Posamezna številka 1 Din, mesečna, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, nu dom in fio pošti dosluvljen ist 5 Din. - Celo-letna naročnina je 50 Diu. polletna 25 Diu, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI VENEC Uredništvo: Kopitu rje v u ul. št. 6/111 Telefon št. 2050 tn 2996 — Rokopisi se ne vračajo Uprava. Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 254« Kako bo Nemčija pokopala Hindenburga O polnoči med plameni bakelj . • • Milijon ljudi bo spremljalo rajnega maršala k zadnjemu počilhu v stolpu spomenika pri Tannenbergu Papen vendarle pride na Dunaj Berlin, 5. avg. TG. Vse je sedaj že pripravljeno /,a pogreb maršala Hinilenburga. Točno v ponedeljek opolnoči bo začelo truplo pokojnega vojskovodje svoje zadnje potovanje v Tannenberg, tla počiva tam, kjer je dosegel najvišjo slavo v službi svoje nemške domovine. Sredi temne noči bodo položili njegovo truplo na topovsko kolnico in ga bodo peljali v njegovo zadnje počivališče sredi špalirja njegovih bataljonov in polkov, ki jim je v svojem dolgem življenju zapovedoval. Ko bo sprevod prišel do Fro-genaue, kjer je preti 1» leti z malega hribčka Hindenburg vodil bitko z ruskimi armadami, se bo par minut ustavil, tla počasti spomin na ta. za Nemčijo tako pomemben dogodek. Od Friigenaua bo šel nato sprevod tlo Hohenstelna, kjer se ho začel špalir gorečih bakeli, ki jih boilo nosili njegovi sobojevniki in vojaštvo zmagovitih polkov, postav; Ijcnl v tesnem redu na vsaki strani ceste, ki vodi tlo ogromnega spomenika. Truplo pokojnega bodo nato položili začasno v stolp spomenika, dokler ne bo pripravljeno podzemlje, ki ga hočejo spremeniti v kapelico in grobnico. V stolpu bo truplo še enkrat postavljeno na častni oder, pred katerim se bo v torek zjutraj Atlolf Hitler, novi državni voditelj, v imenu nemškega naroda poslovil od pokojnega maršala. Stolp bo odslej nosil ime »stolp vojskovodij«. Truplo pokojnega ostane v stolpu še 14 dni in je vse urejeno, da bodo mogla različna odposlanstva iz vseli krajev Nemčije popotovati v Tannenberg, da se tam poslovijo od rajnega državnega predsednika. Potem ga bodo prenesli v grobnico, da tam počiva v zatišju spomenika, daleč proč od žalostnega sveta, obdan samo od velikih spomenikov in od spoštovanja vsega nemškega naroda. Dovršene so tudi vse priprave za prevoz ogromnih množic ljudstva, ki bodo sprem-ljevale rajnega maršala na njegovi zadnji nočni poti v Tannenberg. Vlada pričakuje tako ogromne udeležbe, kot ie še ni videl svet, saj računa na milijon pogrebcev in je svoje priprave uredila tudi za to število, /a diplomatski zbor v Berlinu so pripravljeni posebni vlaki, ki jim hodo omogočili, da bodo prenočili kar v vozovih v Hohen-steinu. kamor pride nočni sprevod v torek zjutraj. Z berlinskih kolodvorov bo prevažalo nad 100 posebnih vlakov odposlance in predstavnike raznilh društev in ustanov, ki jih bo okrog 50.000. Poskrbljeno je tudi za prevoz drugih udeležencev, ki se bodo posluževali vlakov in avtobusov, ki jih je vlada v to svrho že zasegla. Vojaštvo bo imelo svoja lastna prevozna sredstva, in se danes že zbira na vsej dolgi poti do Hohensteina, Ker pričakujejo velikega navala časnikarjev in bi vlada želela, da imajo časnikarji vse ugodnosti za izdatno in izčrpno poroeevanje. je poštno ministrstvo položilo veliko število novih kablov za telefone, ki bodo lahko govorili neposredno z vsemi evropskimi prestolicaini z večkratnimi progami. Tudi radio oddajne postaje so bile postavljene za potrebe hitrega časnikarskega poročevanja. Viteška Francija Pariš, 5. avg. TG. Francoska vlada je odredila ,da morajo biti v torek razobešene zastave na polovico droga na vseh javnih poslopjih po vsej Franciji v znak žalovanja za pokojnim maršalom. Ta odlok francoske vlade priča o vitežkem ponašanju francoskega naroda, ki hoče počastiti spomin vojaka, ki je bil v svetovni vojni največji njegov nasprotnik. V Nemčiji je napravil ta odlok francoske vlade najgloblji vtis. Dunaj, 5. avg. h. Avstrijska vlada je na svoji sinočnji seji, ki je trajala več ur. sklenila brez vseh pridržkov podeliti dovoljenje von Papnu kot nemškemu poslaniku na Dunaju. Ugledna osebnost, ki ,ie prisostvovala konferenci avstrijske vlade, je izjavila glede imenovanja v. Papna za dunajskega poslanika tole: Ko je avstrijska vlada izvedela o imenovanju v. Papna za poslanika na Dunaju, je najprej nameravala staviti nemški vladi neke pogoje. Toda pozneje smo prišli do spoznanja, da bi lo po eni strani moglo imeti za posledico zelo kočljive razgovore z Berlinom, po drugi strani hi pa morebitni sporazum med Berlinom in Dunajem mogel napraviti v inozemstvu vtis. da sta nc Nemčija in Avstrija pomirili. Zato jc avstrijska vlada, ki ji je danes bolj kot kdaj prej do tega, da z vsemi sredstvi zajamči neodvisnost Avstrije, zavzela stališče, tla bo v bodoče gledala, tla se kolikor le možno ogne vsakemu razgovoru z Berlinom v vseh vprašanjih, ki hi s stališča evropskih držav mogla ustvariti nevšečen mednaroden položaj. Avstrijska vlada je dala svoje dovoljenje za imenovanje v. Papna za nemškega poslanika na Dunaju, svoje nadaljnje stališče nasproti Nemčiji bo pa zavzela v skladu z bodočimi tlogodki. Položaj v Avstriji Na razpotju Sporazum s socialisti? Hitlerjevci ne odnehajo Dunaj, 4. avgusta. Preteklo jc deset dni, odkar je bil ubit avstrijski zvezni kancler na način, ki ho v zgodovini ostal osamljen po svoji krvoločnosti. Kakšen je sedaj položaj Avstrije? To vprašanje leži na ustih vse Evrope, ki z nestrpno pozornostjo gleda na Dunaj, kakor da lii <«l tam pričakovala odločitve, čc sc bo ob dvajsetletnici izbruha svetovne vojne pogreznila znova v katastrofo, iz katere potem nc bi bilo več rešitve, ali ne. Gotovo je, da jc »Dollfussovn vlada brez Dollfussa«, ki ji načeltije sedaj Schuschnigg (šušnik) zaenkrat gospodar položaja. Gotovo jc tudi, da se avstrijsko ljudstvo, o katerem so govorili, da je v ogromni večini hiflerjev-sk«, ni dvignilo, razun v par krajih Štajerske in Koroške, da jc ostala redna vojska zvesta in da jc bila policija lojalna. Hitlerjevski vodje niso imeli orožja iu delali so brez glave, tako da je bil njihov upor zlomljen v kratkem času. Tretje dejstvo, ki ga jc treba podčrtati je, da je Hitler obsodil s tem, dn je izjavil, da ni ž njim v nikakoršni zvezi, in da je v odločilnem trenotku zahranil avstrijski legiji, da vkoraka v Avstrijo na pomoč upornikom, četrtič, pa jc treba poudariti, da je Mussolinija »Hitlerjevo izdajstvo«, kot ga imenuje italijanski tisk. silno poparilo in da jc |>oslal svoje čete na Brenner in nn koroško mejo, kjer pa je moral obstati vsled silnega pritiska velesil iu drugih okoliščin. To so štiri pomirljiva dejstva. Toda prav tako gotovo pa je, da jc na vsak način treba napraviti mir, da je treba onemogočiti, da se nevarnost, ki jc sedaj hvala Bogu mimo, ne ponovi več, knjti, če lii se hitlerjevski puč šc Sokolnikov, novi ruski poslanik v Parizu? enkrat ponovil, potem s« vojni /aplctljaji nc-izbežni. Schuschniggova vlada jo zaenkrat napravila prav dober v lis, toda nikdo ne prikriva več javne resnice, tla meti hciinvvclirovskinii in noheiiiivvehrovskimi ljudmi ne vlada soglasje. , Tukaj imamo vtis, tla bo Schuschnigg iskreno poskusil pridobiti /ase simpatije delavstva, ker sc zaveda, tla nc more biti govora o kakšnem notranjem redil v državi, niti o kukš. ui trdni vladi, dokler Imi avstrijsko delavstvo sovražno stalo oh strani. Schuschniggova stvar Imi, da jili pridobi uli s tem, da jim materijelno p r i d c n a p o m o č , ali p a , d a n a j (1 c p o t do /. iii e r n i h s o c i n I n i h d o m o -k r a t o v. 7. n a č i I n o j c /. a položaj, d a j c K e v t e d n i zaprl bivšega s o c i a - 1 i stične ga kanclerja dr. Renner-j a , ki je pa h i I dan os u a i z r o c n o z a h t e v o kanclerju S c li u s c h n i g g a zopet i 7. p u š č e n. Dober teden pred tragično Doljfussovo smrtjo sc jc dunajski podžupan dr. \S inter v »Arhcitcrzcitmig /. daljšim člankom potegoval za to, naj izpustijo bivšega socialističnega župana Seitza, ki jo že od februarskih nemirov v zaporu. Dr. \Vintor jc