, Turnišče, Veržej, KOPRSKA ŠKOFIJA Ajdovščina, Izola, Pivka, Sežana (Povir), Šempeter pri Gorici, Škofije, Tolmin. ZUNAJ SLOVENIJE Kikinda (ZRJ), Mužlja (ZRJ), Opčine pri Trstu (I), Podgorica (CG), Selenča (ZRJ). UJEMI GRIŽE-UBOJE. V izvajanje programa oratorijase vključuje lepo število dijakov in študentov, ki si pridobivajo potrebnih izkušenj pri delu z ljudmi in vpoklicu. Letos je oratorij potekal v približno 120 župnijah, zajel je kakih 12000 otrok, izvajalo gaje blizu 2500 mladih anima-psj torjev. V nekaterih župnijah je trajal 2-3 dni, v večini župnij en teden, v nekaterih pa tudi tri tedne. Ponekod seje orato-rija udeleževalo od 25 do 30 otrok, drugod pa 10 - krat več -do 250 otrok. Skupine animatorjevso štele od 7-pavse do 70 članov. Na Rakovniku in v Veržeju je bilo organizira-Q no srečanje za animatorje spomladi (kot priprava) in septembra (kot posprava) oratorija. Udeležila se je gaje približno polovica župnij. Spomladi je bilo 20 izobraževalnih srečanj za oratorijske animatorje, ki jih je v sodelovanju s salezijansko mladinsko pastoralo pripravljal in izvajal Mladinski ceh. Večina župnij je uporabljala gradivo letošnjega leta- Ujemi blesk davnine (o egiptovskem Jožefu), nekaj župnij pa teme iz preteklih let. DOMŽALE. BOHINJSKA BISTRICA. Ob spoznavanju raznih Oratorijanci (birmanci) ljudstevsvetasmopoglabljali smo se vključili v razne nekatere vrednote. Grki so karitativne dejavnosti: obisk nas učili zdrave tekmovalno- bolnika, pranje župnijskega sti, Arabci zaupanjain vere, avta, luščenje orehov, Romi strpnosti, Rimljani čiščenje cerkve. ponosa, Vikingi prijateljstva... GABROVKA. Končno smo imeli oratorij. GORNJA RADGONA. V četrtek smo poromali k Z vlakom radgonskih goric Mariji na Zaplaz, kjer smo smo se popeljali na bližnje imeli mašo, pri pripravi vinorodne griče. Oratorij katere so sodelovali tudi smo zaključili z rubinom otroci. Sest sončnih dni je dneva: "Jaz sem z vami vse minilo kot en sam dan! dni do konca sveta." (Šoštanj), Egipčanski cajtng (Vrhnika), Oratorijskicajtng (Šentrupert), Oratorijček (Prečna), Oratorko (Kranj) Oratorijanček (Murska Sobota), mnogi drugi pa preprosto Oratorij 2002 oz. Ujemi blesk davnine. »Oratorijski novinarji« so v času delavnic in tudi zunaj programa oratorija vneto pripravljali oratorijski časopis, ki so ga poimenovali z raznimi imeni: Papiga (Odranci), Oratorijanec ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 ?>0M KOMENDA. Z lepo mašo smo se Bogu zahvalllizavse,karsmo anirnatorji dali otrokom, in kar so oni dali nam. Za nove prijatelje, za čudovite izkušnje, za celo goro smeha, za Njegovo prisotnost in varstvo. KOVOR. Vsakodnevno druženje smo zaključili z igrami in sladkimi presenečenji, z izjemo petka, ko smo poromalipešnaBrezjek Mariji Pomagaj.. .Tudi počitnice so čas za Boga. KRANJ CENTER. Med najpopularnejšimi delavnicami je bila delavnica POPSTARS. Najbolj zagrizeni Kranjčani so se zbrali v delavnici» Kranj«. Spoznavali so mesto in njegove zgradbe, zraven pajih še risali. VTISI ANIMATORieV • Oratorij - prijetno druženje otrok, ko stopijo na mesto televizije igre in prijatelji. Čas povezovanja in skupnega snovanja in sanjarjenja