mnenja, da bo težko, če nc naravnost nemogoče, pridobiti za sodelovanje ljudi, katerih met jo, bratje, voditelji in prijatelji sedijo v vladnih ječah! Ta misel jc vredna vsega upoštevanja, snmo kdo ji bo dal življenje? In, ali jc sploh še sprava s socialist mogoča? Eno fronto Imi treba demobilizirati! Ali socinliiodcmokrntsko ali hitlerjevsko. Pred to izbero stoji nova vlada. Volk nc more biti sit iu koza ob enem cela. To jc nauk kljukastega u pora, ki si ga je Schusclinigg menda vzel k srcu! V kolikor tiče hitlerjancev, je netočno, čc kdo trdi, da so sedaj uničeni in da jih ni več. Hitlerizem jc šc močan in bo zone t naraščal, posebno, ker jc sedaj Hitler |MJstal — no nemški državni predsednik, ampak vrhovni vodja nemške države in nemškega naroda (!). Avstrijski hitlerjevci sc delijo v dve skupini. Kili so pobiti in priznavajo, da so izgubili za dolgu lota priložnost za nov uspešen udar. Drugi pn so ohranili pogum in žo se čujejo po Dunaju temna namigavanja, da bo tndi Schuschnigga in Starhcmberga enkrat doletela ista usoda, ki jc umorila Dolirussa. Iu ti ne bodo mirovali, sedaj še manj, ko imajo od zadnjega upora naprej uvideven razlog, da očitajo avstrijski vladi, »da je prodala Avstrijo Italiji« in da jo vsled tega njihova borim osvobodilna. Za sredstva pa narodni socializem s svojo svojstveno teorijo prava ni v zadregi. Dokaze jc doprinesel 30. junija v Nemčiji in 25. julija na Dunaju... Ing. Sch. Letno bivališče sv. očeta Pred letom dni sta izginila fant in dehle Strašna tajna brezdna Pet pogumnih fantov je našlo v globoki jami blizu Si. Vida nad Ljubljano razpadli trupli Dušana Jelčiča in Danile Faganel Ljubljana 5. avgusta. V nekem brc/dnu poleg Gornje Glince pri St. Vidu nad Ljubljano so danes dopoldne našli že skoraj razpadli in strohneli trupli mladega moškega in mlade ženske. # V Gor. Glinci je kakšnih deset minut f iii,w",ii/i t 11,/ik .. ..i .i i .. ni so sc bi C as teli Gandolfo na zahodnem obrežju Albanskega jezera, kjer biva sedaj »veti oče, uanež Pil XI. >o iiiiicicii nu ciovcsivu spuunjo ecijusi, zraven i jamic. ronceK pa uiisuuov. itiio pa je ležala človeška že močno strohnela gla- sno, da v bre/.dnu počivata trupli va. Obenem so zapazili slaro slnmnjačo, polno tiča in Danile faganel, ki sla nu slanic. Pod slnmnjačo so našli moško truplo, sten način končala svoje mlado živ skoro iMmolminm strohnelo. Našli so dnlie t,li IukiIji <»Jnli v hi-t./.ln ,1,, milu,,I skoro popolnoma strohnelo. Našli so dalje ženske bele čevlje ( Peko.), popolnoma ohranjene, svilnat robček in revolver. Pustili so vse, kakor so našli, in sc začeli vzpenjati navzgor. Kmalu pa so našli še razpadlo žensko truplo. Ko so fantje prišli zopet na svetlo, so o strašni najdbi takoj obvestili orožniško postajo v št. Vidu. Ob I popoldne .so prišli orož-ki in prinesli s seboj vrvi in lestve. Spustili se v lirczdno in so prepričali o grozni nujd-. .. Pustili so vse ležati, kakor jo bilo, s solioj so vzeli samo samokres, čevlje in robček z mo-nograniom »D«. Seveda se jo okrog brezdna zbralo veliko število ljudi, ki so pridno ugibali, kdo sta mlada človeka, ki počivata v lako strašnem grobu. # Dne (T. avgusta 1933 sla brez sledu izginila 20 le tli i zobotchuik Dušan Jelčič in 19 letna Danila Faganel. Danila je pustila doma v postelji pod vzglavjein poslovilno pismo, katero jc našla njena sestra. Dušan pa jc po pošti poslal poslovilno pismo svojim domačim. Od la-krat kljub vsestranskemu iskanju ni bilo nobenega sledil za njima. Ljudje so govorili, da sta najbrže pobegnila v Rusijo... • Ko so orožniki prišli i/, jamo, je hila med ljudmi, ki so stali okrog brezdna, tudi sestra Danile Fuganel. Ko je videla belo čevlje, jc takoj ugotovila, dn so to čevlji njene sestre Danile, robček pa Dušanov. Bilo jo takoj ja- Dušana Jel-n,i tako žnlo- .... ......... ........ življenje. Tru- i bosta ostali v brozdu do prihoda sodno komisije, ki bo imela nalogo, da razčisti to strašno tragedijo, Nemški šhoije branijo resnico Obisk na šentviški razstavi Uprli se bomo z vsemi silami rušilcem katolicizma v Nemčiji Vatikansko mesto, 5. avg. m. »Osservn-tore Romano« objavlja dobesedno tekst pastirskega pisma nemških škofov, ki so gu izdali na svoji konferenci v Fuldi. List povdarja, da objavlja pastirski list nemških škofov radi tega, ker predstavlja močan argument za dogniatično resničnost in pravilnost v množici neresničnih pisem o posameznih vprašanjih sedanjosti. V pastirskem listu naglasa jo nemški škofje, da ne more biti krščanstva brez Kristusa in onih izročil, ki jih vsebujeta sveti pismi stare in nove zaveze. Nemški škofje nadalje povdar jajo. da je v Nemčiji nastala prava gonja proti krščanstvu, posebno pa še proti katoliški cerkvi. Radi tega škofje z vso odloč-. nostjo odklanjajo to gonjo ter povdar jajo velikanske zasluge, ki jih ima krščanstvo za nemški narod, za njegovo materielno in duhovno kulturo. Nemški škofje povdarjajo nadalje v pismu, kako se svobodno rušijo vsi verski nauki, in sicer s propagando po šo- lah pod protektoratom državnih oblasti in kljub obljubi vlade, da se bodo spoštovale pravice in svoboščine sv. Cerkve. Poleg tega sc zatira tudi katoliško časopisje. Katoliškim organizacijam se ovira delo in naravnost z ofenzivo so se vrgli novi pogani zlasti na mladino, ki jo zastrupljajo z dneva v dan s paganizmotn. Nemški škofje istotako pobijajo v svojem pastirskem pismu krilatice nacionalnega socializma o potrebi nove vere, ki naj bi bila čisto nemška in dokazujejo, dn bo imel nemški narod velikansko škodo, če se ne bo zavrlo novo gibanje in zatrlo novo poganstvo. Škofje ostro obsojajo napade na Boga, na papeža, na škofe, na duhovščino in na katoliške organizacije ter izjavljajo, da se bodo z vsemi silami uprli vsakomur, ki bi rušil temelje katoliške cerkve v Nemčiji. Pastirsko pismp zaključujejo nemški škofje z izjavo: Et portae inferl non praevalebunt. (In peklenska vrata je ne bodo premagala.) Rusko-bolgarska pogodba Obe državi se odrečeta vsaki propagandi druga proti drugi Sofija, 5. avgusta. A A. Po obojestranskem sporazumu so včeraj istočasno v Sofiji iu v Moskvi objavili besedilo protokola, podpisanega 2.3. julija v Carigradu o vzpostavitvi diplomatskih stikov med Bolgarsko in Sovjetsko Rusijo. Protokol se glasi: Zda i. ko so vzpostavljeni lnedselKUiii diplomatski stiki, sta se vladi krajjevine Bolgarske in Sovjetske Rusije v želj i. tla s pravičnim in primernim sporazumom jasno opredelita svoje medsebojne stike in medsebojno trgovinsko izmenjavo med obema državama, sporazumeli o temle: 1 .Visoki stranki podpisnici jamčita druga drugi popolno spoštovanje suverenosti in se vzdrži ta vsakega posrednega ali neposrednega poseganja v notranja vprašanja druge podpisnice in vsake vrste propagande ali agitacije in vseh vrst intervencij ali pa podpor takim intervencijam. Prav tako se obvezujeta, da ne ustanovita ali podpreta ua svojem področju organizncije s ciljem, da se oborožene bore proti drugi podpisnici ali ki hi delovale proti političnemu in družabnemu ustroju na področju druge podpis- nice ali ki bi pozivale k terorističnim nastopom proti uradnim predstavnikom druge pogodbene stranke oziroma pripravIjale take nastope; prav tako ne bost« podprli organizacij. ki bi si pripisovale vladno oblast druge pogodbene stranke ali dela njenega področja. Obvezujeta se, da prepovesta novačenje in prehod po svojem ozemlju silam, namenjenim takim organizacijam ln njim namenjenega orožja, municije in vsakovrstne vojne opreme. 2. Državljani ene ali druge pogodbene stranke, ki žive v inozemstvu kot politični emigranti, ne morejo med osobje diplomatskih predstavništev niti v primeru, da so postali državljani tretje države.« Sofija, 5. avgusta. AA. Bolgarska agencija poroča: Predsednik vlade Georgijev je dal novinarjem izjavo o vpisu notranjega posojila v znesku 150 milijonov levov, S tem posojilom bo vlada poravnala zaostale dolgove. V resnici je občinstvo podpisalo 230 milijonov. S tem zneskom bo vlada polil ačala tudi vse zaostanke po proračunu. „Prijatelj" Slovencev dr- Herbst Mi nismo barbari in dajemo za-V UUgOSiaVMfi točišče celo svojim nasprotnikom Ljubljana, 5. avgusta. Iz Varaždina je prišla vest, da sc nahaja med avstrijskimi begunci, ki so pribeiali po izjalovljenem hitierjevskem puntu v Jugoslavijo, tudi pliber-ški zdravnik dr. Herbst. Ker sino Slovenci in Jugoslovani kulturen narod in prebivamo v kulturni državi smo pliberškemu neprostovoljnemu gostu ponudili iskreno gostoljubnost in želimo, da nai jo v miru uživa. Toda pri tem pa ni treba zamolčali resnice in je treba povedati, kar menda iiak sleherni Slovenec pri nas in onstran meje dobro ve, Ja je ta pliberški gospod ne samo svoje dni, ampak telo še v živi sedan osti imel za Slovence druga imena in da je uporabljal za jugoslovansko državo čisto svojevrstne priimke. Pred in po plebiscitu se tc obnašal tako, da ga ne sedanji, ue bodoči naši rodovi ne bodo in ne smejo pozabiti. Slovenci in Jugoslovani smo bili v njegovih očeh vse drugo kakor ljudje. Bil je goreč sotrudnik »Koroške domovine«, znanega nemškutarskega glasila, ki je za-sramovalo in pačilo slovenski jezik, zmerjalo takratno ime naše države SHS s »Schweine-Hunde-Sam-melstelle« in imelo za Slovence najrajši izraz >magal, da so se na slovenskem ozemlju naseljevali nemški kmetje, ki so sedaj ob hitierjevskem puntu šli med nezadovoljneže, ker za težavno delo. ki ga zmore le slovenski kmet, niso bili za rabo. Hitlerjevski punt se je izjalovil in med onimi, ki so pribežali v našo državo, jih je dosti, ki so Ljubljana, 5. avgusta. Kljub temu, da si je že mnogo občinstva v prejšnjih dnevih ogledalo krasno obrtniško razsla-vo v šl. Vidu, vlada zanimanje zanjo nevzdržno dalje. To ja mogel vsakdo opaziti ludi danes, kn je bilo pred šentviško šolo, v katere 13 sobah je razstava nameščena, postavljeno celo šumo koles, znamenje, da prihajajo na razstavo ljudje od daleč in od blizu. V razstavnih sobah in dvoranah pa je vladala skoraj prava gnječa. Med drugimi odličnimi gosli ie razstavo obiskal g. Milan Stojanovič, predsednik Zveze srbskih obrtnikov in predsednik obrtniške zbornice v Belgradu, ki se je nalašč zaradi le razstave pripeljal v Slovenijo, du se prepriča o napredku in usjieliih slovenskih obrtnikov. G. Stojanoviča so spremljali j H) šentviški razstavi razni obrtniški funkcionarji, med temi predsednik šentviške razstave g. Vrhove. Kukor čujemo, je zbornica za TOl opustila svoje dosedanje rezervirano stališče do šenlviške raz-slave in je f>o zaslugi |>redsednika g. Jelačina celo pripravljena, da šentviške .obrtnike nekoliko materialno podpre. Pomislek, dn so šentviški obrtniki preveč žrtvovali za reklnnio, je odpadel, ker ta reklama sluzi tako vsemu šentviškemu obrtništvu kakor tudi slovosu celotne slovenske obrti. Prire- ditelji šenlviške razstave so celo premalo žrtvovali za reklamo po hrvatskih in srbskih krajih, saj pri-jjovedujejo slučajni tod številni hrvatski in srbski obiskovalci, da bi občnstvo iz južnih krajev še v večjem številu prišlo na to razstavo, ko bi le vedelo zanjo. Med razstavljenimi ]>rednieti in opremami so bile napravljene zadnje dni razne spremembe. — Predvsem je zanimiva soba s cenenim jx>hišlvoin. Tako je tvrdka Škrbinc ot Co. razstavila poleg dra> gocene jedilnice iz lesa orehove korenine zelo lepo in iHieeni sjialnico iz hrastovega lesa, tvrdka Franc Čepelnik kuhinjo iz smrekovega lesa, Jože Kunčii pa lejio sjielnico. Tvrdka Franc Zavodnik je nanovo razstavila lepo damsko sobo v brušenem luku iz trdega lesa. Razstavljena je tudi lepa, toda preprosta soba iz smrekovega lesa. Hvalevredna je gesta lehtničarja Ivana Štetančiča, ki je poleg svojih preciznih tehtnic postavil novo tehtnico. Na tej se tehtajo obiskovalci razstave, njihov prispevek j>a gre v korist razslavljalnega društva. Nanovo so razstavljene tudi lejie zidane peči, za katere vlada med občinstvom živahno zanimanje. Danes je obiskalo šentviško razstavo nad 1000 oseb. Za prihodnji leden je napovedan obisk več visokih osebnosti. Mariborski šahovski turnir znani preganjevaici slovenskega živi ja. Toda najbolj viden in najbolj zaslužen je plibeški gospod dr. herbst. Nočemu mu vračati nemilo za n«irago, a povedali bi mu radi sedaj, ko je pri nas, da je vse svoje življenje zaničeval tiste, ki so ga sedaj rešili. Mestni uslužbenci v borbi Prihodnje dni bodo sklepali zastopniki notranjega in finančnega ministrstva o občinskih statutih r.a avtonomna mesta. Ti dogovori so zelo važni za položaj inestnTTi uslužbencev in zato bo jxiskušala Zveza organizacij občinskih uslužbencev za dravsko banovino posredovati, tako, da pravice mestnih uslužbencev ne bodo okrnjene, zlasti pa, da ne bo poslabšan njihov gmotni položaj. Jutri, v jionedeljek, bo v Zagrebu seja vseli organizacij občinskih uslužbencev, ki bo sklepala o možnostih, kako zavarovati pravice mestnih nameščencev. Tja odpotuje v imenu slovenskih občinskih nameščencev ljubljanski magistratni direktor g. Jan-č i g a j. Prihodnji četrtek pa bo seja Zveze mestnih uslužbencev v Belgradu, ki se je bo prav tako udeležil direktor Jančigaj, obenem pa se v četrtek sestaneta. tudi komisiji finančnega in notranjega ministrstva Tramvaj podrt dekleta Ljubljana, 5. avgusta. Danes ob približno pol 5 popoldne je šentviški tramvaj v vasi Podgori j>odrl 22 letno služkinjo Marijo Ribičevo, ki je dobila hude poškodbe na glavi in rokah Maribor. ">. avgusta. šahovski turnir daje prireditvam letošnjega Mariborskega tedna mednarodni pomen. Je lo v zudnjih letih največji šahovski dogodek v naši državi ter sjiloli šele tretja mednarodna šahovska prireditev, ki sc je doslej v Jugo-sluviji vršila. Dunes dopoldne se jc pričelo prvo kolo turnirja. Najprimernejše jirostore za turnir je odkril šahovski klub v Mariboru v spodnji ka-zinski dvorani. Mirna okolica, ki je ne moti valovanje mestnega življenja ter ubrana notranjost dvorane, jx> kateri se številni gledalci le po prstili bližajo igralskemu prostoru in se med seboj šepetajo razgovarjajo, da ne motijo mojstrov. Organizacija prireditve je naravnost vzorna. Prostor za igralce je ofc južni steni pri oknih ter oddeljen od gledalcev. Pri vsakem igralcu je na mizici pritrjeno ime, da so nasprotniki na prvi pogled razvidni za gledalce. Snočnje žrebanje je prineslo današnjo interesantno postavo; gledalci se zgrinjajo zlasti okoli mizice, kjer se borita Spielmann in Steiner, As>taIoš in Pire, posebno zanimanje pa vzbuja miss Vera Menšikova, ki ie dobila za nasprotnika mladega Vidmarja. Dopoldne še niso bile konture nobene partije čisto jasne. Videlo se je samo, da je Pire močno stisnil Astaloša, Menšikova pa Vidmarja. Odločitev na vseh deskah ie padla šele popoldne. Partija Miss Vera Menčik proti M. Vidmarju jun. je bila prekinjena; partija Steiner proti Spiel-mannu je končala remis; partija prof. Slupan proti Zadnja poroilla Naši škofje pri sv. očetu Vatikansko mesto, 5. avg. m. Pretekli petek so bili sprejeti od sv. očeta Pija XI. v posebni avdijenci zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ljubljanski škof dr. Gregor Rozman in dubrovniški škof Josip Marija Carevič. Minister Ulmanski v Mariboru Maribor, 5. avgusta. Danes zjutraj ob štirih je prispel v Maribor minister Ulmanski. Dopoldne si je ogledal Mariborski teden v spremstvu bana dr. Marušiča. župana dr. Lipolda, predsednika Jugoslovanskega gozdarskega združenja inž. Lenarčiča iz Ribnice na Pohorju in inž. Pahernika iz Vuhreda. Dopoldne se je vršila od pol 10 do 11 v lovski sobi hotela Orel konferenca glede razmer lesne industrije in izvoza lesa iz severnega dela Slovenije v inozemstvo. Minisler se je osobito živahno zanimal za gozdne in lesne razmere v dravski banovini. Konferenci so prisostvovali župan dr. Lipold, inž. Pa-hernifc, inž. Lenarčič, ravnatelj gozdarske šole v Mariboru inž. Zirnfeld, višji gozdarski svetnik inž. Janko Urbas, predsednik mariborskega trgovskega gremija veletrgovec Miloš Oset in prof. gozdarske šole inž. Stanko Sotošek. Po končani konferenci si je minister v spremstvu župana ogledal kopališče na mariborskem dr. Drczgi je bila prekinjena; partija Vasja Pire proti Astalošu je končala z zmago Pirca; partija Rejlir proli Kramarju je končala z zmago Rejlira Šahovski turnir v Belgradu Belgrad, 5. avg. m. Snoči je bil tukaj otvorjen nacionalni amaterski šahovski turnir. Pri žrebanju so dobili posamezni udeleženci sledeče številke: 1. Petrovič (Belgrad), 2. Vukovič (Belgrad), 3. Rajkovta (Novi Sad), 3. Pavlic (Banjaluka), 5. Bro-der (Novi Sad), 6. Jurešič (Belgrad), 7. Si-košek (Ljubljana), 8. Šorli (Ljubljana), 9. ing. Feuer (Belgrad), 10. Schreiber (Subo* tiea), II. Matvejev (Zemun), 12. Maksimovio (Bosanski Brod). 