anima-torjev. iDrago, Beltinci) • Vesel sem bil, kadar so otroci lepo zapeli in ko so mi pokazali svoje izdelke, ki so se zdeli kot največje umetnine. (Marko, Radovljica) • Na vsem svetu ni toliko dreves, iz katerih bi lahko naredili papir, da bi napisala svoje občutke. A vendar je preprosto: Gospodova ljubezen je vsemogočna, neskončna in čudovita! (Lucija, Ribnica) • Ne morem vedeti, kako je biti starš. Morda je biti animator temu čisto »mičkeno« podobno. Le da si kot animator odgovoren za šestdeset otrok, kot starš pa za svoje tri, štiri, pet, šest ... Če si animator, jih gledaš in prenašaš le do treh (potem le še misliš nanje), če pa si mama ali oče, delaš to cel dan, pa še celo noč. (Veronika, Ptuj) • Kot vsako leto se je dan začel z molitvijo in zgodbo. Ko smo bili že vsi zbrani v dvorani, je bila popolna, presenetljiva tišina. Pesmi so otroci zapeli s takim navdušenjem, da se je videlo, kako zelo so pričakovali oratorij ... (Mirjam, Lj. Rakovnik, Začetek dnevnika o tritedenskem oratoriju) • Ob koncu dneva iz obrazov animatorjev razberem utrujenost, toda ne tisto negativno, ampak pozitivno. Res smo se imeli fino, ni mi žal, da sem tukaj. Seveda pa komaj čakamo naslednji dan, da nas otroci spet tako pozitivno »izmučijo«. (Aleš T., Kranj) • Anirnatorji smo se zbirali ob petkih zvečer in se skupaj dogovarjali, kako bo potekal oratorij. Rad bi se zahvalil otrokom, ki so prišli na oratorij in so nam s tem dali potrditev za to, kar smo pripravili. (Zdravko B., Vrhnika) LENDAVA. Vsak, ki je prišel blizu, je lahko hitro doumel bistvo in najgloblji pomen oratorija: otroke ne prepustiti samim sebi, ampak jih z obliko druženja naučiti prvin medsebojnega spoštovanja in zaupanja. LJ. KODELJEVO. Anirnatorji smo se kar naprej sestajali, skrivnostno načrtovali, v župnišče nosili vreče materiala... skratka bili zelo delavni. ŽUPNIJA, VTISI fcUHOVNIkOV, REDOVNIC • Animatorji so v svoje delavnice »posrkali« vseh 55 otrok. Zadovoljni so bili otroci in animatorji. Resnično so se potrudili! (kaplan janež, Ig) • Na oratorij se pripravljamo dalj časa. Razmišljamo, kako naj bi potekal, kakšne naj bi bile delavnice, da bodo otroci zadovoljni, in kaj želi mo, da otroci in mladi od tega ponesejo s seboj v življenje, (s. Marija K. Odranci) • Hvala vsem animatorjem, da smo se imeli zares lepo, da smo ob otrocih rasli tudi mi in se sem ter tja spomnili svojega otroštva. Hvala otrokom za ves prisrčen smeh. Hvala vam, starši, da ste nam zaupali svoje otroke in nas spodbujali ... (no-vomašnik David, Železniki) • Oratorij je zelo lepa oblika druženja mladih, kjer otroci v prijetnem ozračju preživijo počitniške dni in doživljajo krščanske vrednote. Otrokom smo hoteli podariti teden lepih dni. (župnik Blaž G., Vrhnika) • Na vsak oratorij se je treba vedno znova pripravljati: drugi ljudje, drugi kraji, običaji, navade ... Sam za uspeh letošnjega oratorija molim že vse leto: za animatorje in pomočnike, (kaplan Janko B., Šoštanj) MENGEŠ. V sredo smo v zvoniku videli, kako se pritrkava... Po delavnicah smo zmolili Angel Gospodov in pomalicali... Najbolj bodo otrokom ostale v spominu vodne igre, kjer so nam pomagalitudigasilci. LOGATEC. V sredo smo imeli pohod. Tilen