18. Carev (Sombor), 14, Nagymelykuti (Senta). 15. Baier (Osjek), 16. Grenčarski (Zagreb), 17. Dydzinsky (Zagreb), 18. Nikolič (Belgrad). Prvo kolo se je odigralo danes od pol 9 do pol 1 in se je končalo z nekaj presenečenji. Belgrajski favorit je izgubil jiartij« z Dydzinskym, zemunski favorit Matvejev pa je izgubil jiartijo s Šorlijem. Sikosek je z lahkoto premagal Maksimoviča. Ostale partije so se končale takole: .Turišič je z lahkoto premagal Careva, Vukovič Gren-čarskega, Broder Nagymelykutija, Schreiber ing. Feuerja in Petrovič Nikoliča. Partija Pavlic—Baier je ostala remis. Turnir, ki ga je priredil belgrajski š» hovski klub, bo trajal do 24. t. m. otoku. Nato pa je obiskal tukajšnjo gozdarsko šolo^ pregledal njen ustroj in se zanimal za uspehe gojencev. Popoldne je napravil minister izlet v dravsko dolino, zvečer ob 18 pa je odpotoval iz Maribora. Športna poročita Belgrad, 5. avgusta, m. BSK:Jugo«lavija 2:1 (1:1). Apatin, 5. avgusta, m. Tri Zvezd«; Vojvodina (Novi Sad) 2:0. Split, 5. avgusta, m. Split:liajduk 2:1. Banjaluka. 5. avgusta, m. Krajišnik:Hajduk (Osijek) 1:0. Osjek, 5. avg. b. Slavija (Osjek) : Coocor« die (Zagreb) 3:2 (1:1). Sarajevo, 5. avg. b. Slavija : Sašk 2 :0. Pogreb dr. Praunseisa. Včeraj ob 4 jx>-poldne je bil izpred hiše žalosti, na Miklošičevi cesti, pogreb pokojnega in priljubljenega ljubljanskega zobnega zdravnika g. dr. Praunseisa. Pogreba se je udeležilo lepo število zastopnikov raznih oblasti. Mestno občino in župaua sta zastopala direktor g. Jančigaj in gradbeni direktor g. inž. Pre-lovšek, zdravniško društvo predsednik g. dr. Meršol, zastopane pa so bile dalje še: zdravniška zbornica, razne javne korporacije in organizacije. Žalne poti se je udeležilo tudi mnogo občinstva. Tako naokrog Zbadljivi nemški pesnik lleiue. ki ni bil samo pesnik, ampak tudi žid. je zapisal nekje, da j>rebivajo v nekem malem vseučiliškem mestu samo profesorji, dijaki in psi. Ja/. nisem ne lleine, ne pesnik, ne žid. toda če bi hotel povedati po pravici, kdo vse prebiva v Ljubljani, bi pač gospodov profesorjev in dijakov nc zatajil. ne bi pa omenil psov. ampak bi rekel. da stanujejo v Ljubljani poleg učenih glav še kavalirji. Niso sicer vsi Ljubljančani kavalirji. pa tudi vsi kavalirji v Ljubljani niso iz Ljubljane: ampak dosti jili je. Kdor tega ne verjame, naj gre kur pogledat kakšno ljubljansko kavarno ali pa gostilno, j>a mi bo dal j>rav. Posebno pripravnu zu taka opazovanja je kakšna kavarna, o kateri pravijo, da je ihonden«. Kaj ta beseda pomeni, ne vem: zdelo se mi je pa. da mora to biti nekaj imenitnega, za kar nas celo Mariborčani lahko zavidajo. V tako »monden« kavarno me je torej zaneslo te dni v hudi vročini. Prostor, kamor sem prišel, je bil ves -monden« in takšni so se mi zdele tudi mize, stoli, skodelice in žličke. Tudi kava se mi je /dela precej .monden«, čeprav ne vem, zakaj: zaradi kave ali cikoriie? No, pu to jc postranska stvar kava je bila črna in to je glavno. Ko sem srečno pospravil, kar so mi uslužni fantje — ali j)* natakarice — nanesle na mizico, sem si začel ogledovati okolico. Ljudi je bilo precej notri; skoraj pri vsaki mizici je kdo sedel, večinoma pa sta sedela j>o dva - on in ona. kajpada ali pa po trije. Ženske, ki jim pravijo v »monden« lokalih dame. so bile vse belo oblečene, kar me je navdalo /. velikim ponosom: bela barva je znak nedolžnosti, ki jo mora biti potemtakem v Ljubljani kar na debelo, A ne samo moralno trdna, ampak tudi gospodarsko močna mora biti Ljubljana, kajti obilica riuh ai ravno znak revščine. Rjuhe so platnene, iz platna se dajo pa delati bele poletne obleke. Da se pa dame v kavarni nad kavo tudi češejo ali pa, da se, maže jo jx> obrazu z vato, ki jo povaljajo v nekak prah, tega drugod še nisem videl — to mora biti kakšen .der-nier cri«. Tudi na snažne nohte nekatere Ljubljančanke mnogo dajo. ker si brskajo črno nesnago izza nohtov kar /. zobotrebci ali pa z vžigalicami. Precej boli kakor ženski ali daniski svet so me pa zanimali ljubljanski kavalirji. Takrat, ko sein še prebiral stare romane, sem mislil, da so kavalirji sami grofje ali vsaj buroni, ki ne jahajo samo na dolgovih, ampak na pravih konjih, ki so vedno lepo oblečeni, z najdiskretnejšo eleganco seveda, a plemeniti tudi po svoji duši in po svojem mišljenju. Kavalirji so bili gospodje čistih rok, ki so se vsake umazanije žc od daleč ogibali, in v svojem govoru so sc posluževali i/.brunih besed. Pravi kavalir ni bil nikdar ošaben in nadut ali domišljav, pač pa jc znal varstvo svojega dostojanstvu spretno združevati /, neprisiljeno ljubeznivostjo. Takšni so bili nekdanji kavalirji po mojih mislih. Ljudje so pa že tako ustvarjeni, du prav radi posnemajo to. o čemer dnn;i govore, da je lepo ali imenitno. Ob nedeljah bi pač. rada vsaka sobarica posnemala svojo inilostljivo« in bi rada tudi veljala za tako. In ker moški svet ni nič manj«bedast kakor ženski — če ne se bolj — se tudi gospodarji sveto radi kažejo kot nekaj, kar niso, in kar tudi nikdar ne bodo. Ko sem v »monden« kavarni gledal okrj»g sebe. sem opazil nekegu mladega gospoda, ki je imel hlače tuko lejio napete čez kolena, du ni bilo na njih niti najmanjše gube. Pa sem |>o-gledal zadevo bolj natanko in sem ojia/.il. da ima možakar spodaj hlačnico sjicto z zaponko, ki ji Nemci pravijo »Strupfen«. Takrat .se mi je posvetilo v gluvi, kai pomeni nemški Lin K n val ier mit Strupfen«! To jc kavalir, ki bi rud bil. kar ni; in ker nima denarja za lakaja ali /n krojača, da bi mu vsnk dan naravnal hlače lejio »na rcVb«, jih pa podveže! Torej »kavalir na podvezo«. Kavalirji na podvezo« so se s svojimi damami tudi |iogovarjali o samih interesantriih rečeh: kdo ima to in katera tega. vse seveda s polnim imenom in naslovom, da se človeku ni treba mučiti z. adresarjem; potem so prišli na vrsto gledališki igralci in igralke: o, kako je ta »pikantna, galantna, šarmantoia in amizant-na« — ali pa narobe, kakor je naneslo. Potem so govorili o modi, o psih in konjih — i>ardon, o avtomobilih, ki jih imajo večinoma nrugi, a govorili so vse tako, kakor stoji tiskano v časopisu: sgvišn je gvišn«, pravijo ljudje in bla-maža je neprijetna reč. Tudi kvartc in kvante so prišle počasi na dnevni red, zlasti kvante... Kolikor »Krepkej.ša« ie bila kvanta, toliko glas-nejše jo je bilo treba povedati — Kavalicre mit Strupfen... In obrazi teh »kavalirjev«! Sama utelešena surovost, podivjanost in nadutost, zavita pač v cunje najmodernejšega kroja, a zato še toliko bolj kričeča in ogabna... In od eesu taki kavalirji »na podvezo« žive? Lilijam na polju ali j>a ptičkom pod nebom niso prav nič podobni in zato ni verjetno, da bi zanje skrbelo dobrotno nebo. Zato morajo imeti druge vire — čemu .so pa mladi in lepi? To je treba znati izkoristiti. To izkoriščanje dobro čutijo zlasti tisti možje, ki dajejo doma lep denar za hrano itd., nn mizo pa dobe večinoma krompir ali pa solato brez olja... Gledal sem divje, surove obraze teh »pod-veznikov« še in še. Po sem jx>gledal mimogrede še v časopis, tako zaradi lepšega. Tam je pa stalo tiskano, da obhajamo te dni 20-letnico vojske. Za vojsko samo sc nisem nikoli nič brigal, ker sem delal tam samo na|>oto, vojskovali so se pa drugi; še manj me je pa brigala njena obletnicu. Spomnil sem se |>u na nekaj drugega. Na Dunaju so rabili takrat mnogo ovaduhov in kdo naj bi bil zu tak posel bolj pripraven knkor gospodje s podvczuninii hlačami? Ti kavalirji« so imeli sijajne zveze z ženskim svetom, potrebovali so vedno denar in denar in zato so prav radi prodajali svojo »kavalirsko čast« za vsako ceno komurkoli: nesrečnim jiocestnim pogreš-nicain, policiji itd. — kdor jih je pač rabil. Takim »podveznikom« so rekli Dunajčani »Striz-/j«. Ko sem se pa iz svoje zaverovanosti v preteklost zopet prebudil v sedanjost in pogledal okrog sebe, se mi je zdelo, da bi bil že skrajni čas, da dobimo za besedo »Strizzi« tudi Slovenci svojo besedo. »Pogrošnik« ne bi bilo morda napačno ... Iz »monden« kavarne me je neslo v bližnjo krčmo, da se otresem nesrečnih misli na vojsko. Pa sem slabo naletel, ali pa na dobro, kakor se vzame. Pri sosednji mizi je namreč sedela večja družba, ki je precej hrupno razpravljala o spominih na vojsko. Krepaik mož, očividno odličen »rodoljub z dežele«, je z vso zgovornostjo pripovedoval o silnem zatiranju narodnjakov pri nas, o številnih ovadbah, o na-radali za »putrjotično delovanje« itd., da drugi ar niso mogli do besede. Ko pa je srečno končal, se je oglasil starejši možakar: »Kaj se hoče — smo imeli pač kavalirje v deželi!« Pa je pristavil drugi: »Mar jih danes nimamo?« Jaz sem si pa mislil: »Ja, mit Strupfen« — pa sem odšel, plačal tudi, ker ne maram biti »kavalir«. — Pri utrujenosti, razdražljirosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Jose!« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Fran?—Josel«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. SOČC ZilO Svetovna vojna v nemških številkah Krofi* Jciine smemo poxabiiif da so s.loven&M SMhHk 1 pipMii M - iJlfffimfifiiv':'y"'""'' ■ <••-■>" • . ot v Ameriko in pri tem pripeljala s seboj toliko gumiju, dn gn je bilo dosti za šesl mesecev. Samo v nemškem zalivu Severnega morja so po vojni našli nič manj kakor 50.000 min. Zračne sile Nemčija je imela leta 1918 6200 letal, od teli 1200 liidroplniiov. V začetku vojne jib je imela le 100. Uničenih pn je bilo med vojno 3200 nemških letal. Poleg lega je imela Nemčija 114 zračnih ladij, od katerih |>« jili je ostalo le 8, vse druge pa so bile uničene. Razen lega jc bilo uničenih 7UO nemških balonov. Zavezniki so izgubili vsega skupaj (1000 lelal Finance Vojni stroški vseb vojujočih se držav v štirih letih svetovne vojne so znašali 700 iniljard zlatih mark. Nemški vojni stroški, so znašali 165 iniljard zlatih mark uli polovico vsega nemškega narodnega premoženja |xi cenitvi iz lela 1918. V teku vojne je Nemčija nuieln O vojnih posojil v skupnem zne sku 1IMI iniljard zlatih mark. Žrtve Osrednje sile in zavezniki so imeli vsega *kn pni 10 milijonov mrtvih in 19 milijonov ranjenih. Nemčija sama je utrpela 1,850.000 mrtvih in 4,246.000 ranjenih. Nemški mrliči |iočivajo v 1,572.000 gio-bovib, od katerih jih je nad |ioloviro v Franciji. Povprečna slarost padlih nemških vojakov je znašala v začetku vojne 23 iu pol leta, na koncu pa lo še 19 in pol lel. Od vojaštvu osrednjih sil je padlo v vojni 17% vojakov, od vojaštva zaveznikov pn 12%, ranjenih pa je bilo pri osrednjih silah 30%, pri zaveznikih pa 20%. V nemški armadi je padel vsak četrti častnik in vsak sedmi proslnk Koliko so Nemčiji vzeli Po premirju so Nemčiji vzeli 25.000 strojnle, 5000 topov, 3000 minometnlcev, 1700 letal, 5 zračnih Indij, 74 vojnih Indij in vse podmornice. Pozneje so ji vzeli še 150.000 železniških vagonov, 5000 lokomotiv in 60.000 poljedelskih strojev, knr je šlo na račun reparacij. Verzajska pogodbn pa je vzela Nemčiji vso trgovinsko mornarico, dalje 70.000 kva-dratniii kilometrov zemlje s 6,175.000 prebivalci, poleg tega pa še osem kolonij. Poleg vsega tega pn je verzajska pogodbn naložila Nemčiji reparacij v iznosu 270 iniljard zlatih mark. Umiranje Nemcev Rojstva in smrti v Avstriji in Nemčiji narodovalna šola! Ta zmaj je nenasiten in bo zrl Slovence na Koroškem, dokler jili bo kaj. Ali mora pasti ta zmaj ali pa bo konec Slovencev na Koroškem! Dol s tem slovenožerom, s tem nenasilnim iztrebi jevalccin koroških Slovencev! Ponemčevalna dresura slov. otrok na Koroškem Bilo je med svetovno vojno. Pridem v bližino ene tisliii zloglasnih potujčevalnic na Koroškem, katerih glavni smoter je, ubiti slovenski čut v slovenskih otrocih in jih vzgojili za Nemce. Pouk se še ni pričel, a iz 1. razreda se čujejo enakomerno ritmično izgovarjanj glasovi. Kaj neki imajo otroci? Šlo je. kar naprej brez prestanka. Pridem bliže. Zdaj že razločim besede. Otroci so v taktu brez prestanka ponavljali: Katharina Napokoj bat die Feder hingeinachl. Aha, si mislim, nemška dresura slovenske dece! Da se slovenskim otrokom navadita jezik in uho na nemško besedo, jo učna moč navadila deco izgovarjati nekaj nemških besed, ki jih otroci zdaj brez prestanka ponavljajo! Smoter le koroške šole je: vleijisti slovenskim otrokom /a vsako ceno nemščino v glavo. Nemščina se slovenski deci dobesedno ubija v glavo. Nemec, lo vtepanje io ubijanje v glavo imenuje: Drill. Nemec pravi: Drill, Drill, Drill. vver das nicht will, erreicbt nicht viel, koiuinl nicht zuni Ziel. Zato so torej otroci brez prestanka ponavljali: Katharina Napokoj hal die Feder hingeinachl. Zdrav prirastek prebivalstva V Avstriji kažejo po zadnjem ljudskem šletju, ki sc je letos izvršilo, najbolj zdrav prirastek prebivalstva: Solnograška, Koroška, Tirolska in Pred-arlska. Korošika šteje zdaj 407.5*29 prebivalcev in se. je prebivalstvo pomnožilo od leta 1923 (predzadnje štetje) za 36.679 duš ali 9.9%. Torej skoro za deset odstotkov. Prebivalstvo Solngraške se je pomnožilo od leta 1923 za 11.4%, prebivalstvo Tirolske za 12.1%, in prebivalstvo Predarlske^ zn 12.4%. Najbolj gorske pokrajine v Avstriji kažejo največji prirastek na prebivalstvu. Prebivalstvo v teh goratih deželah ni bogato, a je nravstveno zdravo. To ljudstvo šo smatra številen otroški zarod za božji blagoslov. Starši so v službi Stvarni-kovi in otroci so prvi namen zakona. To so zdravi, krščanski nazori, in ljudstva, kt se jih še drže, imajo bndočnret. — Prebivalstvo dravske banovine so je od prodzadn ifttra ljudekega štetja pomnožilo sauio za 8%. V Avstriji: V Nemčiji: Prirastek I. 1933 samo 8000 Prirastek 1.1933 samo 227.113 Dumij. 5. avgusta, b. Avstrijski statistični urad je izdal podatke o ljudskem gibanju v I. 1983. Iz njih sledi, da se Avstrija z velikimi koraki bliža trenutku, ko bo število umrlih presegalo število novorojenih. Na 1000 prebivalcev je prišlo 1. 1933 f»o vsej državi le 1.1 na 1000 prebivalcev odviška roislev nad smrtnimi slučaji, medtem ko je odvišek bil še leta 1913 5.7 na 1000 in 1. 1923 celo 7.2 na lisoč. Avstrija je imela I. 1933 6,742.565 prebivalcev, zakon je sklenilo 43.925 parov, rojstev je bilo 96.403, smrtnih slučajev pa 88.918. Poroke neprestano padajo in 60 dosegle letos komaj polovico števila v I. 1920. Najslabše se je izkazal Dunaj, ki ima nn 1000 prebivalcev samo 7.5 rojstev in 13.7 smrtnih slučajev. Največ prirastka, 7 na tisoč, ima Tirolska, Štajerska pride takoj za njo s 6.7 na tisoč. nato Salzburška s 6.2 na tisoč. Najmanj porok se sklepa na Koroškem, komaj 5.4 na tisoč prebivalcev. zato pa ima Koroška največ nezakonskih otrok. Nn Dunaju znaša količnik za poroke 7.5 na tisoč prebivalcev, rojstni količnik pa ludi 7.5. Eno-otročna družina je torej nn Dunaju vsled blagoslova rdečega režima postala že trajna ustanova. Anekdote Puganini je koncertiral v Florepci. Javljcno je bilo, dn bo nn tem koncertu igral znamenito flossinijevo »Molitev« nu eni struni. Pri prijatelju se je pa zakasnil in se. je hotel peljati v gledišče s kočijo. Vpraša izvošeka, koliko stane ta krnlkn pot. Izvošček sjki/iih Pagnni-nija, pu pravi: »/.n vus deset frankov!« »Kaj. deset frankov teli par korakov? Gotovo se šu-lito!« O. ne, prav nič,« pravi izvošček. Saj vendar zahtevate /n en sedež pri koncertu tudi deset frankov.« No, naj bo.« jiravi Puganini mirno, .plačam tudi jaz vuni deset frunkov, čc me jieljcte v gledališče na enem kolesu.« Komponistu lliiiidlu je podaril neznan prijatelj ducat steklenic starega juuževcu. Nn-merilo jia se je, da gn je ravno tisti dan obiskn-lo nekaj prijnteljev. Hitro pospravi vino v svojo delovno sobo. ker ni hotel predobre kapljice deliti / njimi. Kn se prav veselo ra/v name družba, pa zgrabi Hiindlu silno koprnenje po jauževcu in to koprnenje jo bilo vedno večje in večje. Ni se mogel premagati, hitro skoči po konci in zakriči: jDomislek. doinislek!