je praznoval rojstni dan, zato je dvignil zastavo. Odšli proti Sekerici... prispeli do župnikovega čebelnjaka, kjer smo imeli sv. mašo v gozdu. Bilo je enkratno doživetje za vse. MB - SV. JANEZ BOSKO. Obiskali smo Logarsko dolino. Na naravoslovni poti smo opazovali naravo in življenjetamkajšnjih ljudi v multimedijski dvorani so nam bile predstavljene lepote Solčavskega in kot krona vsega še ogled slapa. LJ. RUDNIK. Ob zaključku oratorija mi je Katarina izročila lično oblikovan mošnjiček z 'biseri'in izrazila željo, da se drugo leto spet srečamo... MURSKA SOBOTA. Ves dan smo se igrali, prepevali, molili, skratka, poskrbeli za nepozabni teden počitnic. Otroci so bili zelo zadovoljni. To je tudi plačilo za letošnji trud, obenem pa spodbuda za naprej. JEZUS LJUBI VSE OTROKE VTISI OTROk • Pri katehezi veliko izvemo o dobroti, zavezi, o besedi »oprosti«, prijateljstvu. V skupini imamo plakat, na katerega s slikicami označujemo dobra dela. (Ernest, Prečna) • Redno smo o dogajanju v oratoriju poročali na internetne strani, na radio Ognjišče, na radio Murski val in na uredništvo Katoliške cerkve na Slovenskem. (»novinarji«, G. Radgona) • Oratorij je prijateljsko druženje mladih. Na oratoriju začnemo delo z molitvijo, nato delamo plakate, pozneje pa gremo v delavnice. Na zaključku zapojemo našo himno. (Ana A., Šentrupert) • Najbolj všeč mi je bila novinarska delavnica. Hodili smo po mestu in spraševali ljudi, če so vpisali otroka na oratorij, kaj pomeni beseda oratorij. Večina ljudi ni vedela nič o tem. Nekdo je celo rekel, da so na oratoriju živali. (Anže N., in Matej j., Kranj) • V zahvalo staršem sem izdelala čestitko, na katero sem narisala ptička, kj srka sok iz cveta, na drugo stran pa več cvetov. Želim si, da bi bili drug drugemu en sam cvet. (Katarina, Lj. Rudnik) PEČAROVCI. Oratoriju bi lahko rekli kar»ekumenski« oratorij, saj so bili med udeleženci tudi evangeličanski otroci. PODGORICA-ČRNA GORA. Oratorij vtej obliki imamo vedno dvakrat na leto: prvič pred praznikom sv. J. Boska, drugič vjuniju. Na oratoriju poleti je bila okrog polovica pravoslavnih otrok, kakšen musliman, ostali katoliki. RIBNICA in DOLENJA VAS. Bilojetenomenalno odlično! Najbolj so uživali v popoldanskih igrah! V nedeljo so Čuki peli med mašo in po maši še eno uro. SEŽANA-POVIR. Uživali smo v veselih igrah, delavnicah in pesmih, ne da bi pri tem pozabili na Boga. Tako so otroci tudi pri nas začutili Njegovo navzočnost na način, ki je njim bližji. ŠENTRUPERT. Ko je bilo prevroče, nam je Bog poslal prijeten dež in ohladitev, na pohodu nam jeg.župnikpreskrbel okusne hrenovke, na bazenu pa je spet sijalo sonce z vso močjo. ŠKOFLJICA. Povezali smo se še s petimi animatorkami iz župnije Šmarje-Sap, laso s seboj pripeljale še čez 20 otrok. Na izlet smo se z dvema avtobusoma odpravili na Gorenjsko. ZG. SAVINJSKA DOLINA. Oratorij je potekal kar na šestih krajih: v petih župnijah in še eni podružnici: Luče ob Savinji, Bočna, Šmartno ob Dreti, Šmihel nad Mozirjem, Lepa Njiva ...v Mozirju pa v sklopu dekanijskega misijona. ŠOŠTANJ. Zaradi pomanjkanja prostora smo oratorij izvajali naOŠKarlaDestovnika Kajuha. Izdali smo tudi zanimivo glasilo Oratorija-nec.ki poleg opisa oratorija zajematudi mnenje javnosti o njem. TOLMIN. V sredo smo šli na izlet k Soči. Otroci sojo primerjali z reko Nil in ob zgodbi našli rubine terzakopan vrč. Ta dan nas je prišla snemat TV. Ob koncu smo pri maši drug drugemu podarili »rubin« (kamenček). TRSTENIK. Vsako jutro smo... si ogledali igrico, ki seje vsak dan ustavila ravno ob najbolj napetem trenutku. Vrh našega oratorija je bil zagotovo izlet v dolino Vrat, kjer si je vsak Izbral kamenček za spomin. DVORIŠČE ZA PRI|ATEL|Skt STIKE IN ZA ŽIVLJENJE V veselju VTISI OTROK • Najbolj mi je bila všeč igra o piramidah. Všeč mi je bila modelarska delavnica, saj smo izdelovali zanimive in tudi uporabne stvari. (Gašper; Radovljica) • Letos si bom od oratorija najbolj zapomnil, kako smo pred župnijsko cerkvijo s kredo risali mavrico velikanko... (otrok iz Tolmina). • Na oratoriju sta mi bili najbolj všeč športni delavnici "hokej" in "košarka", pa seveda »polivanje« pri vodnih igrah in zanimive velike igre. (Matic, Železniki) • Skoraj vsi oratorijanci smo se s tremi avtobusi odpravili na izlet v Slomškove kraje, v Maribor in Vuzenico... (Minka, Murska Sobota) • Najbolj mi je bil všeč izlet. Bili smo v Rakovem Skocjanu, v Cerknici smo se vozili z lojtrni-kom. Vozile so nas štiri kobile. (Tadeja H., Kranj) • Oratorij je poletna dejavnost, na kateri so dobrodošli vsi otroci iz naše in sosednjih župnij ... Na oratoriju kar mrgoli zabavnih iger in otroškega smeha. (Janja G., Sentrupert) Maja Kladnik, 12 let, Luče ob Savinji V;e, kar želite zvedeti © letojrijem ©ratonju! WWW.ORATORIJ.NET NATEČA) ORATORIjA 2002 V okviru letošnjega oratorija je bil organiziran tudi prvi natečaj oratorija (natemo: Zakladi življenja), pri katerem pa je sodelovalo sorazmerno malo udeležencev. V literaturi je bilo prispevkov premalo, da bi lahko izbirali... Na tej strani objavljamo tri najboljša likovna dela (za vsako starostno skupino najboljše delo), komplettri najboljša dela za vsako starostno skupino pa najdete na spletni strani oratorija (glej spodaj). VODICE. V soboto, nas je kar nekaj otrok, mladih, sesterin staršev iz Vodic in okolice zaspalo z blagodejnim občutkom miru in veseljazaradi podarjenih dni oratorija. Zgodilo se nam je nekaj lepega, naš življenjski zaklad se je povečal še za kak "rubin". .. .Naš Oče nas je zelo blagoslovil. 24 j Vaš zaklad naj bq v ; "Nimam denarja; prepričan pa sem, da mi bo pomagala Devica Marija" (MB VII372). Don Boskova mošnja je bila vreča brez dna, saj je sproti odtekalo, kar je prihajalo. Loteval seje načrtov, za katere so bila potrebna velikanska sredstva, \ ni pajih imel ne on in ne njegova uboga mladina. gjHHBte^ NjegovanebeškaZakladničarkajevednokotmati poskrbela, ^^¡MmMsSSaBm^-dadon Boskovi mladini ni manjkalo najnujnejšega. > Sicer pa je bil don Bosku denar samo sredstvo, ki ga je vsega vložil v svoje poslanstvo. . Nujno sredstvo, daje storil veliko dobrega. Najbrž ni bil samo največji delavec XIX. stoletja, ''Wk morda je bil tudi največji berač, y • kije povsej Evropi praznil mošnje premožnim. 