« ter od-brzi v delovno sobo. Tam prav krepko potegne Berlin, 5. avgustu. ICF. Po številkah, ki jih je izdal državni urad za ljudsko štetje, je število rojstev zopel znatno padlo v 1. 1933. L. 1913 je prišlo še 26.9 rojstev na t«Xl prebivalcev, 1. 1932 le še 15.1, lani koinaj 14.9. število mrtvih je znašalo letn 1913 tt.8 na tisoč prebivalcev, I. 1932 je padlo na 10.8, 1. 1933 pa je zopet naraslo na 11.2 na tisoč prebivalcev, število porok je naraslo za 180.000 v enem letu, v primeru z letom 1913 jia od 462.744 na 680.826. Torej se tudi v Nemčiji udomačuje sistem družin z enim otrokom. Najslabši je pri rojstvih zopet Berlin, 9.1 na tisoč. Ža njim pride Pa-latinat s 9.9 na 1000 prebivalcev. Nujveč rojstev jo dala šlezija, namreč 12.5 na 1000. Ljudski prirastek je neznaten in znaša komaj 226.113, medtem ko je znašal še leta 1913 833.800, torej 12.4 na 1000 prebivalcev in I. 1923 403.541 (7.9 na 100O). Naravni prirastek je torej lelos komaj 3.5 na 1000 prebivalcev. (Iz navedenih številk kriči strnšno napovedovanje. kakšna bo bodočnost nemških narodov, ki se v Avstriji kakor v Ne nčiji približujejo ločki. ko bodo začeli izumirati, ko bo število rakov prekosilo število zibelk Op, ured.) požirek janževea in se vrne prav razigrane volje k prijateljem, ki so spoštljivo čakali nanj. Pa je zopet iinel doinislek« in še tretjega in četrtega. Pri petem se pa priplazi prijatelj do vrat v delovno sobo, ila bi dognal, kaj pravzaprav llandel uganja. Pa gn vidi stnti pred vinom, ko drži steklenico v roki nu ustnice nagnjeno, da s krepkim požirkom poživi peli doinislek«. Ko se vrne, se sicer sprva čudi, ko se mu prijatelji krohočejo, pa vendar nazadnje žrtvuje vesel nekaj steklenic svojega vinn. ki so ga takrat krstili na ime »llandlov domislek«. ★ Virtuoza na gosli V i e u x t e m p s u je povabil .ugleden iu jietičen Rus, naj pri njem stn-nuje. Pri kosilu pa zapazi, da leži pod mizo črna žival, ki zre nepremično vanj s svojimi velikimi svetlimi očmi. Vieii\tempa obliva kurja polt. Gospodinja zapazi, kako je umetnik nemiren, pn pravi: »Ne dajte se motiti; to jo nnš ukročeni črni volk.« Zvečer je hotel gost poiskali svojo sobo, pn je hodila skrivnostna /\er vedno /a njim. Pa mu pravi slugu: »Ne dajte se motiti, to je naš črni volk, ga bom že zapodil.« Zjutraj gn zbudi strel. Po vpraša slugo. zakaj so streljali. Ta mu odgovori: Ne dajte se motiti; ustrelili smo črnega volku, ker je ku-lldria ra /trirnl . Stran 4. »PONEDEI .ISKI SLOVENEC«, dno fi. avgusta 1934 Šport Mariborski teden Hašk : Ilirija 2 : i (2 :1) Ljubljana, 5, avgusta. Na današnji tekmi se je zbralo več ko polovico manj ljudi ko preteklo nedeljo, kljub temu, da smo šele v začetku meseca. Bilo je okrog 1500 ljudi, kar z na čl, da domače prvenstvene tekme, torej tekme med domačimi rivali, bolj vlečejo. Igra pa danes tudi ni bila na oni višini, kakor smo pričakovali, če izvzamemo Haškove krasne poteze in kombinacije, ki jih je izvajal v pr: veni polčasu. Od občinstva so prišli v drugi polovici igre samo oni na svoj račun, ki so želeli zmage gostov. Ta del igre je bil vseskozi nezanimiv in mestoma tako nesmiseln, da niti povprečnega podeželskega moštva dostikrat niso dosegle posamezne akcije. Igra se je pričela nekaj minut po 17.15, sodil .io je g. Ružič iz Belgrada, kateremu sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah: Hašk: Šijačič—Slivak, Golne—Kovače-vič, Gajer, Kunst—Bobiuski. Medaric, ing. Leinert, Pet rak, Dlesk. Ilirija: Rožič—Svetic, Berglez—Bogme, Sočan, Unterreiter—Ice, Sandi, Pikic, Žitnik, Doberlet. Haškovci so samo v prvem polčasu uga: j al i in so si že v tem delu igre izvojevali zasluženo zmago. Njihova igra je bila mestoma v resnici tako krasna in polna naj-idealnejših kombinacij, da jo morala zadi-viti še tako razvajenega obiskovalca nogometnih tekem. Njegove poteze in kombinacijo so bile včasih tako fino izvedene, da je prišla žoga pred gol domačih skoraj brez najmanjše mujc Haškovih igralcev. Ako bi imeli oni še take strelce in odločne pred golom, potem ne vemo, kako bi danes izgledal rezultat. Prav vsi deli moštva so bili dobri, odlikovala pa se je osobito krilska vrsta in mnogokrat tudi napad. So to stari, Tutinirani igralci, katere smo v Ljubljani že večkrat občudovali in tudi topot nam v prvem polčasu niso ostali nič dolžni. V drugem polčasu so pa tudi oni začeli igrati raztrgano kakor domači, in igra je izgubila i na svoji zanimivosti 1 privlačnosti, četudi je bilo dovolj napetih momentov in nevarnih situacij, enkrat pred enim, drugič pred drugim golom. Ilirija jo danes odpovedala. Le preveč je računala na sebe 111 premalo upoštevala izborno kombinacijsko igro nasprotnika, radi katere je belo-zelene že takoj v začetku spravila iz ravnotežja Tudi spremenjena formacija ni prinesla moštvu onega, kar potrebuje. Poznalo se je danes bolj kot kdaj preje, kako 11111 je potrebna tehnika. Rožič v vratih je v splošnem še najbolj zadovoljil. Pikič je igral samo prvi polčas tako kakor on zna in kakor smo ga vajeni videti v njegovih najboljših igrah, toda drugi polčas ga ni bilo več spoznati. Obramba je bila danes precej nesigurna in je bil zlasti Svetic precej pod formo prejšnje nedelje. Krilska vrsta je imela radi tega j>olne roke dela, bila pa je tudi sicer slabejša, a kljub temu požrtvovalna. Napad šepa vsled slabih kril. Danes je Doberlet zamenjal Pfeiferja. Ko bi 11111 kaj podajali, bi zamenjava saj nekaj hasitila. Zvezi sta bili mestoma precej nesigurni, Pikič pa v drugem polčasu sploh 111 znal več podajati 111 je vsled tega močno trjiel ves napad. V splošnem igra belo-zelo-nih ni zadovoljila in zmaga gostov je popolnoma zaslužena. Častni gol za Ilirijo je dal Žitnik v 24. minuti, za goste pa Bob-niški v 3. in Leinert v 14. minuti prvega polčasa. Tekmo jo sodil g. Ružič iz Belgrada. ki se je zdel nesiguren, ker se je preveč opiral na pomoč stranskih sodnikov. ILIRIJA B : DISK (Domžale) 6:1 (6:1). V predtekmi, katero je sodil g. Strah, jo B moštvo Ilirije odpravilo domžalskega Diska s precej visokim rezultatom. • •• Maribor, 5. avgusta. Povsod življenje in vrvenje, ki ga mariborske ulice niso vajene. Med ljudmi mnogi tuji obrazi, tuja govorica udarja na uho. Glavna promenadna žila mariborskega mesta od mosta preko Glavnega trga, Gosposke, Slovenske po Aleksandrovi danes samo valovi, gnječa se zgoščuje proti križišču Aleksandrove iin Prešernove, od koder prihajajo zvoki koncertne godbe, radijskih in gramofonskih zvočnikov, vrtlljaških orkestrionov ter se spajajo v enotno simfonijo, ki daje svoje obeležje Mariborskemu tednu. — Sinoči v mestnem parku svečana premijera »Kulturne prireditve v Črni mlaki«, ki jo je kljub slabim vremenskim prognozam posetila izredna množica, potem do štirih zjutraj neprestano življenje v mariborskem pratru. Danes pa pri-četek šahovskega turnirja, športne prireditve, kongres Maistrovih borcev — pred vsem pa naval na, prater in razstave v Cankarjevi šoli. Mnogo tujcev smo videli v Mariboru. Predvsem Avstrijcev. 500 Dunajčanov, ki so se peljali s posebnim vlakom na našo rivijero, si je ogledalo »teden« ter se zlasti navdušilo v paviljonu vinske pokušnje. Danes pa je prispelo nekaj avtobusov Gradčanov, ki so popoldne posetili kopališče na otoku, zvečer pa z vnemo posegli v vrvenje na razstavnem prostoru. • Maistrovi borci so imeli danes svoj prvi redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil J. Malenšek. Otvoritvene besede je posvetil spominu velikega junaka in voditelja borcev — generala Maistra. Borci so počastili spomin svojega generala s trikratnim vzklikom »slava«. Sledila so poročila o delovanju v minulem letu. Podali so jih tajnik Li-povž in blagajnik Liknar. Pokazala so, da so vrste Maistrovih borcev čvrsto povezane ter je organizacija razvijala najživahnejše delovanje. Pri vo- litvah je bilo izvoljeno novo vodstvo: predsednik prof. dr. Dolar, f. podpredsednik Malenšek, II. podpredsednik Guštin, odborniki: Lipovž, Fras, Liknar, Sabothy, Zohar, Senčar, Vavpotič, dr. šnu-derl. Namestniki: Petrovič, Vizovišek, Kane, Spes, Gajšek, Rak, Veingerl,. Zobec, dr. Kovačec. Nadzorstvo: C vi m, Kode, Kaučnik, Skvarča; namestniki: dr. Stamol, Mohor, Gnilšek, Reja, Simpl. --Dosedanji predsednik podpolkovnik v p. Škrabar, je bil izvoljen za častnega člana. V debati so številni govorniki povdarjali in zahtevali, naj se čimprej postavi osvoboditelju Maribora generalu Maistru v osvobojenem mestu trajen spomenik. še vedno begunci. Dotok avstrijskih beguncev ne preneha. Vsak dan prihajajo posamezniki, se prijavljajo mariborski policiji, ki sestavlja večje skupine ter jih pošilja v Varaždin in druga inesta, kjer so taborišča. Včeraj popoldne je prišla zopet večja skupina in sicer iz notranjosti Avstrije. Nekaj zgornjih Štajercev in dva Salzburžana. Veliko beguncev se je nameravalo pretihotapiti, čez mejo v posebnem vlaku z Dunaja na Sušak. Vse potnike pa je avstrijska policija med Dunajem in Lipnico temeljito prerešetala ter vse sumljivce spravila v poseben vagon. V Lipnici so morali izstopiti ter se povrniti v spremstvu policije na Dunaj. Splav je nasedel. Drava je precej padla in plovba s splavi zahteva večje previdnosti. Včeraj zvečer j? nasedel v Melju splav, ki je nameraval pristati pri pristanišču »Drave« na plitvini v strugi. Morali so ga razdreti ter posamezne dele s čolni spraviti na breg. Dolgi prsti. Kolesarski uzmoviči se zopet če-šče pojavljajo. Včeraj sta bili ukradeni kolesi dijaku Ivanu Lobln in Rudolfu Kramarju. — Postrež-niči Mariji Murko je ukradlo 13 letno dekletce, ki je prišlo prosit kozarec vode, iz predala 1200 Di" ter pobegnilo. Na haj mislijo ljubljanski mestni očetje Napovejmo vojno - podganam! Nekaj nasvetov za borbo in za sredstva, ki so potrebna no enako mnogo. Neki majhen pariški pagla-skrivnost: »Tudi mi moramo ži- Lahhoaltetski miting SK Ilirije Sk Ilirija je priredila v soboto popoldne lalikoatletski miting, katerega so se udeležili tudi nekateri drugi člani in celo izven Ljubljane. Miting, ki je lopo uspel, je prinesel naslednje rezultate: .. , . Tek 1111 60 metrov (5 tekmovalcev, finale): 1. Zajec Branko 9.2, 2. Pucigar Jože 9.3. Juniorji B (3 tekmovalci, finale): 1. Olusic Srečko 8.8. 2. Zornimi Ciril 8.9. juniorji C so imeli dva predteka, izmed katerih sta se plasirala povsod prva dva za finale. ki je takole izpadlo: 1. Safošnik t rane 8, 2. Purkart. Korotan. . Tok na 60 metrov seniorji: 1. Svetek Hajko 7.7, 2. Stropnik Franc, 3. Pogačnik Tone, vsi od Ilirije. ,v Met krogle (4 tekmovalci): t. Stepišnik Milan 12.30 m, 2. Jeglič Franc 12.21 111, 3. Robek Jože 10.19 in; vsi od Ilirije. Skok ob palici: 1. Stepišnik Milan 2.83 m, ». Robek Edo 2.60 m; oba od Ilirije. Skok v daljavo: A Juniorji (12 tekmovalcev): 1. Purkart Marijan 4.98 in, 2. Borštnar Milan 4.78 m, 3. češnovar Ivan 4.52 m; vsi Korotan. B Seniorji (7 tekmovalcev): 1. Stepišnik Milan 5.95 m, 2. Griinfeld Janez 5.68 m, 3. Je-rančič Ferdo 5.60 m; vsi od Ilirije. Skok v višino: A Juniorji (10 tekmovalcev): 1. Megušar Milan 1.35 111, 2. Češnovar Ivan 1.35 m, 3. Fellc Karel 1.35; prvi od Ilirije, druga dva od Korotana. B Seniorji (4 tekmovalci): 1. Dečman Tone 1.60 111, 2. Jeglič Franc 1.60 111, 3. Svetek Rajko I.55 111: vsi od Ilirije. Triskok (4 tekmovalci): 1. Jeranči Ferdo II.76 111. 2. Bera nek Jože 11.20 111, 3. Svetek Rajko 10.49 111. Četveroboj v skokih (2 tekmovalca): I. Griinfeld 1,242.10 točk, 2. Stegu 1.078.85 točk. četveroboj v skokih je obstojal iz: skoka v višino. v daljavo, triskoka in s palico. Četveroboj v motih (A tekmooalcev): 1. Stepišnik 2.159 točk. 2. Jeglič 2.122.13 točk, 3. Banko 1.408.635 točk. Četveroboj vmetih je obstojal iz: krogle, kladiva, diska in kopja. V posameznih disciplinah so zmagali naslednji tekmovalci: A. Disk: Stepišnik 38.61 111. B. Kopje: Dečman Tone 45.32 m. C. Kladivo: Dolhar 23.80 ni. Zadeva, ki se je ponesrečila v Belgradu in v Zagrebu, kaže, da pride zdaj v Ljubljano. Mestna občina je v pogajanjih z neko drogc-rijsko tvrdko o nabavi sredstev za uspešno ^deratizacijo«. Tistim, ki te nove tujke še ne razumejo, povemo, da pomeni »Rattec v nemščini podgano, v francoščini pa »rat« tudi tako žival. Podgan je v Ljubljani res dosti, toda veliko vprašanje je, ali se bo vojna proti njim res posrečilo v tistem obsegu, kakor si jo zamišlja mestni fizikat. Kakor vemo .je nedavno tega izbruhnil velik škandal v Belgradu, ker je občina zahtevala od vsakega hišnega posestnika in hišnega najemnika, da nakupi toliko in toliko količin sredstva proti podganam, določenih po kvadratnih metrih stanovanja in da z njim prežene to golazen. V belgrajskili časopisih so se takoj oglasili protesti, češ, da je bclgrajska mestna občina predpisala samo eno sredstvo, ki se dobiva le pri eni sami tvrdki. Če ljubljanska mestna občina res namerava tako »raz-podganjenjec, ne bi bilo svetovati, da predpiše samo sredstvo ene sume tvrdke, s katero je trenutno v pogajanjih. V Parizu so bili bolj pametni 111 so za vsak podganji rep razpisali posebno nagrado. Tega ljubljanski mestni občini tudi ne svetujemo, dn ji ljubljanski paglavci ne zagodejo tako, kakor so pariški paglavci pariški občini. Na pariški magistrat je vedno v tistem letu »deratizacije« prihajalo mnogo podganjih repov, podgan pa jc bilo ved- vec je izdal veti in zato sekumo ujetim podganam samo repe, ter jih potem žive izpuščamo. Naj sc množe dalje.« V Lodzu ali Lublinu, torej nekje na Poljskem. so bili občinski očetje še boli pametni. Naročili so neko italijansko čebulo, ki jo baje podgane rade jedo ter poginjajo za io hrano. Toda ta čebula je učinkovita samo dokler je sveža, ko se pa posuši, izvrstno tekne podganam in jim tudi nič nc škoduje. Ko je ta italijanska čebula prišla na Poljsko, je bila že suha, toda občina je pridno z njimi krmila podgane, ki so sc potem šc bolj redile in množile. Tudi tega sredstva res ne priporočamo ljubljanskim občinskim očetom. V Zagrebu je bila tudi taka »protipodga* nja« vojna. Neki zagrebški šaljivi list je k tej vojni priobčil i 111 sit racijo, ki kaže, kako se mestni očetje pogajajo z zastopniki podgan. Podgane tožijo: »Vaša deratizacija je uničila že dvema procentoma vseh zagreških podgan življenje.« Zastopniki mesta pa pravijo: »Naša sredstva so vsa izčrpana, torej sklenimo premirje!« Mordu bo v Ljubljani taka »deratizacij-ska vojna« imela več uspeha. Tvrdka, ki bo dobavila strup proti podganam, bo najbrž napravila majhen dobiček, podgane pu se bodo v Ljubljani množile dalje. Mariborski spori SK SVOBODA (Maribor) : SK REKA (Ljubljana) 5:2(3:1) Maribor, 5. avgusta. Danes se je tukaj vršila kvalifikacijska tekma za prestop v prvi razred med prvakoma drugega razreda SK Svobodo in SK Reko. Prisostvovalo je tekmi približno 500 gledalcev. Rezultat ni pelinoma realen, dasi je zmaga zaslužena. V prvem polčasu je Svoboda prevladovala, v drugem polčasu pa so imeli Ljubljančani več od igre. Svoboda je imela svoje najboljše moči v ožji obrambi*, tudi napad ni bil slab. Simpatični in disciplinirani gostje so predvedli še precej lepo igro, pred golom pa so popolnoma odpovedali. Videti je, da nimajo strelcev. Jež je bil njihov naboljši mož. Gole so dali za SK Svobodo Dasko tri, oba gola za goste pa sta dala po enega .Jež in Batelino, slednji iz lepo izstreljenega svobodnega strela. — Sodnik g. Neinec ni imel baš težkega stališča. Plavalne tekme v Budimpešti V soboto 4. t. 111. ob 7 zvečer se je vršil prvi del tekmovanja v t roma teli u Madjarska-ltalija-Jugoslavija. Tekmam so prisostvovali sam regent Horthy in celokujH-n diplomatski zbor in mnogobrojno občinstvo. Rezultati: 100 111 prosto: I. Csik (Madjarska) 59 sek., 2. Szckely (Madj.) 1:00,8, 3. Costa (Italija) t:04.2, 4. Ciganovič (Jugoslavija) 1:05,2. Csik je plaval v svojem najboljšem času! 400 111 prosto: t. Signori (It.) 5:08,4. 2. Len-gyel (Madj.) 5:10, 3. Costoli (It.) 5:11, 4. Szuba-dos (Madj.) 5:24.8. Izborili časi prve trojice! 10» 111 hrbtno: I. Nagy (Madj.) 1:15,2, 2. Ila-zai (Madj.) 1:15,4, 3. Gazzari (Juig.) 1:15,6, 4. Omora (it.). Gazzari je plaval v času novega jugoslovanskega rekorda! Skoki s stolpa: I. Vaida (Madj.) 94.54 točk. 2 Di Biusi 92,78 t„ 3. Zicherl Branko (Jug.) 92.33 t.. 4. Iliidy (Madj.) 88,90 t„ 5. Gozzi (It.). 