0 CERKVE ZAPRTE?! Prosimo Gospodažetve, kajti žetev je velika, delavcev pa malo. Mordato zveni, kotda se nas katoličanov ne tiče, da bi prispevali svoj delež z zaupno molitvijo. Duhovniki -jubilanti: 50, 60 let duhovništva. Prav to je zaskrbljujoče. Njihove moči pešajo. Gotovo nobeden ne beieži, koliko je bilo v vseh teh letih darovanih sv. maš, koliko poti do umirajočih. Prav gotovo je pristopilo mnogo otrok k prvemu sv.obhajilu, k sv. birmi. ^tjpl NOVEMBER - DECEMBER • 2002 Tu je še zakrament sv. zakona in še in še bi naštevali ... Ponekod toliko fizičnega dela. Le kdo jih bo nadomestil, če ne mladi fantje iz naših družin. Potrebujemo jih vsi, kaj če bo kdaj cerkev zaprta, kot je bilo med nemško okupacijo: eden du-hovnikza deset župnij. Sli smo v drugo faro, da smo opravi I i zakrament sprave in bili deležni Kristusove daritve. Morda se bomo hudovali in godrnjali, kje je duhovnik, saj vendar mora biti sv. maša, pa kaj če ni bilo časaskleniti roke in prositi Gospoda, da pošlje delavce na svojo žetev. V naši župniji imamo veliko članov v skupini Živega rožnega venca in v skupini Mo-livcev za duhovne poklice; in vendar še premalo. Zaupajmo v Božje usmiljenje, da usliši naše molitve. Iskren "boglonaj" za vzvišeno poslanstvo za vzgojo mladih src. Ivanka SKLAD GIMNAZIJE ZELIMLJE V sklad Gimnazije Želimlje ste do 4.11.2002 darovali: Ambrožič M., Andolšek M., Andrejašič M. 3x, Benet F. 2x, Bezek Božič A., Brezavšček R., Cokan T. 14x, Cotman N„ Čeferin M., Černe F, DebevcT. 5x, DejakM. 2x, Dežman M., DolenšekVode J. 7x, Dolinar M., Drobnič , Družina Arh., DružinaColner, Družina Miklič, Ferenčak R. 5x, Ferjančič F., Fišter C. 3x, Flegar M., Gaber J, Gabrovšek, Glavič M., Gostič D., Grašič N. 4x, Gregorič M., Grmšek A., Gyergyek M., Hčere krščanske ljubezni, Hrastnik J,, Hribar V., Indihar J., Iršič A., JagerM., Jakša J., Jeglič M., Jesenko M., Kapš S., Kapus A., Kavčič F., Knapič C., Knez J., Kocjan M., Kosi M., Krajnlk M. 4x, Kralj A. In A. 2x, Kramar M., KuraltT., Legat A. 6x, Levstek M., Lindlč H., Luin B., Malnar A., Marinčič A, 2x, Merlakl., Mertukl., Mihelčič M., MoharJ,, Mušič Z., Nagode J. 8x, Narobe M. 2x, Nartnik C., Novak S„ Pavšek J. 6x, Pečlin A., Pečnlk A., Perčlč V. 2x, Petrič F., Petrlč M, 2x, Petrovič A., Plltaver B, 2x, Podržaj A., Pokom J., Prosen M., Remec F., Skornšek M. 3x, SmrekarN., Srebernjak F, Suhadolčan F, 5x, Šifrer M., Šket R,, Škrabec J. in J., Špes L, Štalec J., Štern I. 2x, Terglav F., Vesel A., Weber J., Zalokar J., Zelič K. 5x, Zoran M,, Zorko I. In K., Zupančič M,, Žagar M. 7x, In več neimenovanih dobrotnikov, molllcev za duhovne poklice In bralcev Salezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog povrni. KAKO PRISPEVATI V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE? Svoje prispevke v Sklad lahko izročite_osebno ali nakažete na naslov: Salezljanski zavod, Želimlje 46,1291 Škofljica. Številka transakcljskega računa: 02010-0092050929, odprt pri Novi Ljubljanski banki d.d.. Pri nakazilih na transakcljski račun navedite oznako 'SKLAD1. 50N BOSkO Don Bosko vsem je vzor, mladim pa naj bo idol. Naj slavi ga širna zemlja, naša je iskrena zelja. On naj nas varuje, ko nam bo najhuje. Otroke je vzgajal, v veri jih poglabljal. Vsakega je rad imel in mu dobro le želel. Dobroto je sej al, veselje, mir koval. Je živel preprosto, molil jepogosto. Svetn iški sij zaslužil si, s tem se strinjamo vsi. On res velik je patron, prav za nebeški tron. TadejaFister,Tržič (natečaj ob stoletnici) ZA VAS ŽIVIM Zakaj življenje vidijo kot težko poti Preveč je stranpoti in zmot. "Za preživetje je potreben!"pravijo -Poglej v podhode, tja pod stopnice; pijača, droga, kletev krajšajo jim čas. A niso sami, Nekdo jih rad ima - iz dna srca! "Za vas živim, nad vami bdim!", še zdaj med nami sliši se don Boskov glas. Očeta mladih že dolgo z nami ni, a v svojih srcih nosimo ga vsi; in v nas živi! V krogu bande se le svoje družijo, naše vedenje čudi jih. Vesela družba s?no, ki skupaj se uči in smeji. Ane s pestmi, temveč z dobroto jih bomo pridobili zaprijatelje. Učimo delati jih dobro! - in Ti, pomagaj nam! Matj a ž Knez, študent, Maribor (natečaj ob stoletnici) NOVEMBER - DECEMBER • 2002 DUHOVNI PROGRAMI ZA OSNOVNOŠOLCE, SREDNJEŠOLCE, ŠTUDENTE IN MLADE V POKLICIH BLED: 22.-24. november: zorimo za ljubezen, za študente BLED: 1.,8., 15.,22. december (18.00-20.00): šola molitve za študente in animatorje BLED: 13.-15. december: priprava na božič za dekleta od 5.-8. r. BLED: 20.-22. december: priprava na božič za dekleta od 5.-8. r. BLED: 30.12.-1 .januar: duhovne vaje in silvestrovanje za srednješolce in študente Prijave (Bled): s. Majda Pangeršič KOPRIVMIK: 29.11.-1. december: duhovne vaje za študente in mlade v poklicih. Prijave: Janez Potočnik VERŽEJ: 13.-15. december: duhovni vikend za ministrante Prijave: Janez Krnc ŽELIMLJE: 29.11 -1. december: duhovne vaje za ministrante ŽELIMLJE: 6.-8. december: duh. vaje za fante in dekleta7.-8. razreda ŽELIMLJE: 13.-15. december: duh. vajezasrednješolce Prijave (Želimlje): Peter Pučnik RAZNI DRUGI PROGRAMI INFORMACIJE IN PRIJAVE • s. Milena DERLINK, Gornji trg 21, Ljubljana: 01/425.9204 • Janez KRNC, Marijanišče, 9241 Veržej; tel.02/588.9060, gsm 041/357.640, e-mail: zjs.oe-mavrica@guest.arnes.si • s. Majda PANGERŠIČ, Partizanska 6, Bled; 04/5741.075; e-mail: pmajda@volja.net • Janez POTOČNIK, Rakovniška 6, Ljubljana, tel. 01/427.3028, gsm 041/215.711, e-mail: janez.potocnik@salve.si • Peter PUČNIK, Želimlje 46,1291 Škofljica; tel. 01/470.2123, gsm 040/360.729 e-mail: peter.pucnik@guest.arnes.si RAKOVNIK ROMARSKI SHOD ob 100-letnici Masne zveze bo v nedeljo 24. novembra ob 15.00, zadnjo nedeljo v mesecu, ko bomo obhajali tudi obletnico prihoda prvih salezijancev na Rakovnik (23.11. 1901) in se spominjali lanskega čudovitega praznika ob stoletnici. Spomnili se bomo tudi ustanovitve Družbe za izgradnjo cerkve Marije Pomočnice, ki je bila prav tako ustanovljena pred sto leti (8.decembra 1902). V svoji sredi bomo na poseben način pozdravili salezijanskega misijonarja Jožka Kramarja in odprli misijonsko razstavo o njegovem dolgoletnem misijonskem delu na daljnem vzhodu. m RADIU OGNJIŠČE vsako 3. soboto ob 8.00 Z letošnjim letom so skavti začeli s svojo oddajo, sodelujejo z radijem Ognjišče, in sicer jim pripada vsaka tretja sobota v mesecu ob osmih zjutraj. Pri njej sodelujejo skavti iz različnih krajev in mest Slovenije, družili pa so se tudi z odraslimi skavti in tako imajo skupaj oddajo. 38 ---ii ii I Košara kostanja, ki SE NI IZPRAZNILA gabo kaj!« In nadaljeval jede-Ijenje, vsakemu veliko zajemalko. Buzzetti je živčno gledal tistih nekaj prgišč kostanja na dnu košare, vrsta fantov pa se je zdela veliko daljša. Nek- Tretji dogodek je povedal Jožef Buzzetti, pisno pa ga je potrdil Karel Tomatis, ki je bil med prvimi don Boskovimi stanovalci, gosti. Na dan vernih duš je don Bosko peljal vse fante oratori-ja na pokopališče, kjer so molili za rajne. Ob vrnitvi jim je obljubil kuhanega kostanja. Kupil ga je tri velike vreče. Mama Marjeta pa ni razumela don Boskovega namena in je skuhala samo tri ali štiri kilograme kostanja. Mladi ekonom Jožef Buzzetti se je vrnil pred drugimi, videl, kako je, in rekel: »Don Bosku bo hudo. Takoj ga je treba opozoriti.« Ko so se lačni fantje vrnili, je nastala velika zmešnjava in Buzzettiju ni uspelo, da bi don Bosku razložil zadevo. Ta mu je iz rok vzel košarico in začel z veliko zajemalko deliti kostanj lačnim fantom. Med hrupom mu je Buzzetti vpil: »Ne tako, ne bo ga za vse.« »Ne, samo to, samo to, kar je tu!« mu je skušal dopovedati Buzzetti, medtem ko so fantje v valovih pritiskali na don Boska. Osupnil je. »Kostanj sem vendaroblju-bil vsem. Nadaljujmo, dokler Veliko naredikdor dela to, kar mora - četudi naredi malo; nič pa ne naredikdor sicer veliko dela, ne dela pa tistega, kar bi moral. Sv. Janez Bosko do drug je tudi začel gledati v košaro. Nenadoma je nastala tišina. Na stotine oči je začudeno strmelo v košaro, ki se ni in ni hotela izprazniti ... Kostanja je bilo zadosti za vse. Tisti večer so fantje morda prvič, z rokami, polnimi kostanja, vzklikali: »Don Bosko je svetnik!« T. Bosco, Za vas živim, Ljubljana (Salve)2001 39 BOG JE DOBER 1 svetopisemska pobarvanka OdstvarjenjadoEzavain Jakoba-je snov prvega zvezka pobarvanke, ki najmlajše vabi na odkrivaje Božje dobrote in k čim bolj izvirnemu ilustriranju zgodb. Cena: 600 SIT. pot¥$l?irja Metoda S F Slavi S. Trkman • Peter Sketl Slavi S. Trkman, PeterSkerl DOLGO POTOVANJE PASTIRJA METODA Potovanje k novorojenemu Jezusu ni preprosto. Pastir se je na poti k njemu srečal z različnimi oblikami revščine in bede in tako je razdal vse svoje skrinjice. KojeprišelkJezusu, ni imel več nobenega darila, toda... Avtorja v besedi in sliki odkrivata otrokovo dobroto in hrepenenje po Bogu. Cena: 850 SIT. januar prosinec MARIJANSKI KOLEDAR 2003 Prim. Tone Kunstelj, dr. med. ZAKONSKA LJUBEZEN IN ODGOVORNO STARSEVSTVO Knjižica je nadaljevanje de\aNajin zakon lahko uspe. Avtor meni, daimazakonska ljubezen vedno tri komponente: čustveno duhovno in ljubezensko-spolno. Dobro sobivanjete trojnosti hrani zakonsko ljubezen od poroke do groba. Cena: 250 SIT. info@salve.si Gimmi Rizzi, s. Ivanka Zakrajšek HOČEM BITI VELIK! 16 VRLIN Odraščanje je dolg proces, ki se ne zgodi avtomatično. Katere vrline so najpotrebnejše natej poti? Srčnost, preudarnost, iskrenost, delavnost, radovednost in še marsikaj nam knjiga razkirva v besedi in sliki. Cena: 2.300 SIT. salve pri prava za tisk • založba • video • trgovina trgovina je odprta: • vsak delovni dan 8.00 - 16.00 • ob sobotah 8.30 - 12.30 • ob romarskih shodih I 3.00 - I 7.30 tel.: OI 427 73 IO • p.p. 2404 . 1001 Ljubljana