6. Strnad (Jug.), (zboren plasman Zicherla med renomiranimi skakači! Watcrpolo: Madjarska : Italija 9:0 (6:0). Madjari so nastopili z dvemi rezervami, ker hrani jo svoje moči za boj z Jugoslavijo. Stanje točk za t roma teli po prvem dnevu: Madjarska 26. Italija 13, Jugoslavija 5. Stanje točk za dvomntcli: M ud jiarska—J11-slaviju: Madjarska 21, Jugoslavija 9. Občni zbor BNP Belgrad, 5. avgusta, m. Danes dopoldne je bil redni občni zbor Belgrajske nogometne podzveze. Otvoril ga je predsednik dr. Živkovič, ki je v daljšem govoru |>oročal o delovanju fiodzveze v preteklem poslovnem letu. Na koncu je dejal, da v nobenem slučaiu ue more sprejeti nove izvolitve, ker jaradi nas"talega jK>ložaj'a ne more sodelovati. Denarni promet jx)dzveze je znašal v pretekli jxisIovni dobi okoli 160.000 Din. Toliko je bilo dohodkov, skoraj istotoliko pa tudi izdatkov. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika Dimitrij Bojič, višji svetnik prometnega ministrstva, za prvega tajnika pa Milorad Karakaševič, tajnik belgrajske občine. Pred balkanskimi igrami Na novem stadionu v Zagrebu se bodo vršile v času 26. avgusta ter 1. in 2. septembra balkanske igre, za katere vlada jx> vsem Balkanu velikansko zanimanje. Velika reklama, ki jo dela za letošnje igre osrednji odbor v Zagrebu, bo privabila mnogo prijateljev lahke atletike in drugih ljudi ne samo iz naše države, ampak bodo tudi ostale balkanske države inečno zastopane. Zagreb in ostala mesta v naši državi so preplavljena s plakati in vabili na največjo lahko atletsko prireditev, ki se je kdaj vršila v naši državi. Uprava jugoslovanske lahkoatletske zveze se je preselila v najmodernejši in največji hotel v Zagrebu. v hotel Esplanade, kjer bodo nastanjeni inozemski atleti in njihovo spremstvo. Ta hotel se nahaja pri glavnem kolodvoru, kar bo zlasti za časa iger velikega pomena, kajti vodstvo in atleti bodo na enem in istem kraju. In vsakdo, ki bo kaj potreboval od Zveze, jo bo lahko hitro našel, ker je prvič poleg kolodvora in drugič na takem kraju, da jo je nemogoče zgrešiti. Zvezna uprava ima polne roke dela. Oba odbora tako za balkansko olimpijado kakor stalni odbor zveze, sta takorekoč v jjerinanenci, ter imata dnevne seje. Tehnični odbor ima sedaj največ dela radi igrišča, odnosno tekališča ter tekmovalci, katere bo treba temeljito [pripravljati zadnje tedne, ako hočemo, da se bo naša država častno odrezala 11 a letošnjih igrah. Precej skrbi dela zvezni upravi tekališče, ki je še v zelo slabem stanju in na katerem bo treba še precej dela, da bo primerno za dosego uspehov, katerih se pričakuje od letošnje balkanske olimpijade. Vse to so stvari, s katerimi upravni odbor zveze ni računal in radi katerih se že itak odgovorno in težko delo v pripravah le še bolj otežuje. Toda odbor je že ukrenil vse potrebno, da vse nedostatke odpravi in da bo letošnja olimpijada dostojno reprezentirala našo državo. Za nas je za enkrat še najbolj važno, da pripravimo svoje atlete za letošnje tekme. Ali pojdejo atleti v Zagreb na štirinajstdnevni trening ali ne, se danes še ne ve, ker tozadevna denarna sredstva še niso na razjxilago. Zato je treba vse ljubljanske atlete trenirati s podvojeno silo, da bodo častno re-prezentirali našo lahko atletiko v Zagrebu. Ljubljana ima prvenstvo v lahki atletiki v državi, zato bo dala največ atletov v našo državno reprezentanco. Od naših atletov pa tudi pričakujemo, da na-|)ravijo vse, kar se napraviti da. Truplo Jožefe Cepudrove najdeno Kopalci so na štepanjski strani v tolmunu našli truplo tiva. Razne romantične informacije, da bo treba poiskati najprej trupli žrtve zločina in samomorilke, češ, da se bodo ob pogledu nanje aretiranci zgrozili in priznali svojo soudelež-so bile zelo naivne, kakor truplo pokojnega Franca Srše, ki je bilo takoj po najdbi pokopano, tako bo pokopano tudi truplo Jožefe Cepudrove. Najdba obeli trupel nikakor ni doprinesla ničesar k razjasnitvi glavnega vjira-šanja: kdo je morilec umorjenega Srše in kdo je Jožefi Cepudrovi pomagal razsekavati truplo. Anton Rozman jc včeraj in danes |x>novno skušal dokazati svoj iiopolni alibi za čas umora. Policija zaključuje svojo preiskavo in prepustila nadaljnje delo preiskovalnemu Ljubljana, 5. avgusta. Včeraj okoli 5 jx>poldne je naključje naneslo, da je bilo najdeno tudi truplo pogrešane zločinke Jožefe Cepudrove. Kopalci, ki so se kopali že izven meja občine Moste, so na štepanjski strani v nekem tolmunu naleteli na žensko truplo, Okrog katerega so se ovijale že skoro razpadle cape. Trtijdo je bilo nekoliko zasinjelo in so ga kopalci izvlekli na breg. Poklicani so bili orožniki, ki so potrdili slutnjo prebivalstva, da gre tu za truplo pogrešane zločinke Jožefe Cepudrove, ki je po zločinu iz kesa storila samomor. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v štepanjo vas. Obveščena je bila o najdbi tudi ljubljanska policija, ki je danes dopoldne poslala na ogled dva dotek- al o-bo so- Dva morilca usmrčena V soboto sta bila na dvorišču sodnijskega poslopja v Negotinu usmrčena dva roparska morilca: Pavle Simonovič in Dragutin Rajič. Simonovič in Rajič sta 13. maja 1933 v nekem gozdu napadla in s sekirami pobila kmeta Stjepana Mlndenoviča in delavca Valentina Trailoviča. Trailovič je podlegel poškodbam, Mladenovič je pa sicer ostal živ, vendar je popolnoma pohabljen. 14 letna Mladenoviče-va hčerka je bila edina priča zločinu. Ko je bil izvršen napad, je začela bežati. Posrečilo se ji je uiti, čeprav sta jo morilca dolgo časa zasledovala. Simonovič in Rajič sta bila od negotinskega okrožnega sodišča obsojena na smrt. Sodbo je kasacija potrdila, prošnjo za pomiloščenje pa zavrnila. Oba obsojenca sta bila do zadnjega trenutka hladnokrvna. Sorodnikom, ki so se poslovili od njiju, sta zatrjevala, da sta nedolžna. je. Olimpijske igre so svetovna športna prireditev, na kateri se bori mladina vsega sveta za ideale: " ' 'jslvo, veselje v tekmovanju, viteštvu in v lju- bezni do domovine. Zato se ta znak ne sme izrabljati od industrije v kupčijske svrhe, ampak sme izdajati dovoljenje za izdelavo takih znakov samo olimpijski odbor v Berlinu. Morda bi kazalo, da bi se tudi v ostalih državah na svetu kaj sličnega ukrenilo, da bi se olimpijski simbol ne izrabljal v bodoče tako kakor je bilo doslej v navadi. Čeki v Ljubl;ani Ljubljana, 5. avgusta. Kakor je bila danes Ljubljana j^razna in so se vsi njeni jsrebivalci razbežali na razne strani, tako pa so jo dojx)ldne in jjojooldne obiskovali tujci. Po-jx>ldne so prihajali številni tujci, zlasti z Bleda, z avtomobili v Ljubljano. Poseben izlet pa so z avtobusi napravila tržiška dekleta, ki so iz Ljubljane nadaljevale pot na Dolenjsko. Za ponedeljek l>a je najMvedan velik izlet Čehov, ki so na Bledu. Čehi pridejo z avtomobili v Ljubljano, kjer jih sprejme Jugoslovanska-češkoslovaška liga ter jim razkaže mesto. Teh Čehov bo okoli 50. Najnovedani pa so tudi drugi obiski iz slovenskih letoviških krajev v Ljubljano. Olimpijski znak, pet krogov, pod zakonskim varstvom. Olimpijski znak, ki obstoja iz petih krogov in ki so pobarvani višnjevo (Evropa), rumeno (Azija), črno (Alnka), rdeče (Amerika) in zeleno (Avstralija), je nemška oblast zaščitila z zakonom, da se ne bi olimpijski simbol izrabljal od industri- Največji evropski lesni dobavitelj je zopet Rusija, ki jt odpremila iz svojih pristanišč v prvem polletju 493 z lesom na-tovorjenih parnikov. Hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Ljublj. kreditne banke itd.) — jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg. V »Pegleznu« na Poljanski cesta št. 1 se takoj odda še eno Pred nakupom si oglejte veliko raz- komfortno trisobno sta-stavo otroških in igračnih vozičkov, novanje z zimskim vrtom. stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šival- -—-- nih utrojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače V »Pe^leznil« Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. tovarne »TRIBUNA" P. Batjel, Ljnbljaaa, KarlovSka e. 4 na Poljanski cesti št. 1 Najnižje aeuet — Cenik franko. se odda še nekaj lokalov, i Kranj, Novomcsto, Celje. lQWm VOK Ljubljana, Tavčarjev? ul. Podružnice: