PRIMORSKI dnevnik 1, začel izhajati v Trstu 1945, njegov DNE^Knik PARTIZANSKI bra 1943 c.erknii pa 26. v vasi Zakriž nad cju- razmnožen na S"' 0d 5 d° 17. se-Plembra 1944 se je tiskal Gn SKarn| »Doberdob« v ši nrtUiPr' <^oreni' Trebu-dn 1 '8: sePtembra 1944 ' meja 1945 v tiskarni Dri iH6n^a<< P°d Vojskim D ' dnJ'. do 8. maja 1945 Lj_ osvobojenem Trstu, ka J? 'z^a zadnja števil-•ižanski6-■"i.!iskanipar" Sužnjeni Evropi, DNEVNIK v primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 234 (13.465) dnevnik Trst, sreda, 11. oktobra 1989 V Budimpešti včeraj končan zgodovinski kongres Madžarske socialistične partije dela Rezso Nyers: »Nova stranka ohranja vrednote komunizma in socializma« Razkola med reformisti in zagovorniki starega ni bilo - V programu nove stranke prizadevanja za politične in gospodarske reforme - Čestitke sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova Occhetto čestital Madžarom Cossutta pa ga ostro napada St(Y|UDlMPEŠTA — v mauzdtsKi pre-2o 3lci se ie včeraj dopoldne zaključil listi-lnski kon9res Madžarske socia-SamCne Partije dela, ki se je dejansko žar ?uk*ni*a in ustanovila novo Mad-Tod ° sociaIistično stranko MSS. sta 8 ukinitev in nova ustanovitev ni-tUcjTotekali povsem avtomatično, pa Vnr ,satn kongres ni odgovoril na vsa strani*1^3' Dejstvo je, da do razkola v d6js ni prišlo, tudi zahvaljujoč se zna,.Vu' da so zagovorniki novega be n* PrePričati ostale, da so spremem-kom°tre^ne in da je star tip državne •j. Unistične partije preživel. e? je potrdil tudi novoizvoljeni RP,„-ednik nove Socialistične stranke 6Zso Nyers Pred: “ez sk0 Hova . —- • intervjuju za madžar-elevizijo. Nyers je poudaril, da skem Po*itična stranka na Madžar-star ni ne komunistična stranka v ij!0k m Pomenu besede, ne socialnode-aljstr.atska stranka. »Je preprosto soci-Vred1Cna stranka, ki pa ohranja vse je d n°,te komunizma in demokracije,« tigr-6, predsednik stranke, ki je obe-danii m izrazil upanje, da bodo dose-dei J c ani stare socialistične stra Postali člani nove partije socialistične Ob zaključku kongresa je nova socialistična stranka izdala tudi svoj manifest, v katerem zavrača vsako obliko stalinizma in neostalinizma, ohranja pa vrednote socialističnega in komunističnega gibanja. V dokumentu je zapisano, da želi nova stranka doseči demokratični socializem s pomočjo ljudske demokracije. V skladu z manifestom naj bi si nova stranka prizadevala za večstrankarski politični sistem, v katerem bo možno svobodno tekmovanje med različnimi političnimi komponentami. Precej nejasnosti ostaja v zvezi z delavsko milico, ki je bila prej pod neposrednim partijskim nadzorstvom. Čeprav tej milici nova socialistična stranka odvzema orožje, pa je v bistvu ne razpušča. Po mnenju delegatov na kongresu naj bi 60 tisoč mož le prešlo izpod partijskega pod državno okrilje. Vlada pa naj bi potem odločila o ustanovitvi novega obrambnega, vendar neoboroženega telesa. Manifest pa prinaša tudi gospodarski program nove stranke. Ta se bo zavzemala za tržno gospodarstvo. V zvezi s tem nova socialistična stranka NADALJEVANJE NA 2. STRANI DUŠAN KALC RIM Na Zahodu se vse bolj uveljavlja pojem »razkroj vzhodnoevropskega imperija«. Veliki zgodovinski proces, ki je v teku v deželah realnega komunizma, je seveda v središču pozornosti tudi italijanske politične javnosti. Po dogodkih v Sloveniji so v italijanskem tisku odjeknili vzhodnonemški, sedaj pa katalizirajo pozornost zlasti madžarski dogodki. Mnenja in reakcije na zgodovinske odločitve madžarske partije prihajajo seveda z vseh strani, najbolj pa je proces postopnega razkrajanja starih marksističnih inštitucij v vzhodnoevropskih državah odjeknil v strankah levice. Zaenkrat ima debata na levici še vedno polemične tone, in se žal vrti bolj okrog oblike kot vsebine. Zgleda, da je sprememba imena Italijanske ko- munistične partije spet postal problem številka ena. Vsaj kar zadeva italijanske socialiste. Craxijev glasnik Intini je takoj izkoristil priložnost in včeraj med drugimi stvarmi povedal v intervjuju za televizijski dnevnik, kako se je madžarska komunistična partija sklenila preimenovati v socialistično stranko. »Mi že leta pozivamo italijanske komuniste naj storijo isto, je dejal Intini, pa nas ne poslušajo. Morda bo tokrat drugače.« Iz Ulice Botteghe Oscure so se nekateri že oglasili v zvezi s tem vprašanjem. Occhettova desna roka Claudio Petruccioli je v intervjuju za Repub-blico še enkrat pribil, da se KPI zaenkrat ne odpoveduje svojemu imenu, da se ga ne sramuje in da se ga nima-za kaj sramovati. Problem spremembe imena se bo kvečjemu postavil takrat, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ante Markovič se je srečal s podjetniki NEW YORK Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič se bo jutri v VVashingtonu sestal z najvplivnejšimi ministri Busheve administracije, v Beli hiši pa ga bo sprejel tudi predsednik Bush. Poleg tega se bo Markovič sestal tudi z naj višjimi predstavniki svetovne banke, s predsednikom Co-nablom in z generalnim direktorjem Camdessusom, s predstavniki ameriške centralne banke in z drugimi finančniki. Po svojem prihodu v ZDA je predsednik ZIS na newyorškem predstavništvu Gospodarske zbornice Jugoslavije objasnil najnovejše gospodarske ukrepe zvezne vlade. Prisluhnil pa je tudi predstavnikom jugoslovanskih podjetij, ki na ameriškem trgu ponujajo jugoslovansko energetsko opremo, kovine, pohištvo, prevozne storitve in drugo. Večina sogovornikov je navedla, da izvoz škriplje, da so ameriški poslovneži zaradi stanja v Jugoslaviji do skrajnosti previdni in se obotavljivo lotevajo sklepanja poslov. Čeprav so bile pripombe in razlage jugoslovanskih predstavnikov dokaj argumentirane, pa je Ante Markovič kljub temu menil, da so na tako velikem trgu še vedno premalo agresivni in preskromni z novimi poslovnimi pro-NADALJEVANJE NA 2. STRANI policijski represiji in sodnih procesih proti demonstrantom Policija v Leipzigu ni posegla ^re^se^n^ Cossiga v Dresdnu pa se oblast pogaja MARJAN SEDMAK ;'v>v a množica je demonstrirala v Leipzigu (AP) BONN — Medtem ko nagla sodišča obsojajo udeležence zadnjih demonstracij v Nemški demokratični republiki na zaporne kazni od štirih do šestih mesecev, je iz Leipziga prišel prvi vzdih olajšanja: ponedeljkova demonstracija, ki se je je udeležilo okoli 70.000 ljudi, je potekala izjemno mirno, policija pa je tokrat opravljala le prometne funkcije. V Dresdnu so tudi sporočili, da se bo včerajšnji sestanek mestne uprave s skupino - kot pravijo - reforme željnih občanov nadaljeval v ponedeljek, posvečen pa naj bi bil izboljšanju razmer v NDR; gre pri tem še zlasti za usodo demonstrantov, ki jih hitra sodišča obsojajo na zaporne kazni, med ostalimi temami pa naj bi bili svoboda gibanja in potovanja, delovanje občanskih iniciativ in skupin, ki se potegujejo za reforme, ter odpiranje sicer strogo nadzorovanih sredstav javnega obveščanja za različne poglede na vzhodnonemško stvarnost. Za mirni potek ponedeljkove demonstracije v Dresdnu imajo zaslugo tako cerkveni krogi kot tudi organizirane občanske skupine, ki že nekaj dni svarijo prebivalstvo, češ NADALJEVANJE NA 2. STRANI ^ ^ohodkometrom« bodo šli v tujino pred obiskom v ZDA j * m " Italijanski predsednik Francesco Cossiga je sinoči prispel na newyorško letališče Kennedy v spremstvu zunanjega ministra De Michelisa. Cossiga je tako pričel enotedenski uradni obisk v ZDA. Ob njegovem potovanju so italijanski in ameriški politični krogi ugotovili, da je obisk padel v pravem trenutku, ko je Busheva administracija že premostila svoje prve težave. Na sliki (telefoto AP): predsednik Cossiga in minister De Michelis v spremstvu Andreottija in Spadolinija pred odhodom. gS^-SSS” m‘n,,,rs,v.° f - ■ ra<<‘ s pomočjo katerega ugotoviti nove »po- gj »umet revidiralo pravila ...........- teVavnoVem h!fTnega bogastva«. na 1 tudi Podo davčni uradi upoš-haši 'Anicah tke 0 tem, ali smo bili v (. ?troCj v tujini, ali obiskujejo hi$nllh državai?9e in druge višje šole ktai. ali stan ter ali imamo drugo Vi> h' Lastn£°Van.ie v letoviščarskem bod° deležmeCjlh manjših Podori.0 v ^ni Posebneoa tratmana. tWi? v tem v,ni Posebnega tratmana, 9a lest Primeru stopila v veljavo da j'aistra s lca' Podtajnik finančne-Jetjj, bilo treh 3no De Luca je izjavil, do Pa J6iti kudo troh 0 Ue Luca je izjavil *ačtin0Hastva .oujno posodobiti po-dr)tt,»,revnp1T.Sal je lastnik kasača od->!ii alf]Š1.od osebe, ki ima dve dve graščini. Pr: :nar"a se hp^a uPoštevati tudi dej-ld' ki y 9astvo Italijana meri po 9a abko trosi na tujem. Danes cela vrsta kvalifikacijskih nogometnih tekem za SP Italija ’90 Pa j6 j) ah", o osebe, ki ima dve stv0 ,bUo troh dve graščini. Pri tem de„' da Sci treba — -■ ........... NA 10. STRANI S Haiderjevim napadom na stališča vlade glede Slovencev Obletnica koroškega plebiscita JOŽE ŠIRCELJ CELOVEC — Včeraj je bil za koroške šolarje pouka prost dan. Nekateri odrasli so se oblekli v zakmašne koroške »gvante«, na vojaškem pokopališču je bila slovesnost, v nekaterih izložbah so podobe z junaškimi motivi izpred 70 let, z nekaterih hiš visijo belo-rdeče-rumene koroške zastave. Praznik, 69. obletnica koroškega plebiscita. Kot domala vsako leto doslej. Le da letos z malce drugačnimi poudarki, ob pretežno že dolgo znanih podtonih. Največje zanimanje je veljalo temu, kaj bo rekel deželni glavar dr. Jorg Haider, ki mu je to prvi plebiscitni praznik na čelu dežele Koroške. Zvezni in koroški voditelj svobodnjaške stranke kot deželni glavar poudarja pomen dialoga med obema narodoma v deželi. Pri tem pa je na osrednji proslavi plebiscitne obletnice na svoj bojeviti način v zvezi s koroškimi Slovenci napadel dunajsko vlado, točneje rečeno memorandum štirih točk, ki zagotavlja oziroma obljublja dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu, podporo dvojezičnim otroškim vrtcem, večje dotacije za slovensko kulturo in slovenske TV oddaje. Haider očitno ni za tako pot do obljub in sporoča zveznemu kanclerju: »Vranitzkega bom spomnil na to, da je slabo, če ignoriraš večino. Slabo je tudi izključiti deželno vlado, kajti to zbuja odpor.« O koroških zadevah se bo slej ko prej odločalo na Koroškem, in to naj si zapomnijo tisti na Dunaju, ki za hrbtom dežele dajejo obljube. Še več, meni Haider, dokler ne bo pogajanj z deželo, ni govora o izpolnitvi teh obljub. Sicer pa ne smemo dopustiti, je poudaril deželni glavar, da bi še nadalje nasedali notoričnim poklicnim radikalom in notoričnim provokatorjem, da bi namreč ti izničevali konstruktivni dialog in možnosti zbližanja obeh narodov v deželi: »Želimo skupno domovino, v kateri ne bo nihče zapostavljen in diskriminiran, in tako oblikovati mirno sožitje. Nihče se ne sme bati priznavati se za Slovenca, toda tudi nikomur ne sme nihče očitati, če se priznava k nemštvu.« Ker se je Haider na isti proslavi zavzel za državna odlikovanja za zasluge za Avstrijo preživelim koroškim brambovcem, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) to zavrača, »ker je znano, da se brambovske organizacije leta 1938 niso NADALJEVANJE NA 2. STRANI Višji sodni svet bo odločal že v četrtek? RIM Z novim zagonom se je Višji sodni svet ponovno lotil afere Palermo in je zato začasno opustil poglabljanje preiskave o anonimnih pismih. Vprašanje ugleda nekaterih palermskih sodnikov, ki jih je anonimnik imenoval za skourumpi-rane osebe, ki so zavestno kršile profesionalno deontologijo, je torej dalo prednost preiskavi o delovanju sodnih uradov sicilskega glavnega mesta. Protimafijska komisija, ki deluje pod vodstvom sodnika Marcella Maddalene v sklopu Višjega sodnega sveta, je tako ponovno stopila v stik s palermsko »palačo strupov« in odredila nadaljnjo preiskavo v zvezi z domnevnim prisluškovanjem zasebnih pogovorov sodnikov in odvetnikov. Maddalena je novinarjem dejal, da so v zadnjih dneh še tesneje navezali stike s prvo pro-timafijsko komisijo, ki se ukvarja predvsem z avdicijami preiskovalnega svetovalca Antonia Melija in sodnika protimafijskega poola Gio-vannija Falconeja. Falcone je najbž osrednja osebnost celotne palermske afere, saj se je ob njem obregnil tudi avtor anonimnih pisem, proti njemu pa se je jasno in glasno opredelil domnevni anonimnik Alberto Di Piša, ki ga je obtožil, da je nepremišljeno ravnal s skesanci in jih izkoriščal. Svetovalca Melija so zaslišali včeraj, sam pa ni hotel stopiti v stik z novinarji. Do četrtka bi moral Višji sodni svet vsekakor zaključiti svojo preiskovalno fazo. Protimafijski komisiji Višjega sodnega sveta sta se včeraj znašli pred zaprtimi vrta, ko sta skušali odkriti, kako je z bančnimi računi sodnika Ayale. Banka jim je odgovorila, da ne bo kršila bančne tajnosti. Predsednik predsedstva CK Črne gore zavrača obtožbe Pozivi k orožju so zu Bulatoviča bili le alegorija in ne grožnja BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK Črne gore Momir Bulatovič je zahteval, naj kritiki njegovega govora na nedavnem mitingu v Titograu ne sprevračajo in zlorabljajo njegovih besed o JLA in o pripravljenosti državljanov za boj za celovito Jugoslavijo. Po seji predsedstva CK ZK v Beogradu je Bulatovič Tanjugovemu novinarju med drugim dejal: »Nobenih dilem ni o tem, kar sem dejansko rekel 50.000 razgretim, pa vendar nadvse domoljubno usmerjenim državljanom Titograda in Črne gore. Za vsako besedo, ki bi bila v nasprotju z ustavo SFRJ, z zakoni te dežele in politiko ZK, sem ne le pripravljen, ampak tudi dolžan nositi posledice. Toda še tako zlonamerni analitiki po mojih besedah niso mogli najti opravičila za svojo jezo in intelektualno bahavost, zato so se na dobro znan način zatekli k prikrojevanju in montiranju posameznih stavkov. Alegorijo so spremenili v dejstvo, nesporno dejstvo v sumljivo alegorijo. Ko sem prebral članke v slovenskem in delu hrvaškega tiska, sem občutil sram in ponižanje, vendar ne zaradi sebe, ali zaradi tega, ker sem ponovno tarča strupenih napadov, ampak zaradi spoznanja, do kakšne mere smo vsi skupaj (in nekateri še posebej) zakorakali v neumnost in sovraštvo, p° poti, ki gotovo ne vodi k ničemur dobremu. Tudi tokrat naj ponovim, da težav ne moremo reševati po nedemokratični poti, še zlasti ne z uporabo sile. Ni treba biti posebej moder, tako kot so nekateri moji spoštovani kritiki, da spoznaš, da rožljanje z orožjem »sicer je problemi nikakor pa ne rešitev«. Odgovoriti je torej treba na osrednje vprašanje: zakaj v Sloveniji in tudi drugod vztrajajo in sistematsko ustvarjajo ozračje strahu in dvoma v JLA i® njeno vlogo. Ker je ta proces na žalost že pri koncu, je jasno, zakaj se tudi iz muhe napravi slon. Strah ima velik® oči in ušesa. Le srce in razum se zmanjšujeta. Končno pa naj tistim, ki mi sporočajo, da so nekatere zadeve vse preresne za politike mojega formata (to je bila misel admirala Šimica - op. ur.) in da naj si preberem poli" j tične lekcije, vrnem v enaki meri: politične modrosti ne dosežemo le z leti in z družbenim statusom. Že zdavnaj sel® prečital ustavo, kar od srca priporočam tudi mojim kritikom. Četudi sem Črnogorec, upam, da ne bo nikomur prišlo na pamet, da bi mi kratil pravico, da za JLA uporabljam svojilni zaimek: naša...«(dd) Jutri konec pogajanj v Taifu Zelo krhko premirje v Bejrutu BEJRUT - Najkasneje jutri se bo zaključilo skupno zasedanje libanonskih krščanskih in muslimanskih poslancev v Taifu v Saudski Arabiji. Po vesteh, ki jih je posredovala uradna radijska postaja Arabskih emiratov, naj bi eden od poslancev izjavil, da so predstavniki tako imenovanega »arabskega triumvirata«, ki posreduje za mir v Libanonu, 62 libanonskim poslancem zagotovili, da se bodo iz Libanona umaknile tako sirske kot izraelske enote. Toda te vesti iz Taife, ki lahko vzbudijo nekaj optimizma za mirno rešitev libanonske krize, so bile takoj postavljene v drugi plan, ko se je izvedelo, da so v Bejrutu ubili nekega muslimanskega častnika in da so zato v znak protesta islamski predstavniki izstopili iz državnega odbora, ki nadzira spoštovanje premirja. Nič kaj dobre niso vesti niti iz Izraela. Ta je vzdolž libanonske meje začel postavljati balistične rakete, ki lahko zadenejo vsak cilj v radiju tisoč kilometrov. Vse to kaže, da Izrael nič resno ne misli na odhod iz Libanona. Včeraj pa se je oglasil tudi general Aoun, ki je Sirijo obsodil, da si ne želi reform, temveč naj bi bil njen edini cilj podreditev Libanona. Zato je Aoun pozval Damask, da umakne svoje enote iz Libanona, šele nato pa naj bi se bil Aoun pripravljen pogajati o spremembah v državi. Gneča na bejrutski ulici Hamra nič ne kaže, da bi bilo premirje v libanonski prestolnici v nevarnosti (Telefoto AP) »Posojilo za preporod« Vsote ne odražajo želja BEOGRAD — Znani srbski dnevnik Politika je objavil v ponedeljek, 9. oktobra, na prvi strani velik naslov čez tri stolpce: »Radmila Milentijevič je vpisala 100.000 dolarjev«. Iz podnaslova izvemo, da je seveda vpisala denar za »posojilo za preporod« Srbije, toda hkrati tudi, da je polovica namenjena Srbski akademiji znanosti in umetnosti, polovica pa beograjski univerzi. V bistvu to seveda ni nobeno posojilo, temveč darilo domoljubne profesorice, ki je pred 35 leti zapustila rodno zemljo. Pred dnevi pa smo na istem mestu videli podoben velik naslov, samo da je bila vsota precej večja, kar za milijon dolarjev je šlo. Toda pojasnilo je najbrž na bralca delovalo drugače, saj se je iz vrstic dalo sklepati, da gre v resnici za poslovne zadeve velikega beograjskega in nekega tujega podjetja. Veliki naslovi Politike pa ne morejo prikriti dejstva, da gre pri srbskem posojilu slabo, zelo slabo. Na začetku so objavljali sezname darovalcev čez celo stran, nato na polovici, sedaj so že stisnjeni na dva stolpca, povečini že razpolovljena, vsote pa so vedno manjše in vedno več je slik in spremnega navdušujočega teksta. Že mesece niso objavili skupne vsote denarja, ki so ga zbrali v devizah, in sredstev, ki so jih vpisali srbski državljani doma. Zadnje vsote so se nanašale na nekaj desetin milijonov dolarjev in nekaj stotin milijard dinarjev. Cilj pa je bil zveneč: tisoč milijonov dolarjev in deset tisoč milijard dinarjev, kar bi lahko rabilo za razvoj srbskega gospodarstva, če bi bilo seveda izredno premišljeno vložen0 v pametne programe. Najprej pa se je izkazalo, da progi®' mov sploh ni, da obstajajo samo v časnikarskih poročilih, pa še v teh bolj redkp Ekonomsko utemeljeni programi investiranja so namreč zapletena stvar in v bis-tvu sploh izhodišče Vsake zdrave gosp0' darske pobude. In če tak program obstaja, potem običajno ni težko zagotovit' sredstev, v jugoslovanskem primeru denarja za skupna vlaganja z morebitni®1 tujim partnerjem. Pri srbskem posojilu pa gre za pop je reduciral na »razgrajaštvo«, ki naj bi ga spod®®0. le zahodne televizijske ekipe, staršem, delovni®. 3 legom in prijateljem udeležencev demonstracij tj) je priporočal, naj takšnim »primažejo nekaj 9°Lj)i okoli ušes«, če zvedo, da bi se spet radi odpracl9. demonstrirat, kar priča o tem, da je korak °d s° teH listične fraze do bulatovščine včasih izredno kr tudi v NDR. • Obletnica plebiscita uprle nacionalsocializmu in izničenju Avstrije”^-dalje, spričo vloge, ki jo je odigrala večina ®vlje bovcev v letih od 1938 do 1945, ni nobene PjU-je-podlage za odlikovanja. ZSO tudi kritizira Ha® ve napade na zvezno vlado in memorandum;^ V sodi izvajanje člena 7 avstrijske državne pog°° izključno pristojnost republike Avstrije. v0je' Kot vsako leto, se je z zastonjsko številko 5 j^ei' ga glasila ob 10. oktobru pojavil tudi koroški ^e\ matdienst. Predvsem je - nekako po novem ' Kmečka banka Gorica vaše finančne investicije P TRŽAŠK —___ 6.10. 10.10. J-Aonekotacue U0v!raM ■ 44000 18450 10400 , ,oyd . n'2d risp saiSrisp- 13350 :::::::: 19550 8300 2253 1206 .... pireiudlS0n risP tj: risp r,relli ris„ Snia 'SP- nc . . . 3510 2330 Snia !SP' iiin Rinas''Sp- n= 1650 ifiRn 8ina~Per't6 PinaJenle Priv... 3670 3600 SS- Sip Uda risp. . sip ri' • • ■ 1250 3330 2700 Ba$tosp- Cq • au 3800 » 1 6.10. 10.10. Fidis 7950 7930 Gerolimich 125 127 Gerolimich risp 90 90 SME 4210 4280 Štet 4520 4480 Štet W 10 — — Štet W 9 — — Štet risp 3640 3650 Tripcovich 9375 9385 Tripcovich risp. nc 3740 3720 Alt. Immobiliari 4650 4600 FIAT 11715 11700 FIAT priv 7310 7330 FIAT risp 7074 7070 Gilardini 5500 5350 Gilardini risp 3650 3620 Dalmine 349 341 Marzotto 7640 7650 Marzotto risp 8090 8150 Marzotto risp. nc 5950 6020 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. U 810 810 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 11800 11500 ? MILANSKA BORZA; VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 10.10. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% BTP maj 1990 — — BTP januar 1990 12,5% . . . 100,25 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 99,85 + 0,05 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,70 —0,20 CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,80 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 103,80 + 0,97 CCT ECU 1985/93 9% 97,55 + 0,15 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,90 —1,10 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,40 —0,62 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,80 + 0,15 CCT april 1992 10% 95,65 —0,10 CCT julij 1992 IND 97,75 —0,05 CCT januar 1991 IND 99,65 — CCT julij 1993 IND 98,25 —0,10 10.10. spr. % CCT december 1990 IND . . 101,25 — CCT februar 1991 IND 99,55 —0,05 CCT februar 1997 IND 93,25 —0,11 CCT junij 1993 CV IND . . . . 98,35 — CCT marec 1991 IND 115,00 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,50 — CCT sept. 1993 CV IND ... 97,60 —0,05 CCT avgust 1992 IND 98,10 —0,05 CCT avgust 1993 IND 95,70 —0,10 CCT avgust 1990 IND 99,60 —0,15 CCT avgust 1991 IND 99,95 + 0,05 CCT avgust 1995 IND 94,05 — CCT avgust 1996 IND 93,35 — CCT april 1991 IND 100,45 — CCT april 1995 IND 93,20 + 0,05 CCT april 1996 IND 93,25 —0,05 CCT december 1990 IND . . 101,25 — CCT december 1991 IND . . 100,05 + 0,05 CCT december 1995 IND . . 95,00 + 0,26 CCT december 1996 IND . 94,05 — 10.10. spr. % CCT februar 1991 IND 100,85 + 0,05 CCT februar 1992 IND .... 98,15 + 0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,85 + 0,16 CCT februar 1996 IND .... 94,40 + 0,21 CCT februar 1997 IND 94,15 + 0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,05 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,30 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,10 — CCT januar 1991 IND 101,10 — CCT januar 1992 IND 99,15 + 0,05 CCT januar 1992 11% 98,60 — CCT januar 1993 IND 98,35 —0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 94,80 — CCT januar 1997, IND 93,90 + 0,05 CCT januar 1995 IND . . . . 93,55 — CCT januar 1996 IND 94,40 + 0,16 CCT julij 1990 IND 99,95 + 0,05 CCT julij 1991 IND 100,15 —0,05 CCT julij 1995 IND 94,75 — MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE P CCT julij 1996 IND CCT maj 1991 IND 93,95 +0,05 100,40 — 10.10. spr. % ŽIVILSKA Aliva7 ~ NDySTR|JA - KMETIJSTVO Soloni '' pMania ............... — — eru9ina ' 7355 +0,06 12750 +2,00 >taiia Ss' ris l St>nia u ^evide® spa <>• :: 1'srbA^'iano M0 p'essc Predprodaja se bo začela že prihodnji teden, (nak) V DSI o papeževi socialni encikliki in vzrokih skromnega odziva nanjo Socialna enciklika, ki jo je papež Janez Pavel II. izdal pred skoraj dvema letoma, ni naletela na takšne odzive, kakršne bi lahko pričakovali. Na političnem Vzhodu so jo na splošno površno in enostransko razlagali, na političnem Zahodu pa večkrat ozko kritično; še prej pa bi bilo treba ugotoviti, da je odmevov nanjo bilo sorazmerno malo, in to tudi v vrstah same katoliške Cerkve. Tako je med drugim povedal lazarist dr. Drago Ocvirk, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in občasen univerzitetni predavatelj v Parizu, ko je v ponedeljek predaval v Peterlinovi dvorani o encikliki Sollicitudo rei socialis. Preden je spregovoril o odmevih nanjo, jo je seveda predstavil, in to na zelo nazoren način. Dr. Ocvirk se je posebno pomudil pri pojmovanju razvoja, ki se po papeževem mnenju ne sme zreducirati na zgolj ekonomsko rast, ampak mora pomeniti pristno rast človeka v vseh njegovih razsežnostih, od gospodarske do verske. V analizi »grešnih struktur« sedanjega sveta se je papež v svoji encikliki kritično obregnil ob blokovsko razdelitev sveta in se pri tem postavil na ekvidistantno stališče med ZDA in SZ. To je hudo zbodlo nekatere zahodne kroge, ki so papeževo pismo zato napadli. Toda po mnenju dr. Ocvirka bi bilo površno razlagati, da Janez Pavel II. postavlja na isto raven demokratične in totalitarne režime. Z natančnejšim branjem enciklike bi takoj opazili, da papež poudarja bistveni pomen svobode v gospodarstvu, politiki in v moralnem življenju. Kar pa bi po mnenju ponedeljkovega predavatelja v DSI vsaj do neke mere lahko obrazložilo sorazmerno majhen odziv, ki ga je bila papeževa enciklika deležna, pa je dejstvo, da enciklika obravnava socialne in ekonomske probleme sodobnega sveta vse preveč z zgolj »preroškega stališča«, se pravi na premalo oprijemljiv in praktično uporaben način. g Klavirski duo Mattiotto - Scano jutri v openskem Prosvetnem domu Slovensko kulturno društvo Tabor, ki je prejšnji petek z nastopom zbora Lipa zelenela je... zabeležil začetek nove sezone openskih glasbenih večerov, vabi že na drugi letošnji koncert, ki bo jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu. Na večeru bo nastopil klavirski duo Mattiotto - Scano. Duo se je ustanovil leta 1985 ob mednarodnem letu glasbe in je v štirih letih delovanja imel že preko sto koncertov v največjih italijanskih mestih (Milan, Pesaro, Rim, Alessandria, Bologna itd.) in v tujini (Jugoslavija, Grčija, Francija). Sodeloval je na festivalih mednarodnega slovesa, redno in intenzivno sodeluje s pomembnimi švicarskimi glasbenimi ustanovami. Leta 1986 je duo prejel prvo nagrado na natečaju komorne glasbe v Genovi. Snemal je že za italijansko RAI TV in druge televizijske oziroma radijske postaje. Koncertni repertoar klavirskega dua obsega klavirsko literaturo od Bacha do sodobnih stvaritev, med katerimi še zlasti izstopajo skladbe, ki so jih skladatelji raznih narodnosti nalašč Posvetili duu. Guido Scano in Claudia Mattiotto, \ sta poleg v glasbi združena tudi v zakonskev življenju, se vsestransko in aktivno udejstvuje1 tudi na pedagoškem področju. Guido Scano p°y čuje klavir kot glavni predmet na tržaškem kok servatoriju Tartini, Claudia Mattiotto je pa ta nateljica CIRM (Centro internazionale ricetcb musicali - Mednarodni center za glasbene taz skave), ki se v Trstu polagoma uveljavlja Pte°a. vsem zaradi kvalitetnih seminarjev, ki jih k menja glasbenim pedagogom in vzgojitelje1 nasploh. Spored četrtkovega koncerta bo obsegal v P vem delu Brahmsove Variacije na Schumanne temo opus 23 in Madžarske plese št. 11, 13, lt> 17; v drugem delu pa bo duo Mattiotto - ScO^ izvedel Tri preludije in znamenito Rapsodij0 Blue skladatelja Gershwina. NIVES KOŠUTA S tistimi, ki zahtevajo spremembo meja med Italijo in Jugoslavijo Ali sta dialog in sporazumevanje sploh možna? Takoj po drugi svetovni vojni se je nekaj sto tisoč Istranov izselilo s tega polotoka, takrat ko je postalo jasno, da bodo Istra, Reka in Kvarnerski otoki ter Zadar priključeni Jugoslaviji. Bili so to večinoma Italijani, ki se nikakor niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da bodo pripadali državi, v kateri bodo večino imeli prebivalci drugih narodnosti, hrvaške in slovenske, katere so stoletja zatirali. Izselili pa so se tudi nekateri prebivalci hrvaške narodnosti, ki so se bili že skoro potujčili v času fašizma, in ki niso soglašali z novo politično ureditvijo v Jugoslaviji. Marsikdo od teh, ki je takrat pribežal v Trst ali Italijo, niti ni znal italijanščine. Točnega števila teh izseljencev, beguncev ali ezulov, ne bo mogoče izračunati, najbolj verjetno pa je, da jih je bilo okrog 300.000. V Trstu, tedaj še pod upravo ZVU na Svobodnem tržaškem ozemlju, ter v Italiji, so tem beguncem na stežaj odprli vrata. Dali so jim stanovanja, pa čeprav v začetku ponekod samo v barakah. Dali so jim državne službe in v okviru teh vrsto kasnejših ugodnosti. Trgovci so lahko v novih krajih bivanja odprli iste trgovine, ki so jih imeli v krajih, ki so jih bili zapustili. Istrski in dalmatinski begunci so se kaj kmalu vključili v normalno življenje krajev, v katerih so se naselili. Sprva, še zlasti takrat, ko, pred vstopom v normalno življenje, so bili deležni raznih nujnih socialnih podpor, so se ti ljudje oklepali raznih ezulskih združenj. Kasneje jih je večina nanje pozabila in se asimilirala v novem okolju. Razna združenja pa so seveda ostala, prav tako tudi nekaj glasil teh združenj. Da je bilo in je zanimanje zanje manjhno, dokazujejo izredno nizke naklade teh glasil, in tudi dejstvo, da ob raznih srečanjih tako imenovanih "svobodnih istrskih ali dalmatinskih občin" pride nanje le nekaj desetin ljudi. Največ beguncev se je naselilo v Trstu in na Goriško, ponekod tudi tam, kjer so jim sredi slovenskega ozemlja zgradili begunska naselja. Jasen je bil načrt vlade, da bi na tak način spremenila narodnostno sestavo kraja. Ponekod je v kasnejših letih to tudi uspelo. Medtem ko je vpliv begunskih organizacij v Gorici in Tržiču kmalu izgubil vsako veljavo, nekateri vidni ljudje iz tega kroga so se uveljavili na raznih področjih ter tudi navezali prijateljske stike s slovensko narodnostno manjšino, je položaj v Trstu ostal čisto drugačen. Begunski voditelji so bili in so vedno v prvih položajih tiste vojske, ki nam Slovencem zanika vsako pravico. S tem samo nadaljujejo z večstoletno politiko italijanskih voditeljev v Istri, ki so v Hrvatih in Slovencih videli le ubogo rajo, le ljudi manjvredne rase, ki jih je bilo vedno treba tepsti z bičem. Še več! Vedno so bili, in, kot nam nedeljsko dogajanje potrjuje, so tudi med revanšisti, ki hočejo spremembo državnih meja. Trdili so, in še trdijo, da je do spremembe meja prišlo le zaradi tega, ker je Italija takrat bila med poraženimi. Voditelji begunskih združenj so se vsa ta leta obnašali zelo sovražno do vseh tistih Italijanov, ki so po vojni ostali v Jugoslaviji. Ko so nekatera kulturna ter sindikalna združenja oziroma občinske ter pokrajinske uprave (primer velja še zlasti za Goriško) vabile predstavnike Unije Italijanov ter italijanske kulturne skupine iz Istre ter z Reke na srečanja, koncerte, gledališke pred-stve, si med publiko lahko na prste ene roke naštel begunce iz Istre. Svoje sorojake so ti begunci odpisali. Nekateri, tudi v vrstah slovenske narodnostne skupnosti, so upali in menili, da so se sedaj časi spremenili, in da je nedavno srečanje Andreotti-Markovič v Bujah prineslo kaj novega. Žal so se taki naivneži pošteno ušteli. Nedeljska proslava 35-letnice Unije Istranov, ene izmed begunskih organizacij, je pokazala, da so nekateri begunci ostali z zastrtimi očmi, da uporabljajo iste besede, ki so jih uporabljali v najhujših povojnih letih, da marsikdaj uporabljajo besede, ki so bile lastne vodilnim ljudem v času najhujše fašistične diktature. Res je, da so nekateri poročevalci prišli na to srečanje v dobri veri in govorili o vrednoti domačega okolja, o vrednotah povezav med ljudmi, ki so v izgnanstvu in tistimi, ki so ostali v domačem kraju, o nujni pomoči tistim, ki so ostali v Istri, da ti ohranijo in razvijejo svojo italijansko identiteto, pa čeprav v drugi državi. Na to pozitivno pot sožitja je v zadnjih letih, še največ v zadnjem času, šla italijanska vlada, ki je dala veliko za ohranitev kulturne identitete italijanske narodnosti v Jugoslaviji in v zadnjem °a tudi v sodelovanju z voditelji italijanske narodnosti za ovredn°^e nje njihovega gospodarskega potenciala. Obisk Andreottija ‘n ,g. Michelisa v Istri ter sestanek z najvišjimi predstavniki jug°s vanske zvezne vlade sodita v to pozitivno pot. ,71 . Čisto drugače pa na vse to gledajo voditelji Unije Istrana še kakega drugega združenja beguncev. Takšno drugačno gN pj. nje je prišlo do izraza na nedeljski spominski svečanosti, h ■ sednik Unije Silvio Delbello, ki ga nekateri prištevajo med ^ji bolj odprte ljudi, je javno govoril o nujnosti spremembe sedo g meje med Italijo in Jugoslavijo. Nekdanji poslanec Paolo BarDcjjt trdil, vsem resnicam navkljub, da so Istra, Reka in DalmOa sestavni del Italije (mož očitno se ni nikdar seznanil z v°B ^ojj0 rezultati iz leta 1911 v teh krajih, ki dajejo čisto drugačno P°a teh deželi). . yeifl Še najhuje pa je to, da je zaključno besedo na nedells‘' je srečanju imel Luigi Papo, podpredsednik Unije Istranov. Ad j. Luigi Papo? Njegova osebnost je podrobno opisana v knjigi 1 ,aje onalismo e neofascismo nella lotta politica al confine 1945-1975, ki jo je leta 1976 izdal Deželni inštitut za zg°) odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini d°$e- v Trstu’ %ss°- nitvi premirja 8. septembra 1943 se je Luigi Papo pridružil ly^oj' linijevi fašistični salojski republiki, bil oficir republikinsk ^ g0-ske, črnih brigad, komandant fašistične posadke v MotovuB: po deloval je z nacisti, bil na številnih rastrellamentih v vojni je zbežal v Italijo, v Rimu je bil direktor Centro stw01 azia' deloval je z nacisti, bil na številnih rastrellamentih v ;tudl tiči, vodja Associazione nazionale Venezia Giulia e Dalm ustanovitelj sekcije bojevnikov ANVGD. tjji v Zastopniki republikinske vojske so torej na vodilnih tistih organizacijah ezulov, ki javno zastopajo stališča o k j;o'1' pravic Slovencem pri nas ter javno zahtevajo spremembo 0[0' ne pogodbe in takrat (ter še kasneje dokončno v osimskem zumu) začrtanih državnih meja. ■ j)\ldie S takimi ljudmi najbrž dialog ni možen. Še zlasti, če 1 J0 pridejo na dan s takimi stališči, kakršna so izrazili v °eL ITS CD Pomorski postaji v Trstu. MARKO WALTR Soglasna odločitev skupščine Socialist Rotondaro od sinoči na čelu ACT Pokrajina je v dvanajstih letih povsem zanemarila to vprašanje Spremljevalci prizadetih za boljše delovne razmere in skrb za otroke Socialist Francesco Rotondaro je bil 'noči izvoljen za novega predsednika *>onzorcialnega podjetja za prevoze "/-/.Rotondaro je prevzel mesto demokristjana Paola De Gavarda," ki je odil pokrajinsko prevozno podjetje Se °d ustanovitve, to se pravi celih Petnajst let. Sinoči so izvolili tudi no-I R® predsednika skupščine socialista u.'gija Weberja, ki je prevzel mesto acasnega predsednika demokristjana evilacgue. V prejšnji zakonodajni °b' je skupščini ACT, ki ima sicer elo omejene pristojnosti, predsedoval u Amore (PSI). Rotondaro je bil izvoljen na podlagi Političnega sporazuma petstrankarske oalicije, ki vodi Občino Trst in Pok-(,a]ln°i dobil pa je tudi glasove opozi-'Je. kar pomeni, da je njegova kandi-atura procjrja soglasno. Weber pa je '1 izvoljen z glasovi večine, Liste za , r^t in komunistov, fašisti pa so oddali ; 6 0 glasovnico. Izvolitev Rotondara u Predsednika skupščine je spremlja-l Precej kratka politična debata, v 'eri so posegli predstavniki vseh zaspanih strank. Vsi so vsekakor po-0s ravili izvolitev vodstvenih teles 'ednje prevozne ustanove, katere .f®ndat upravnega odbora je zapadel st Pr.ed tremi leti, zaradi razhajanj in - .ih prepirov med večinskimi sila- n. P? do včeraj ni bilo mogoče nado-no.st'ti De Gavarda in Bevilacguo. Si-c' so izvolili tudi upravni odbor 1Z.VUJU11 LUU1 UpitiVlll UUUU1 Se?lelja, v katerem bodo poleg pred-risP'ka Rotondara sedeli trije demok-sf laPP dva komunista ter po en predaj bik republikancev in liberalcev, itiei ein R° ne bo zastopnika PSDI in je °narskega gibanja. Upravni odbor ACt ^'stvu osrednji izvršilni organ tlo ' skupščina, v kateri so sorazmer-obfS številom volilcev zastopane vse i ‘"ske uprave naše pokrajine, pa p0i. °piejene pristojnosti in v glavnem ra l'cno gledano nadzoruje delo up-(Pega odbora. . inočnjega zasedanja skupščine stav 80 se udeležili sindikalni pred-z ^ "'ki delavcev podjetja, ki so hoteli stv n°žično prisotnostjo opozoriti vod-ln tudi širšo javnost na številne Francesco Rotondaro nerešene probleme sindikalnega, a ne samo sindikalnega značaja, s katerimi se dnevno soočajo šoferji mestnih avtobusov in tudi ostali zaposleni v podjetju. Delavci so razdeljevali letak, v katerem med drugim piše, da je slabo upravljanje podjetja, kateremu je treba dodati zamude pri izvolitvi predsednika, povzročilo hude težave in številne neprijetnosti tako uporabnikom mestne javne prevozne službe kot tudi samim delavcem podjetja, ki so zaradi negotovega položaja v ustanovi tudi večkrat stavkali. Komunisti so med razpravo obsodili zamude pri izvolitvi predsednika upravnega odbora, nekatere kritike, ki so bile očitno namenjene demokristjanom, pa so prišle tudi iz socialističnih vrst. Pojutrišnjem se bodo vsekakor znova sestali pokrajinski tajniki večinske koalicije. Tokrat bo na dnevnem redu kočljivo politično vprašanje morebitnega vstopa Liste za Trst v tržaški občinski in pokrajinski odbor. S. T. Uradnega odgovora na svoje zahteve spremljevalci prizadete mladine, ki od ponedeljka stavkajo, še niso prejeli. Doslej so slišali samo grožnje, in sicer od samega pokrajinskega odbornika za skrbstvo Martinija in šefa urada za osebje Verzegnassija, ki sta jim zagrozila, da jih bosta takoj nadomestila z novimi spremljevalci, če ne bodo preklicali stavke. »Ne samo, da nam ne izplačujejo zdravstvenih prispevkov in prispevkov za pokojnino in da delamo torej "na črno",« pravi članica odbora, ki zastopa spremljevalce, Daniela Pači, »pač pa nam odrekajo tudi osnovno pravico do stavke.« Položaj spremljevalcev prizadete mladine, ki jih koordinira Pokrajina, je namreč že vrsto let izredno negotov. Spremljevalci (skupno jih je 105), ki spremljajo približno 200 otrok, namreč niso stalno zaposleni in nimajo niti pravice do pogodbe, so torej plačani honorarno, glede na to, koliko ur tedensko delajo (tudi honorar je smešno nizek, saj prejemajo nekaj več kot 6 tisoč lir neto na uro). Uradno imajo status "občasnih sodelavcev", v resnici pa delajo kontinuirano kot vsi ostali uslužbenci Pokrajine, to je 35 ur tedensko. Tak položaj se vleče že celih dvanajst let. Razen tega pa Pokrajina v vseh teh letih ni poskrbela niti za to, da bi v sodelovanju s šolskim srbništvom in Krajevno zdravstveno enoto (ki bi teoretsko morala sodelovati pri upravljanju te službe) oblikovala vsaj minimalni terapevtski oziroma vzgojni program za prizadete otroke in mladince. Do pred kratkim ni niti preverjala, ali so bili spremljevalci sploh primerni za ta poklic. Kdor se je predstavil, je lahko takoj vzel v varstvo prizadetega otroka, tudi če za to ni bil usposobljen. Pred nekaj leti pa so le uvedli nekaj pogojev (na primer višješolsko diplomo) in začeli prirejati kolokvije, na katerih preverjajo, ali imajo prosilci količkaj smisla za delo s prizadetimi otroki. Spremljevalci, ki v ponedeljek niso šli na delo, da bi opozorili na klavrno stanje te pokrajinske službe, pa se bojijo, da bi bilo v prihodnje še slabše. S prvim januarjem 1990 naj bi po novem zakonu službo ponovno prevzela Občina, ki pa doslej ni pokazala pripravljenosti, da bi spremljevalce stalno zaposlila, kot to sami zahtevajo. Na Občini namreč ugovarjajo, da bo nov finančni zakon odtrgal krajevnim upravam dober del prispevkov in da ne bo mogoče jemati v službo novih ljudi (finančni zakon je — kaže — vedno dober izgovor za vse tisto, česar krajevne uprave niso sposobne storiti). Zato predlagajo, da bi tudi to storitev upravljali zasebniki, in spodbujajo sedanje spremljevalce, naj ustanovijo zadrugo. Spremljevalci pa odločno nasprotujejo taki rešitvi. »Država je dolžna nuditi take storitve, je dolžna obvarovati tudi svoje najšibkejše člane,« pravi Racij e-va, »po drugi strani pa dobro vemo, da je privatizacija zelo pogosto v škodo porabnika. Zasebnik namreč lahko zavrne tistega, ki mu ni pogodu, država pa je dolžna, da nudi svojo pomoč vsem. Poleg tega pa smo odkrili, da je organik Občine Trst nepopoln in da je več stotin delovnih mest praznih. Vse je torej odvisno od politične volje občinskega odbora.« Spremljevalci prizadete mladine bodo torej vztrajali, vsaj dokler Pokrajina in Občina ne bosta uradno povedali, kaj mislita početi na tem področju, saj se doslej nista nikoli uradno sposprijeli s tem problemom. V prihodnjih dneh bodo vsekakor srečali deželne tajnike sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, v upanju, da jih bodo podprle v svoji zahtevi po izboljšanju službe za prizadete. Na sliki (foto Magajna): spremljevalci So tudi včeraj skušali opozoriti someščane na svoj negotov delovni položaj in uprizorili po mestnih ulicah povorko, ki je hudo prizadela mestni promet. Na srečanju parlamentarcev z Biasuttijem Vprašanje krčenja prispevkov manjšinama ha h ^'mu zasedajo ta teden vse senatne komisije, ki imajo Prih I\eYnem redu finančni zakon in državni proračun za Vseh°H-e ^eto' Predvideno je tudi srečanje predstavnikov biio de^ei s posebnim statutom. Kot smo poročali včeraj, je tHe v omenjenem okviru v ponedeljek srečanje med parla-ne arc' Furlanij e-Julijske krajine in predsednikom dežel-Voj odbora Adrianom Biasuttijem. Na srečanju je bil go-secjgOdvsem o finančnem manevru vsedržavne vlade, be-g Pa je tekla tudi o slovenski manjšini. 6d'rii 6rn v zvez' je sen. Spetič poudaril, da je na srečanju Hianj..sPr°žil tudi vprašanje krčenja prispevka za narodni Pg^oi (slovensko v Italiji in italijansko v Jugoslaviji). sama Spetič opozoril na dejstvo, da si deželna politika v®PskZa^a vej0. na kateri sedi, saj doslej ni uveljavila slo-sperjf6- narodne manjšine in furlanske kulture, ki s svojo P°Seh Cnosti° utemeljujeta avtonomijo naše dežele in njen kot i sta*:ut' Sklicevanje na povojno krnjenje ozemlja, sko q . deželna večina, je nesmiselno in nezgodovin-sPevitQZe na vlada je tudi pred kratkim z razdelitvijo pri-d° slo,/ gledališčem pokazala naravnost prezirljiv odnos 6ttske manjšine. Zato je šibka, ko skuša izterjati od države večja finančna sredstva v imenu avtonomije, katero pojmuje zgolj kot vzvod za uresničevanje infrastruktur in za krepitev gospodarskega potenciala. Spetič, ki ga je podprla tudi posl. Schiavi Fachin, je poudaril, da bo resnično privrženost parlamentarcev iz naše dežele njenim avtonomističnim pravicam preveril, ko bo KPI zahtevala obnovitev prispevkov za kritje zaščitnega zakona za Slovence, za razvoj italijanske kulture v Istri in za okvirno zaščito drugih jezikovnih skupnosti, kot je furlanska. Vsega je 15 milijard lir, torej majhen znesek glede na dimenzije državnega proračuna, vendar je ta denar za manjšino zelo dragocen, saj bi (ob ustrezni dobri volji vlade, ki bi lahko zadevo uredila tudi s takoj izvršljivim odlokom) lahko nudili nekaj kisika tudi izmozganim slovenskim kulturnim ustanovam. Predsednik deželne vlade Biasutti je na izrecno zahtevo komunističnih parlamentarcev vključil manjšinsko problematiko v zaključno sporočilo srečanja. To pomeni, je poudaril sen. Spetič, da morajo tudi drugi politiki podpreti zahtevo o obnovi postavke za manjšinsko zaščito. Če tega ne bodo storili, bo enoten nastop deželnih parlamentarcev zares kratkotrajen in varljiv. Mesta za slovenske šolnike na deželnem zavodu IRRSAE Uradni list št. 74 z dne 29. 9. 1989 prinaša popravljeni razpis natečaja za petletno dodelitev učnega osebja deželnemu pedagoškemu zavodu IRRSAE. Po statutu zavoda, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 67 dne 21. 3. 86, je osem mest namenjenih slovenskim učiteljem, v vsakem oddelku po eno. V prvem razpisu pred šestimi leti so bila ta mesta izrecno omenjena, v lanskem pa ne. Doslej sta bili zasedeni samo dve mesti. Delo Stanke Čuk in Sonje Sirk na njih pa se je izkazalo kot nepogrešljivo ob uvajanju novih učnih načrtov v osnovno šolo. Takoj po objavi novega razpisa februarja lanskega leta so predstavniki Sindikata slovenske šole nastopili pri predsedniku zavoda IRRSAE z zahtevo, da se razpis po statutu ponovno popravi in ponovi. Dr. Fabio Buratto se je s tem strinjal in ga je ponovno poslal v Rim za dopolnitev. Tokrat bodo vsa razpoložljiva mesta za slovensko šolo prav gotovo zapolnjena, ker je že lani vložilo prošnjo (v slovenščini) za razpisana mesta šestnajst slovenskih šolnikov. Tem ni treba vlagati nove prošnje, ampak je dovolj, da dopolnijo prejšnjo. Za ostale, ki bi se radi udeležili natečaja, so razpis in informacije na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo od 16. do 17. ure. Rok za prošnje poteče 29. oktobra. Ž. M. Štipendiji za študente Kateri obrati So potencialno okolje? kvarni za Pokr .. v115*1' svetovalec Zelene alter-'A jun; lste Alessandro Capuzzo je že ‘gterpgi naslovil na pokrajinski odboi Se2n acii°' v kateri ga sprašuje, al: e"taine ]en s Pogoji delovne in ambi-Pski nflftVarnost' v podjetju za čezal-c'viln0 ,°y°d Siot oziroma z načrti ze SVetovai asc*to v primeru nezgod. Kei "oben c od tedaj še vedno ni preje! n*l na ia, °dgovora, se je včeraj obr-v kate s tiskovnim sporočilom '4 > ri. PftlVi. Ha Hpvdlni 7alčAn z dne‘m Pravi. da deželni zakon DrJv decembra 1986 v svojem £ Z.,'tati nnriV1/eva’ da morajo pokrajini Ntle 7L/"tke, ki zanimajo službo ci ‘ItOV , ¥,CUe. T « rta žal/. lat>ko »“e in r, namreč služba izdela de *J*Čit0 T0krailr>ske načrte za civiln ti r°žia ustanovi koordinacijsk JaŽb ? organizacijo in upravljanj H; // h'tre posege, povrhu pa š bistva e)avnosti usposabljanja pre a samega. /Nej It /a da se Pokrajina Trs -h n-i 1 lotila nobene od navede //aro * “ tud' glede na zadnj „4 ec 7„,blvš' rafineriji Aguila svete ~ finski*16 „altemativne liste vat Ceho . - v°tenciabliVa' ki 9® 'majo na okoli t, Nši nnL° nevarni obrati in naprav konk pallm- Poleg tega predlac h, °zavpeA etno akcijo za informiran' /lihih /v J,e Prebivalstva o teh pri _/čite'ž 0 kot je to v okviru civilr f°Pskih drža^h3 V veliavi v ostali odbor, liste naj izdela splošn pismo uredništvu O slovenščini v tržaški KZE Spoštovani! V zvezi s pojasnili predsednika Krajevne zdravstvene enote Jacopa Rossinija jemljem z zadovoljstvom v vednost, da se strinja z izjavami podpredsednika Scarpe, ki je ostro obsodil predlagano črtanje rabe slovenščine v izvoljenih organih KZE. Od predsednika Rossinija pričakujem, da bo na prihodnji seji načelnikov svetovalskih skupin oznanil neveljavnost predlaganega osnutka pravilnika KZE in predložil drugega, v katerem bo slovenščina še vedno enakopravno priznan jezik. V nasprotnem primeru bo to zahteval podpisani. BORIS GOMBAČ načelnik svetovalske skupine SSk v KZE Načrt za Sesljan pod drobnogledom Confindustrie Načrt družbe Finsepol za turistično ureditev Sešljanskega zaliva bo še z dvema drugima pomembnima projektoma (letalske družbe Alitalia in konzorcija Costa Smeralda) v središču pozornosti bližnjega simpozija, ki ga prireja študijski center Confindustrie. Projekt Sesljan namreč ocenjujejo kot trenutno največji italijanski načrt v turističnem sektorju in kot enega najpomembnejših v Evropi, še posebno zaradi njegovega inovativnega pristopa pri harmoničnem vključevanju turističnih struktur v naravno okolje. Nova podpora za obnovo škedenjske železarne Komisija Sklada za Trst, ki ji predseduje deželni svetovalec Carmelo Calandruccio, je potrdila politično obvezo, ki jo je z odlokom sprejel deželni odbor, da se izplača 12 milijard lir za izgradnjo modernega terminala za uvoz in distribucijo tekočega plina. Predhodno se je komisija srečala s predsednikom družbe Monteshel Eu-geniom Guadagnom in poverjenim upraviteljem Sergiom Greom, ki sta upraviteljem Sklada obrazložila načrt družbe. Predvidevajo, da bodo v Trstu vložili v dela 80 milijard lir in uvedli najsodobnejšo tehnologijo, ki bo zagotavljala racionalno vodenje in popolno varnost terminala, s katerim bodo lahko oskrbovali s plinom vso severno Italijo. Terminal bo lahko delal s polno paro konec leta 1991, za delovanje bodo morali zaposliti preko 150 delavcev, ki se bodo pridružili 550 delavcem, ki jih predvideva načrt družbe Monteshel za Trst. Predsednik Calandruccio se je skupaj s komisarji Bojanom Brezigarjem, Luciom Vattovanijem, Dariom Crozzo-lijem in Milošem Budinom lotil tudi investicijskega programa za obnovo škedenjske železarne. Omenjena komisija se je srečala s predsednikom družbe Alti Forni in sedaj tudi železarne Andreom Pittinijem. V podrobni analizi so pregledali različne stopnje vsega načrta. Ko bodo načrt zaključili, bodo v novem obratu zaposlili isto število delavcev, ki je moralo v predhodni pokoj, njim pa se bo pridružilo še 150 mladih delovnih moči. Ob koncu leta 1992 bo v železarni zaposlenih približno 1.200 delavcev, kar bo seveda lep uspeh za celoten Trst. Ob tem je treba dodati, da bodo z novim podjetjem sodelovale še manjše obrtniške delavnice, ki bodo seveda zaposlile še dodatne delavce. Za uresničitev tega ambicioznega načrta bodo investirali 230 milijard lir. Del sredstev bodo namenili prekvalifikaciji in diverzifikaciji proizvodnje.Od 230 milijard pa bodo kar 55 milijard namenili za namestitev očiščevalnih naprav. Pittini je od Sklada zaprosil podporo v znesku 15 milijard lir. Predsednik Calandruccio je v imenu komisije ugodno ocenil načrt in zagotovil izdatno finančno pomoč, ki jo bodo določili v teku letošnjega leta, ko bodo sprejeli štiriletni proračun. Sklad za Trst se je tako obvezal za sofinansiranje pomembnih projektov, ki bosta Trstu pomagala pri premeščanju sedanje gospodarske, predvsem pa zaposlitvene krize. Potem ko beremo in pišemo predvsem o zaprtju tovarn in podjetji, so nam številke, ki govorijo o novih delovnih mestih dobrodošle. Med drugim pomenijo tudi to, da naše mesto ni zapisano propadu, oziroma takšnim gospodarskim dejavnostim, ki zaposlujejo majhno število ljudi. Novi industrijski obrati pomenijo pomembno stavo, ki bo lahko pomenila tudi obnovo tržaške industrije, ki preživlja leta krize. veterine Občina Trst obvešča, da je za študijsko leto 1989/90 razpisala natečaj za podelitev dveh študijskih štipendij v znesku milijona oziroma 500 tisoč lir, ki jih bodo nakazali iz sklada »Arrigo in Silvia Vi-sintini«. Natečaja se lahko udeležijo študenti, ki so se rodili in stalno prebivajo v Trstu in ki so vpisani na katerokoli italijansko veterinarsko fakulteto. Kopije razpisa natečaja in obrazce za prošnje lahko interesenti dvignejo na Občini Trst, Oddelek VI - javno šolstvo, 2. nadstropje občinske palače, soba št. 97. Izpolnjene obrazce s predpisanimi prilogami pa morajo oddati do 12. ure dne 13. oktobra 1.1. v mezaninu občinske palače na Trgu Unita 4 (soba št. 32). Jutri predavanje o morski prehrani V okviru prireditev »Srečanje z morjem«, ki jih prirejata Mednarodni sklad Trst za napredek in svobodo znanosti in Laboratorij znanstvenega imaginarija, bo jutri ob 18. uri v kongresni dvorani tržaškega velesejma predavanje o prehrani morskih organizmov. V poljudnem tonu bo predavala profesorica Serena Fonda Umani s tržaške univerze. Od 16. do 20. ure bo tudi mogoče obiskati razstavo Laboratorija znanstvenega imaginarija. Ob težki izgubi dragega moža Maria izreka iskreno sožalje dolgoletni pevki Mileni Petaros in svojcem PD Slovenec V Križu so se srečali domači petdesetletniki Tudi v Križu, podobno kot v drugih naših vaseh, se vsako leto zberejo petdesetletniki, ki tako rekoč skupno praznujejo srečanje z Abrahamom. Pred dnevi so bili na vrsti domačinke in domačini, rojeni leta 1939, ki jih je fotograi ovekovečil pred spomenikom padlim v NOB, kjer so kot že v tradiciji položili spominski venec. Nova pekarna na Proseku Naše podeželje se naglo posodablja. Nastajajo novi lokali, nove trgovine in podobni objekti, ki se ne razlikujejo od mestnih. To velja tudi za novo pekarno na Proseku, ki sta jo v nedeljo odprla mlada zakonca, domačina Nataša in Paolo Bukavec. Na slovesnosti se je zbralo veliko domačinov, posebno mladih, prijateljev in znancev. Medtem ko bo Paolo, ki je spreten gek, z delavci v delavnici, bo Nataša z dvema pomočnicama v trgovini. Čestitkam, ki sta jih prejela od navzočih, se pridružujemo tudi mi in jima želimo veliko uspeha pri delu. (m. m.) OB 40-LETNICI NEPREKINJENEGA DELOVANJA se Anton Malalan Zvonko urar na Opčinah skupaj s soprogo, nenadomestljivo sodelavko, zahvaljuje vsem strankam z obeh strani meje za prijateljstvo in izkazano zaupanje. kino ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchhausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover. EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Leviathan. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Dead Bang (A colpo sicuro). NAZIONALE III - 15.20 22.10 Gocce e orgasmi di una minorenne, porn., DD NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Great Balls Oi Fire (Vampate di fuoco). GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L’ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 16.00, 22.00 La caduta degli dei, i. Dirk Bogarde, Ingrid Thulin, Helmut Berger. EDEN - 15.30, 22.00 La zla in caiore, DD CAPITOL - 17.15, 22.00 007 - Vendetta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell. LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 Turista per caso, i. William Hurt. ALCIONE - 17.00, 22.15 Amori in corso, r. G. Bertolucci. RADIO - 15.30, 21.30 Erotic Dream, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D D Darujte v sklad Mitje Cuka včeraj-danes Danes, SREDA, 11. oktobra 1989 NIGOSLAVA Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 17.27 - Dolžina dneva 11.11 - Luna vzide ob 15.44 in zatone ob 1.38. Jutri, ČETRTEK, 12. oktobra 1989 DRUGISLAV PLIMOVANJE DANES: ob 0.47 najnižje -39 cm, ob 7.25 najvišje 44 cm, ob 13.41 najnižje -31 cm, ob 19.24 najvišje 28 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,4 stopinje, zračni tlak 1008,8 mb ustaljen, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberta Del Mondo, Marta Ellero, Andrew Scarpin, Peter Lisjak, Lorenzo Perotti, Nicole Brandolin, Lorenzo Musenga, Tommaso Gorani, Monica Spennato. UMRLI SO: 83-letna Camilla Sisto, 91-letna Antonia Udoviči, 96-letna Carla Bonetta, 88-letni Salvatore Termini, 77-letni Salvatore Ouattrocchi, 93-letna Ida Del Ponte, 93-letna Regina Krischan, 78-letna Marianna Ledri, 78-letna Evelina Ragazzo vd. Miroscih, 68-letna Concetta Borroni. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER PREMIERA v petek, 13. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - abonma RED A. PONOVITVI: v soboto, 14. oktobra, ob 20.30 - abonma RED B, v nedeljo, 15. oktobra, ob 16. uri -abonma RED C. Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265. Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej. Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB! razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. V galeriji Cartesius je še jutri, 12. t. m. odprta razstava umetnice ELETTRE METALLINO. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovan-ni 3 - je do 13. t. m. odprta razstava JASNE MERKU in sicer od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V občinski galeriji je še jutri, 12. t. m., postumna razstava del ALFREDA PE-RUSKA. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA. V sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je do 16. t. m. odprta razstava z naslovom GOBA: PRILOŽNOST SREČANJA. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - razstavlja do 19. t. m. svoja dela slikar STEFANO COMELLI. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo od jutri, 12. (ob 18. uri) do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava bo odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. Potovalni urad AURORA vabi na naslednja potovanja: od 25. do 29. oktobra - v LIZBONO in FATIMO. Cena 725.000 lir, od 1. do 3. in od 3. do 5. novembra - na otok RAB. Cena 109.000 lir, od 13. do 24. novembra - v EGIPT z obiskom KAIRA, SU-EvŠKEGA PREKOPA, LUXOR-JA, ASSUANA in RDEČEGA MORJA Cena 1.098.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261. izleti SPDT in Društvo naravoslovcev »T. Penko« prirejata izlet v favnistično oazo Marano Lagunare. Gre za obisk v edinstvenem okolju lagun, prebivališču številnih ptic selivk. Zaradi izrednega zanimanja bo izlet v dveh ločenih datumih: v petek, 27. oktobra, in v nedeljo, 29. oktobra. Vpisovanje je na ZSŠDI do izčrpanja razpoložljivih mest. Ob vpisu je treba plačati celotni znesek za izlet, ki znaša 40.000 lir. V ceni je vključen prevoz z avtobusom, vožnja z ladjo, strokovno vodstvo in kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30 izpred sodne palače v Trstu in sicer za oba izleta. KD Lonjer-Katinara in KK Adria obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Beli krajini, ki bo v nedeljo, 22. t. m. Prijave sprejemajo v društvu v Lonjerju v večernih urah. Slovenski kulturni klub priredi ob priliki Primorskih dnevov na Koroškem v soboto, 14., in nedeljo, 15. t. m., dvodnevni izlet z avtobusom na Koroško. Za podrobne informacije in vpis se obrnite na poverjenike na višjih šolah. gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Danes ob 16. uri (red sreda) in ob 20.30 (red prost) bo tržaški Teatro Stabile ponovil delo W. Shakespeara RIHARD III. v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zaradi nerazpoloženosti prof. GIO-VANNE MOCCHI bo predstavitev Shakespearovega dela RIHARD III. v petek, 13. t. m., v gledališču Rossetti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989-90 - Jutri, 12., in v petek, 13., ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 14. t. m., ob 18.00 (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argirisa. P. Bordoni (klavir), F. Selvaggio (violina) in S. Palm (violončelo) bodo izvajali Bus-sottijeve in Beethovnove skladbe. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265. Gledališče Scuola dei Fabbri Zadruga LA COLLINA bo do 15. t. m. uprizarjala Kroetzovo delo ROBE DE OMINI (Mannersache). Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Clau-dio Misculin. Scenografija Marjan Kravos, glasba Giampaolo Coral. koncerti Katedrala sv. Justa Zadnji koncert skupine GRUPPO CA-MERISTICO TRIESTINO, ki je bil predviden za 15. t. m., odpade. V torek, 17. t. m., ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert v počastitev 5. obletnice smrti tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, ki ga organizira Cappella Civi-ca v sodelovanju z združenjem Promusi-ca. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11. t. m. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - Jutri, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncet klavirskega dua Mattiotto - Scano. Na sporedu Brahms in Ghershwin. Vabljeni! mali oglasi PRODAM lancio fulvio coupe 1300 S, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Tel. 327425 v večernih urah. PRODAM vespo 125, letnik 1964, brez evidenčne tablice, cena po dogovoru. Tel. 229246. PRODAM suzuki SJ 410, letnik '87, bele barve, opremljen, vedno v garaži, cena 12.500.000 lir. Tel. 226710. PRODAM golf VW 1100, letnik 1979, v dobrem stanju. Tel. 412233 vsak dan od 13.30 do 14.30. PRODAM ford escort GL 1100, letnik 1980, za 600.000 lir, tel. 65474. PRODAM mladiče fox terrier z rodovnikom, stari šest tednov. Klicati na tel. št. (003861) 574096. PRODAM motor kawasaki 450 LTD Cas-ton, letnik 1988, tel. 327023. PRODAM campagnolo benzina, letnik 1981, odlično ohranjena. Tel. 211552 (urnik trgovin). PRODAM bmw R 100 Rs, letnik 1984, prevoženih 35.000 km, rdeče barve. Tel. (0481) 882019 ob 20. uri. PRODAM opel corsa 1000 po zelo ugodni ceni zaradi vojaških obveznosti. Tel. 51370. LJUBITELJU starega pohištva prodam zelo dobro ohranjeno 2-posteljno sobo. Tel. 229470 ob uri obedov. OPREMLJENO stanovanje iščeta v najem dva inženirja. Tel. 228390. ZIDARJA ali manjše podjetje za ureditev odtočnih cevi in tlakovanje dvorišča z betonom nujno iščem. Tel. 220669 v večernih urah. TALBOT HORIZON, v dobrem stanju, prodam. Tel. ob uri kosila na št. (040) 53874. FRIZERSKI SALON LORI obvešča cenjene stranke, da posluje odslej od 10. do 19. ure in da ima dodatno pomočnico. Kromberška cesta 8, Nova Gorica, tel. (003865) 23043. razna obvestila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši" Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo 1 oktobrom odprta ob torkih in petkih 00 16. do 19. ure. Godbeno društvo Nabrežina prireja 1 okviru Glasbene šole tečaje pihalnih io-strumentov in tolkal. Vodili ga bod° prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine i® Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev p°" teka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalj® na sedežu društva v Nabrežini ali po tel 200897. 50-Ietniki z Opčin sklicujejo sestanek v četrtek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetne® domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! KRUT obvešča udeležence plavalni*1 ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa ju1" ri, 12. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino. ŠZ Bor sporoča, da se je pričela žensk*? rekreacija. Urniki so sledeči: sreda 10™ - 11.30 ter sobota 9.30 - 10.30. Tržaški partizanski pevski zbor b° imel v prostorih Partizanskega doma v Bazovici v nedeljo, 15. t. m., občni zb°r' ki bo v prvem sklicanju ob 9. uri in 7 drugem sklicanju ob 9.30. Dnevni red poročila odbornikov, diskusija, pregle° in popravek statuta, razrešnica starem11 odboru, volitve novega odbora, razno. SKD Barkovlje obvešča, da bo jutri' 12. t. m., ob 20.30 redna odborova seja- Godbeno društvo Prosek prireja gl®5" beni tečaj za mlade godbenike. Vpisova; nje poteka na sedežu društva v Soščevl hiši na Proseku ob torkih in sredah 16. do 18. ure in ob petkih od 15. do 1’ razne prireditve prispevki V spomin na Guerrina Savija V spomin na Alojzija Sedmaka -ta Lorenzo in Sonja Bogatez 30.000 godbo na pihala Vesna - Križ. Namesto cvetja na grob Alojza S® pijO ka darujeta Zofka in Nandi Košuta lir za MPZ Vesna. jui® Namesto cvetja na grob Alojza b. jjt ka darujeta Ida in Drago Purič 3“,°>eVa' za MPZ Vesna in 20.000 lir za vzd^ nje spomenika padlim v NOB v Kri daruj' 1P menjalnica______________________ FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Ameriški dolar.... 1382,400 1373,- Nemška marka...... 733,490 730,50 Francoski frank... 216,180 214.— Holandski florint ... 649,700 647.— Belgijski frank... 34,896 34,30 Funt šterling.... 2170,000 2145.— Irski šterling... 1953,650 1930. Danska krona...... 188,330 185,- Grška drahma...... 8,324 7,80 Kanadski dolar.... 1178,950 1120.— ________________________10. 10- fixing TUJE VALUTE MILAN Japonski jen .......... 9,659 Švicarski frank..... 840,140 Avstrijski šiling... 104,272 Norveška krona...... 197,770 Švedska krona....... 213,360 Portugalski eskudo . 8,620 Španska peseta ...... 11,561 Avstralski dolar.... 1076,700 Jugoslov. dinar .... — ECU................ 1506,150 -I,.- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA , » 040/e7?"' Telef.: Sedež ° g31^ Agencij3 DonJI« ,,,.6' Agencija hoj „ SPDT začenja s predavateljsko sezon0 in vabi člane in somišljenike na prV° predavanje opremljeno z diapozitivl' FRANC VOGELNIK bo predstavil koroško gorsko pokrajino OD KARAVAN^ DO GROSSGLOCKNERJA. Predavanj0 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, jutri, 12. t. m., ob 20.30. Priporočamo točnost! KD Ivan Grbec - Škedenj (Ul. di Set" vola 124) prireja v soboto, 14. t. m., 0 20.30 predavanje z diapozitivi prof. M®, rinke Pertot PO NARODNIH PARKU1 POLJSKE. Vabljeni! V spomin na dragega Karla Rude7 darujeta žena Laura in hčerka Alessl 200.000 lir za Center za rakasta oboleti in 200.000 lir za popravilo bazovske rP kve. V spomin na ljubega Karla Rudeža d° rujejo starši 50.000 lir za Dijaško mati0, 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.0001» za teniško sekcijo Gaje. V spomin na ljubega Karla Rudeža d ruje brat Pino z družino 200.000 lir popravilo bazovske cerkve, 200.000 lir 1 pevski zbor Skala in 200.000 lir za ten1 ko sekcijo Gaje. • V spomin na Marijo Pipan vd. Košu daruje Frančko Stefančič 20.000 lir MPZ Vesna. g. Namesto cvetja na grob Alojza Sednr ka darujeta Zofka in Nandi Košuta 10-U^ lir za MPZ Vesna. e V spomin na Alojza Sedmaka daru) družina Briščak 50.000 lir za MePZ K° ča zvezda. . z V isti namen daruje Stanko Budin družino 50.000 lir za MePZ Rdeča zvez0 ' daruj^ teta Tončka in stric Pepi 100.000 »r godbo na pihala Vesna - Križ. .gta V spomin na Pierina Ferlugo daruj družini Andolšek 30.000 lir za SKD V spomin na Olginega očeta daruj0!# kolegice o. š. K. Strekelj in J. Juf 60.000 lir za devinsko šolo. ^a1 V spomin na brata Ivana daruje . MPZ Tabor, 50.000 1 Anton 20.000 lir za FC Primorje. V spomin na Lucijo Taučer daruje ^ Vinko 50.000 lir za MPZ Tabor, 50.°°%. za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za karsko sekcijo Poleta. yjj- V spomin na Sava Spacala daruje ,a jana Furlanič 30.000 lir za Sklad K1 Čuk- . uar- V spomin na Sava Spacala daruje ta Zuban 50.000 lir za Sklad Mitja Cu V spomin na Guerrina Savija darw ^ Marta in Dauči 15.000 lir za godb0 pihala Vesna - Križ. gr Namesto cvetja na grob Guerrina $ vija darujeta Ilija Sardoč in sin Bor ja Šempolaja 50.000 lir za godbo na P1 Vesna - Križ. , i g5- 2,5» Ž Nova osebna izkaznica druge državne mreže Druga televizijska mreža se z veliko vnemo pripravlja na leto 1990, tako da si skuša izdelati karseda dostojno “osebno izkaznico« v znamenju številke dva, kot so poudarili včeraj na tiskovni konferenci njeni voditelji. Prav-Zaprav bi RAI 2 rada postala televizi-Ja-zrcalo stvarnosti. Statistike so namreč pokazale, da je “Al 2 zadnje čase izgubila nekaj gledalcev. To je spodbudilo vodstvo, da Je takoj zasnovalo nove sporede in si skušalo priboriti nekaj priljubljenih Voditeljev. Med njimi naj bi kraljevala Plavolasa Raffaella Carra (na sliki), ki se je v toplem poletnem dnevu pred dvema letoma poslovila od RAI, a se le Pred kratkim tudi vrnila. Priliko o Zgubljenem sinu vsi prav dobro poznamo, očitno tudi Raffaella... Že pred casom so na drugi mreži napovedali d°v variete Domenica due, ki ga bo Carrajeva vodila od 10. decembra dalje. Njena »dvojčica« bo Loretta Gog-gi. Dvojnost, o kateri je govorili Gian-paolo Sodano, moramo razumeti tako: dva varieteja tedensko, dve nadaljevanki z dvema protagonistoma - Mic-hele Placido in Bud Spencer, dva filma, dva zabavna sporeda, kot omenjeno - dve voditeljici, dva"avtorja filmov - Luigi Magni in Pasguale Sguitteri, zjutraj bo gospodaril Gianfranco Fu-nari, popoldne pa Sandra Milo. Vse to zadeva zabavni del sporedov, med informativnimi oddajami pa si je pobral levji delež Giovanni Minoli s tremi oddajami - poleg nedeljskega Mixeija bo namreč vodil še ponedeljkov Sup-plemento in nočni Night line. Ob ponedeljkih in sredah se bo pojavljal Sergio Zavoli z oddajo La notte della Repubblica. Medtem so se začeli ženski časopisi ukvarjati s časnikarjem Michelejem Cucuzzo, ki baje privablja pred ekran ob nočnih dnevnikih predvsem gledalke. Dovolj prostora so seveda pustili tudi oddajam, ki naj bi bile posvečene otrokom, športnim, glasbenim in filmskim navdušencem. Filmi in nadaljevanke so poglavje zase, saj so priljubljeni pri zelo visokem odstotku ekra-nomanov. Niz štirih filmov Ingmarja Bergmana bo verjetno doživel precejšnji uspeh, prav tako kot Corbuccijev film Donne armate ali Bolchijev Solo. Prav gotovo pa bo žela veliko odobravanja načrtovana gledališka sezona, saj so dobre gledališke predstave na TV kar redke. Če smo že omenili »skesano hčer« Raffaello, moramo omeniti tudi skesanega sina Arriga Le vij a, ki se bo februarja vrnil z Rete 4. Osebnosti, ki nam bodo skušale popestriti televizijske popoldne in večere je še in še, med njimi priljubljena Nino Frassica in Luciano Rispoli, med ženskami Monica Vitti in Mariangela Melato. Na stežaj so odprta vrata tudi Renzu Ar-boreju, a on si je privoščil trenutek razmisleka... ___________Ženska in njena stvarnost_ Ženska četa v Strasbourgu Nova evroparlamentarka Rosy Bindi (KD), ki je prejela največ preferenčnih glasov (211 tisoč) Velikokrat pravimo, in tudi na tem mestu smo večkrat zapisali, da je položaj žensk v Italiji v primerjavi s situacijo v ostalih članicah Evropske gospodarske skupnosti še kar rožnat. Še zlasti je s tega vidika zadovoljiv pravni položaj, kar je za državo, kakršna je Italija, v kateri imajo zapisana pravila velik pomen, pa čeprav v vsakodnevni praksi velikokrat pozabijo nanje, precej značilno. Drugi zunanji znak uveljavljenja žensk v družbi je na primer število izvoljenih predstavnic v razna telesa, za kar so se zadnje čase še posebej zavzele članice političnih strank, v prvi vrsti Komunistične partije, ki so celo izdelale predlog o zagotovljenih »kvotah« za ženske. Če se začenjajo ta pri- zadevanja obrestovati na domačem terenu, med drugim so se za »preferenčni glas ženskam na volilnih listah« opredelile tudi članice drugih strank z odločnimi socialistkami na čelu, pa so v mednarodnem okviru italijanske ženske v prvi osebi precej slabo zastopane. Če tokrat kot merilo vzamemo sestavo novega evropskega parlamenta, kakršna je izšla iz letošnjih spomladanskih volitev, moramo ugotoviti, da v splošnem žensko predstavništvo ni tako šibko. Na skupnih 518 evroparla-mentarcev je namreč žensk sto, se pravi slaba petina. Državna pripadnost novih evropskih poslank pa nam razkrije, da je na tej razpredelnici Italija precej na repu. Na najmanj predstavnic v parlamentu v Strasbourgu lahko računata Grčija in Irska, ki sta le eno na 24 oziroma na 15 možnih mest zaupali ženski. Dve predstavnici ima v evro-parlamentu Luksemburg, ki pa ima vsega skupaj šest poslancev, se pravi, da je kar ena tretjina žensk, kar je s strogo ženskega vidika najboljši rezultat. V portugalski skupini je ena osmina žensk, se pravi 3 na 24, medtem ko je Belgijk pet, kar je v njihovem primeru slaba petina. Dank je šest, vendar je njihov odstotek še boljši, saj jih je več kot tretjina (6 na 16). Zastopstvo Ho-landk je številčno nekoliko močnejše, saj je 7 evropskih poslank iz te države, vendar so v razmerju s skupnim številom razpoložljivih mest nekoliko šibkejše - 7 na 25. Presenetljivo množično je predstavništvo Špank, ki so »osvojile« devet od skupnih 60 španskih sedežev. Prav toliko je Italijank, ki pa so številčno šibkejše v odnosu do svojih moških kolegov (9 na 81). Med državami, ki imajo pravico do naj višjega števila predstavnikov (poslancev je trenutno 81), se lahko prav Italija pohvali z naj nižjim številom žensk. V Veliki Britaniji so izvolili 13, v Franciji 19 in v Zahodni Nemčiji 25 žensk. Najštevilčnejša ženska skupina v Strasbourgu je torej nemška, ki je med ostalim politično precej pisana s tem, da je v njej največ socialdemokratk. Glede na skupno predstavništvo pa so najbolje zastopane Luksemburžanke, ki so si priborile eno tretjino skupnih mest. Številčna prisotnost seveda sploh še ni porok za resnično težo žensk v evropskem parlamentu, ki pa je verjetno tudi zaradi tega že od vsega začetka veliko pozornosti namenil ženski problematiki. Natančen pregled ženskih predstavnic glede na njihovo državno pripadnost je zanimiv predvsem kot odraz zaupanja, ki ga ženske uživajo v posameznih članicah Evropske skupnosti na pragu poenotenja tržišča, (bip) iBlNhdiipliNiHBBNNN ! /7sniačnii tolovhihki m va/iihki Knnvp/Ii :::•!••■ :::::• • , aanasnji teiemzijsKi m raaijsm sporeai □e: RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9-40 Nan.: Santa Barbara 6.30 Dnevnik 0'40 Dok.: Laurel & Hardy 1.55 Vreme in dnevnik 4.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in . giallo a-30 Dnevnik - tri minute 4.00 Rubrika: Fantastico Bis Kn D°k-: Kvarkov svet •00 Predsednik Cossiga obi-iR šče Belo hišo '°0 Nanizanki: Pika Nogavička, 16.30 Anna dai capelli rossi IR o *z parlamenta - vesti 1Q i Nan.: Santa Barbara '10 Nanizanka: E' proibito j g ballare '40 Almanah, vreme in 20 -m dnevnik '00 Film: Albert e Aliče (pust., ZDA 1987, r. Dan-ny Huston, i. James Slo-22 jg Yan, G rac e Harrison) "^'25 Športna sreda: košarka Ntessaggero-Ranger Va-24 nn [ese. boks Pinna-Can 0 i r N°čni dnevnik Rubrika: Mezzanotte e uintorni, nato boks Co-tombo-Kali C RAI 2 ^ RAI 3 RTV Ljubljana 1 | TV Koper 7.00 Risanke 8.00 Film: Duello senza fine (dram., Fr. 1947, r. Mau-rice De Cononge, i. Lu-cien Coedel) 9.30 Božanska komedija 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 14.30 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.15 Iz parlamenta - vesti 16.25 Film: La campana ha suonato (vestern, ZDA 1954, r. Allan Dwan, i. John Payne) 18.00 Risanka: Gli antennati 18.30 Šport, horoskop, vreme 18.55 Nogomet: Danska-Ro-munija 19.45 Dnevnik 20.50 Glasbena oddaja: Notte di luna caprese 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Variete: Cinema, che follia! 23.40 Dnevnik in vreme 23.55 Aktualno: Druga polovica noči 0.25 Film: Rocco e i suoi fra-telli (dram., i. Alain De-lon, 2. del) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passaggi 15.30 Šport: hokej na ledu, 16.00 hokej na travi 16.30 Dok.: Drobci - risanke 17.15 Nanizanki: I mostri - II campione dell anno, 17.45 Vita da strega - La governante contestata 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Film: II caso Thomas Crown (kom., ZDA 1968, r. Norman Jewison, i. Steve McOueen, Faye Dunaway) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualno: Storie vere -Nero straniero, nato (23.40) Dnevnik 23.55 Dok.: Pred 20 leti 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Dokumentarne iveri: Domišljija v kristalih, 10.25 Osmi dan 11.05 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Dokumentarne iveri: Domišljija v kristalih, 17.05 Osmi dan 18.00 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Deček Jarbol, 18.15 gledališka predstava Kozlovska sodba v Višnji gori (Jurčič-Makarovič) 19.05 Risanka, 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Ciklus sodobnega angleškega filma: Angel (dram., VB-Irska 1982, r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Marie Kean, Ray McAnnally, Donal McCann) 21.40 Mali koncert 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.00 Švet poroča 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - angleško prvenstvo (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Bezbol (prvenstvo Major League, pon.) 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor 19.00 Izobr. odd.: Pred izbiro poklica - V delavnici motornih vozil 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Nogomet: Jugoslavija-Norveška (posnetek iz Zenice) CZc 7^-SANALE5_____________ ^ ^anizanki: Fantasil 9 Qo dla, 8.00 Hotel Aktualni oddaji: Ag Zla matrimoniale, i 10.00 n^C0 e offro 10 3n V^daja o medicini ° Kvizi: Časa mia, V. 1S| 12.45 II pranzo e : , 13.30 Čari genit pig K gioco delle c ^ktualni oddaji: Ag la matrimoniale, 1: 16.00 e offro 16.30 jTadaja o medicini anizanka: Webster l7'°0 Kvret°dipapa KV«1. Doppio slab •30 Babilonia, 1E 1Q*' 11 prezzo e giu 9.00 II gioco dei 9, 1! 20.3q x. a pioglie e marito ariete: Genova, Col< , e " (vodita Marco 1 t cn«xr° in Enrica Bor 22.30 * rtl) 23.is ktualno; Forum sta riete: Maurizio < 1.00 vanzoSh' *-uU Yr ~~ -UOW J-05 FjK^eJe:Sognidoro 1.2o xilmske novosti 2nsi1Zanki: petroc U5Lou Grant RETE 4_______________ 8.10 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.10 Aspettando domani, 11.05 Gosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.30 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: II prigioniero di Zenda (pust., ZDA 1952, r. Richard Thorpe, i. Ste-wart Granger, Deborah Kerr) 22.30 Film: La fuga di Logan (fant., ZDA 1976, r. Michael Anderson, i. Michael York) 0.40 Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente speciale, 2.40 Adam 12 ITALIA 1_______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford - II te-soro di Culter City, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay.Tele Vision 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Chewing gum (kom., It. 1985, r. Biagio Proietti, i. Mauro Di Francesco, Isabella Ferrari) 22.20 Variete: Televiggiu 23.25 Dok. oddaja: Jonatan 23.55 Italijanske smešnice 24.00 Filmske novosti 0.05 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 1.05 Wonder VVoman 2.05 D J Television (pon.) ODEON________________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Una donna due amori (kom.., ZDA 1979, r. Delbert Mann, i. Lee Remick, George Pep-pard) 22.30 Film: Commando Invasi-on (vojni, ZDA 1986, r. John Gale, i. M. James) 0.30 Nanizanka: T and T TMC____________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: GetSmart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: QB VII -Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: La tana della volpe rossa (pust., VB 1973, r. J. Hill, i. J. Kemp) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.10 Nogomet: kvalifikacije za SP VVales-Nizozem-ska, Danska-Romunija 0.15 Vesti in šport 0.30 Film: II segreto della Costa d'Oro (pust., ZDA 1980, r. Bill Hughes, i. Alan Wilson) TELEFRIULI_____________ 12.00 Rubrika 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: II grande teatra del West 20.30 Film: Non voltarti, un ca-vallo ci segue (pust.) 22.30 Jazz: Lino Patruno ricor-da Sidney Bechet 23.30 Dnevnik, dražba, News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: Altistka Marta Vale-tič in pianistka Anna Luci Sanvitale; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13:38 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Pianist Janez Lovše; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Gradnja nove bolnišnice v Gorici V Tržiču pa dograditev obstoječe Izbira potrjena na sestanku med Brancatijem in KZE Na srečanju, ki je bilo v ponedeljek dopoldne v Gorici med deželnim odbornikom za zdravstvo in predsednikom KZE ter podpredsednikom in nekaterimi funkcionarji, so vzeli v pretres vprašanje gradnje, oziroma dograditve bolnišničnih objektov na Goriškem. Ponovna preučitev problematike je bila potrebna tudi spričo "novosti", ki naj bi jih prinašal finančni zakon. Na srečanju so potrdili dosedanjo usmeritev, to je, da se v Gorici, na območju v Ulici Tuscolano zgradi nov objekt in da se v Tržiču dokonča gradnja nove bolnišnice. Poseg naj bi izvajali istočasno, tako v Gorici kakor v Tržiču. Gradnja bolnišnice v Gorici naj bi potekala v treh stopnjah, dokončanje bolnišnice v Tržiču pa v dveh. Menda bi bilo mogoče s prvim posegom že začeti, saj je menda že zagotovljeno prvo financiranje v znesku 60 milijard lir. Koliko bo znašala celotna investicija je v tem trenutku težko napovedati. Prvič, ker bo gradnja trajala nekaj let, drugič, ker bodo medtem v začetku predvideni stroški porastli. Poseg naj bi zaključili v šestih, sedmih letih. Na ponedeljkovem srečanju v Gorici med deželnim odbornikom in predsednikom KZE je bil govor tudi o nekaterih nujnih posegih za zagotovitev normalne dejavnosti v obstoječih objektih in seveda o financiranju. Tako naj bi s 4,5 milijarde lir izredne dotacije poskrbeli za prilagoditev in posodobitev operacijskih sob v bolnišnici v Gorici in ureditev nekaterih nujnih del. V Tržiču pa naj bi z delom omenjenih sredstev prenovili kuhinjo. Toliko o poteku in vsebini nedavnega srečanja med pristojnim deželnim odbornikom in odgovornimi pri KZE. Sicer pa velja glede tega vprašanja, to je glede vprašanja lokacije nove bolnišnice in predvidenega posega v Tržiču ugotoviti, da so mnenja med predstavniki strank precej deljena, čeprav je slišati, da je izbira Ul. Tuscolano že dokončna. Tako so prav pred kratkim liberalci spet opozorili na potrebo po ponovni preučitvi problematike, zlasti kar zadeva lokacijo. Po njihovem bi novo bolnišnico za celotno Goriško kazalo graditi v središčnem kraju pokrajine. Fokkerji 50 na progi Ronke - Munchen Število potnikov v letalskem prometu med Ronkami in Muenchnom je v zadnjih mesecih stalno naraščalo, zato so se pri letalski družbi Lufthansa odločili, da bodo na omenjeni progi uvedli večja letala. Od danes torej letijo na tej progi fokkerji 50, ki lahko sprejmejo na krov 50 potnikov. Doslej so prevoz opravljali z letali embraer 120, ki razpolagajo z 28 sedeži. Ob delavnikih, razen sobot in nedelj, poletita v Munchen po dve letali, dve letalski zvezi sta tudi v obratni smeri. Letalsko progo med deželnim letališčem in Munchnom so uvedli pred dobrima dvema letoma. Pomemben delovni uspeh v tovarni HFE Včeraj so izdelali tisoči kontejner V podjetju HFE Industriale, ki ima sedež v goriški industrijski coni so včeraj zabeležili pomemben delovni uspeh. Izdelali so namreč tisoči kontejner, odkar je v podjetju stekla proizvodnja. Ob tej priložnosti je tovarno obiskal deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro. Slovesnega trenutka so se udeležili tudi številni predstavniki političnega življenja z Goriške, med drugimi predsednik pokrajine Crisci, goriški podžupan Del Ben, podpredsednik Goriške hranilnice Sergio medeot in drugi. Družba HFE je s proizvodnjo začela junija letos in se v razmeroma kratkem času uspela uvrstiti med pomembnejše proizvajalce kontejnerjev v svetovnem merilu. V tovarni, kjer je trenutno zaposlenih okrog sto delavcev, se pripravljajo pa proizvodnjo novih vrst kontejnerjev, po katerih je na svetovnem tržišču veliko popraševa-nje. V podjetju računajo na razširitev proizvodnje. Tako usmeritev potrjuje naraščajoče popraševanje v svetu, možnosti razvoja pa vidijo tudi v strateškem položaju, tovarne, ki je, tako rekoč na stičišču Zahodne in Vzhodne Evrope, ter Severa in Juga ter v neposredni bližini pomembnih pristanišč in drugih prometnih struktur. Proizvodnjo v tovarni že usmerjajo v vidu tesneješe gospodarske integracije, ki jo bo prineslo leto 1993. Za razvoj tovarne govorijo tudi analize in perspektive tržišča na srednji in daljši rok. V prihodnjem desetletju predvidevajo, da bo obseg blagovnega prometa naraščal za 4,3 odstotke letno, medtem ko naj bi bil porast blaga, ki se prevaža v kontejnerjih kar 56-od-stoten. V letu 1988 se je obseg kontejnerskega prometa povečal za okrog deset odstotkov, kar je imelo za posledico skokovit porast popraševanja. V svetovnem merilu so največji proizvajalci kontejnerjev Korejci in Kitajci (Tajvan), ki sami pokrivajo približno dve tretjini tržišča. Vendar ostaja, prav zaradi naraščajočega popraševanja, še dovolj prostora tudi za druge. Pri HFE gledajo torej z dokajšnjim optimizmom na nadaljnji razvoj, ko naj bi svoj delež na tržišču še povečali s ponudbo nekaterih novih modelov. Tako naj bi že prihodnje leto dali v promet poseben kontejner-hladilnik. Ob tem ne gre pozabiti, da se uspešnost podjetja ugodno odraža v celotnem gospodarstvu na Goriškem in v deželi, saj gre za dejavnost, ki ni omejena samo na proizvodnjo v tovarni, ampak je vezana tudi na dejavnost drugih industrij. Na sliki: kontejnerji pripravljeni za odpravo (foto Klemše). Ukradeni fiat 500 so odvrgli v Sočo Goriški gasilci so včeraj povlekli s strmega brega Soče pri Štandrežu fiat 500 Annarose Vellucci iz Rupe. Avto so neznanci ukradli v noči na nedeljo, včeraj pa ga je opazila na strmem levem bregu Soče izvidnica goriške policije. Dveurnemu posegu gasilcev so sledili številni radovedneži. Med predlogi s ponedeljkove občinske seje Na Sabotinu naj bi posadili drevje Izkop na pobočju Sabotina ob gradnji sabo-tinske ceste je pustil trajno kvarno sled, saj je ta brazgotina na hribu vidna daleč naokoli. Za nekatere revanšistične kroge je ta sled bila večkrat povod za napade na Osimske sporazume in dobrososedsko politiko. Na predsinočnji občinski seji pa je komunistični svetovalec Lamberti postavil vprašanje v drugačni luči: kaj je Goriška občina ukrenila ali namerava ukreniti, da bi izboljšala sedanji videz pobočja Sabotina? Lamberti je predlagal, naj bi pod cesto posadili visoko drevje ali z bršljanom ter drugim zelenjem skušali kraju vrniti prvotni zeleni videz. Na jugoslovanski strani nad Solkanom, je še ugotovil, so že poskrbeli za to in učinkovito rešili problem. Poseganje ob sabotinski cesti ni prav enostavno, je dejal župan, ki se je skliceval na birokratske probleme, ker je cesto gradilo Ministrstvo za javna dela s sredstvi Zunanjega ministrstva, ki pa so že v celoti izčrpana. Za vsak nadaljnji poseg naj bi torej bil potreben celo nov zakon, ki bi dodelil potrebna finančna sredstva. Na Občini po županovih besedah še niso razmišljali o možnosti, da bi poskrbeli sami, morda celo s sodelovanjem šol, ki naj bi -kot je sugeriral Lamberti - poskrbele za posaditev drevja. Na isti seji občinskega sveta je socialdemokrat Gentile postavil vrsto vprašanj. Poročali smo že o njegovem ponovnem predlogu, naj bi zaprli upepeljevalnik in smeti prevažali na odlagališče. Poleg tega je še postavil vprašanja glede potrebe po obnovi predora pod grajskim gričem, o zamudah pri zamenjavi članov upravnega odbora družbe SDAG, o ureditvi parkirišča v Ul. S. Chiara, kjer je danes zapuščena policijska kasarna. Glede predora je odbornik za javna dela Del Ben povedal, da še preverjajo najustreznejše rešitve za preprečevanje pronicanja vode, kot tudi za večjo varnost pešcev in kolesarjev, ki se v precejšnjem številu poslužujejo te najkrajše poti med mejnim prehodom pri Rdeči hiši in mestnim središčem. Župan je odgovoril na drugi dve vprašanji: zamude pri obnovi odbora SDAG, ki mu je mandat zapadel že spomladi, odvisijo od pogajanj za vstop Pokrajine in nekaterih tehničnih težav s tem v zvezi, ki pa bodo najbrž kmalu rešene. Glede parkirišča v Ul. S. Chiara je župan menil, da bi ga lahko uredili na površini sedanje tržnice na debelo, ki jo nameravajo preseliti na območje avtoporta. Kar zadeva bivšo policijsko kasarno pa je uprava mnenja, da bi jo morali obnoviti, čeprav zaenkrat še ni dokončnih predlogov glede njene uporabe. Morda, je dodal, bi lahko v njej uredili dom za univerzitetne študente, lahko pa se porodi kaka druga zanimivejša zamisel, ki jo je občinska uprava pripravljena vzeti v poštev. O problemih mladine, ki se v Gorici počuti nelagodno tudi ker nima primernih prostorov za združevanje in razne interesne dejavnosti, je govoril svetovalec Busolini (KPI). Odbornika za kulturo in šport Agatija je vprašal pri čem je ti. Načrt za mlade in ali so uporabili izsledke ankete, ki jo je v ta namen izvedla Občina. Poleg tega je vprašal, ali res ni mogoče dobiti primernih prostorov za vaje številnih mladinskih glasbenih skupin: nekatere kot ansambel Flexy gang se že uveljavljajo na vsedržavni ravni, v Gorici pa ni kraja, kjer bi lahko vadili, ne da bi pri tem motili koga. Glede Načrta za mlade je odgovoril odbornik Culot, ki je pojasnil, da mora odbor še sprejeti sklep, da se poveri analiza zbranih podatkov (prejeli so 700 izpolnjenih anketnih pol) inštitutu Isig. Uresničevanje tega načrta bo zato najbrž trajalo še lep čas. Takojšnje rešitve ni niti glede prostorov za mladinske dejavnosti in posebej glasbo, je povedal občinski odbornik Agati, ker doslej v občinskih poslopjih niso dobili primernega prostora. KULTURNI ZSŠDI POSVET O VZGOJNIH, DEMOGRAFSKIH, TEHNIČNIH IN ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJIH Izhodišča za razpravo bodo podali Karlo Devetak, Marko Lutman, Štefan Cotič in Aldo Rupel. Jutri, 12. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Občini Tržič zarubili gotovino kot jamstvo za plačilo odškodnine Navadno se godi obratno, to je da občina preko davkarije skuša izterjati davek ali drugo pristojbino, v tem primeru pa so zarubili občini. In to celih 166 milijonov lir gotovine. Te dni je namreč postala izvršilna drugostopenjska razsodba v zvezi s povračilom škode, ki jo bo morala izplačati Občina Tržič družbi Edil Ragogna. Da bi upnik le prišel do denarja, se je poslužil možnosti rubeža in pri bančnem zavodu, ki vrši blagajniško službo za Občino sprožil postopek za rubež. Seveda denarja v gotovini. Zgodba, ki se je končala tako nepredvideno, ima svoj začetek pred petnajstimi leti. Takrat je družba Edil Ragogna zaprosila za gradbeno dovoljenje. Na območju Ulice delle Portanzie naj bi zgradili večji objekt. Dovoljenje je Občina izdala s pogojem, da družba poskrbi tudi za zgraditev in ureditev dveh internih poti. Izvajalec del pa menda te obveznosti ni izpolnil, občina pa je preklicala gradbeno dovoljenje. Gradbišče so za daljši čas zaprli. Na ukrep Občine je bil vložen priziv na deželno upravno sodišče, ki je po sedmih letih razsodilo, da Občina ni ravnala pravilno. V tem trenutku je družba sprožila drugi sodni postopek, tokrat na rednem sodišču, z zahtevkom po povračilu škode, ki jo je utrpela zaradi blokiranega gradbišča. Občina naj bi izplačala okrog 280 milijonov lir odškodnine. Na drugostopenjski obravnavi je predstavnikom občine uspelo zahtevek znižati na 166 milijonov lir. Ta razsodba je pred kratkim postala pravnomočna. In v tem je tudi osnova za rubež. Zanimivo pri tem je, da se niso odločili za rubež nepremičnine ali drugega premoženja občine, ampak za zasego gotovine pri bančnem zavodu, ki opravlja blagajniško službo za Občino. Na goriškem valu Številne novice, poročila, zapisi in intervjuji bodo bogatili današnje srečanje Na goriškem valu. Običajnima rubrikama, ki ju Marko Čubej in Marko Lutman posvečata kulturnemu in športnemu dogajanju na Goriškem, se bodo pridružili še širši zapis o uspešni abonmajski kam-paniji tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, napoved kulturnih prireditev, ki se odvijajo v okviru 30-letnice Zveze slovenske katoliške prosvete in pa poro-, čilo o uspešnem jubilejnem romanju na Sveto goro ob njeni 450-letnici. Dovoljeno ogrevanje Od danes dalje lahko tudi v Gorici predčasno prižgemo naprave za ogrevanje. Občinski odbor je na sinočnji seji odobril zadevni sklep, upoštevajoč občutno znižanje temperature. S tem so možnost ogrevanja anti-cipirali za nekaj dni, saj bi sicer lahko vključili kurjavo šele v nedeljo, 15. oktobra. Gretje prostorov je zaenkrat dovoljeno do največ deset ur dnevno. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER V ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED A, v torek, 17. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED B. Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, v soboto od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. Urnik avtobusa za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane (gostilna Peric) 19.50 Doberdob (na trgu) 19.55 Jamlje (gostilna Pahor) 20.00 Dol 20.05 Gabrje 20.10 Sovodnje I. postaja 20.12 Sovodnje II. postaja 20.15 Štandrež (na trgu) kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-22-0° »Indiana Jones - 1'ultima crociata«. VERDI 17.30-22.00 »Indiana Jones - l'ul°' ma crociata«. VITTORIA 17.30-22.00 »Tutto animal“' Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »Caldi peccati"' Prepovedan mladini pod 18. letom. TEATRO COMUNALE 20.30 Gledali^3 predstava »II moroso della nonna«. vaja Gruppo teatrale monfalconese. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »Kakrš® oče tak sin«. Ob 20.15 - Pula po “ »Kavarna Astoria«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI , Bassi Rita - Ul. Don Bosco 175 -32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU , San Nicold - Ul. I Maggio 94 790338. __________pogrebi ___________- Danes v Gorici ob 8. uri Pierma pa vdova Humar iz splošne bolnišnic -a glavno pokopališče, ob 9.30 Annan 0 Cabas iz splošne bolnišnice na 913 elj pokopališče, ob 11. uri Alojzija Su Q(j vdova Podgornik iz bolnišnice Jan® uri Boga na glavno pokopališče, ob eZa Remigio Fornasaro iz bolnišnice •> -po-od Boga v Devin, ob 13.15 Arman madoni iz splošne bolnišnice v Krm Danes tiskovna konferenca SSG Prva premiera v petek v petek bo Slovensko stalno gledališče začelo novo sezono. O tem bo tekla beseda tudi danes °t> 10. uri na tiskovni konferenci v gostišču Marinella, ko bodo Podrobneje predstavili repertoar našega teatra. Neizpodbitno pa je, da bo sezono odprla Schillerjeva drama Spletke in ljubezen, krvava, vehementna zgodba, ki zna presenetiti tudi s čustvenim nabojev. O drami objavljamo nekaj utrinkov. Vse Schillerjeve drame slone na življenjskih prizorih, kjer se življenje zapleta v silovite usodne vozle. Avtorjeva genialnost se kaže v obdelavi snovi. V tragediji Spletke ln ljubezen ni noben prizor, noben nastop v soglasju z osebami, ki nastopajo. Vsako srečanje dveh, treh ali številnih oseb je hkrati spopad, konflikt, ki se zaplete ali razreši pred našimi očmi. Tem posebnostim dramaturgije sledi ostro in Plastično očrtovanje oseb, ki ohranjajo svojevrstno govorico, kot odraz vloge, ki jo ti imajo v družbi. Schiller ljubi krvave in primitivno romantične motive. Njegovo gledanje na ljudi je preprosto. Razlikuje le Črno-bele značilnost: samo dobre in hudobne. Tudi tam, kjer se ta svojstva mešajo v eni in isti osebi, je prepletanje strogo označeno. Nepridipravi in lopovi se pogovarjajo med sabo nenavadno odkrito, prostodušno in iksreno, ne glede na socialni položaj. Ne kažejo se take, kakršni so v svojem skritem jedru, marveč takšne kakršne jih vidi avtor, ki jih slika s sovraštvom in globokim prezirom. Fanatična vera v človeško dostojanstvo in v lepoto čistosti dela avtorja slepega za življenjsko resničnost. Njegovi malopridneži so podli do kraja in njegovi izvoljenci pretirano lepi in svetli. V okviru simfonične sezone V Verdiju tudi Orkester slovenske filharmonije V spored simfonične sezone 1989/90 gledališča Verdi, ki bo trajala tja do junija prihodnjega leta z nekaj presledki za operne predstave, je vključeno tudi gostovanje Orkestra slovenske filharmonije iz Ljubljane. Ta odlični slovenski orkester z bogato tradicijo in številnimi uspehi v raznih državah Evrope, bo nastopil v ponedeljek, 6. novembra, njegov nastop pa bo imel značaj izrednosti, saj je namesto treh nastopov (prvega in dveh ponovitev) kot pri vseh ostalih abonmajskih koncertih, predviden le en sam nastop za red B. Ljubljanski simfoniki bodo izvajali skladbe slovenskega avtorja Osterca, Schumanna in Brucknerja. Medtem pa teče abonmajska sezona v Verdiju naprej in jutri, v četrtek, bo na sporedu že četrti koncert in drugi od štirih zaporednih pod vodstvom stalnega dirigenta Verdijevega orkestra Spirosa Argirisa. V prvem delu bo na sporedu Bussottijeva skladba »Rosso« za orkester, v drugem delu pa L. van Beethovna Trojni koncert v C-duru za klavir, violino, violončelo in orkester op. 56 in simfonija št. 3 »Eroica« op. 65. Kot solisti v Trojnem koncertu bodo nastopili pianist Paolo Bordoni, violinistka Fernanda Selvaggio in violončelist Siegfried Palm. Ciklus svojih štirih zaporednih koncertov je Spiros Argiris začel minuli četrtek, ko sta bila na sporedu Beethovnov Koncert št. 4 v G-duru za klavir in orkester op. 58 z mladim pianistom Paolom Bordonijem ter Bramhsova Simfonija št. 3 v F-duru op. 90. V Beethovnovem Koncertu, predzadnjem od petih, prepojenem z elegantno umirjeno spevnostjo in plemenitim virtuozizmom, je kljub nekaterim razhajanjem, prišlo dokaj lepo do veljave dialogiranje med orkestrom in solistom, zlasti v prvem stavku Allegro moderato, v katerem se je uveljavila tudi odlična pianistova tehnična pripravljenost in na splošno nagnjenost k lirični spevnosti, kakor je v drugem stavku Andante con moto izstopala mehkoba njegovega dramatično obarvanega muziciranja ob delikatni podpori orkestra, ki se v živahnem Rondoju tretjega stavka izteče v melanholični finale. Da je res pravi mojster v klavirski igri je Paolo Bordoni pokazal tudi v dveh dodatnih briljantno podanih skladbah Beethovna in Schuberta. Dirigentu Argirisu gre priznanje zlasti za poudarjeno iskanje zvočne barvitoti in minuciozno gradnjo detajlov. V Brahmsovi Tretji simfoniji je bila dirigentova pozornost bolj usmerjena koordiniranju orkestralnih skupin kot pa k melodičnemu toku, a je orkestru kljub temu uspelo ustvariti nekatere muzikalno lepe učinke tako v prvem stavku, v variacijah intimnega drugega stavka (Andante) in še zlasti v Poco allegro tretjega stavka z Mendelssohnovimi odsevi v zaključnem Allegru. (jk) Karikature na ogled V galeriji Ars je te dni odprta razstava Pavlihove naslovke, katere avtor je slovenski karikaturist in ilustrator Borut Pečar. Na razstavi so prikazane najznačilnejše satirične upodobitve, ki jih je Pečar objavil v zadnjih letih v Pavlihi, od afere Agrokomerc do solidarnostnega zborovanja v podporo »četverice«, itd. Vmes seveda ne manjkajo ilustrirani dovtipi na račun politikov, tako slovenskih kot tistih iz drugih republik. Boruta Pečarja ni treba posebej predstavljati, saj je poleg Kosa, Maverja in nekaterih drugih eden najprodornejših slovenskih karikaturistov. V Pavlihi objavlja že zelo dolgo, posebno tesno pa s tem listom sodeluje od začetka tega desetletja. Razstavo si je doslej ogledalo veliko ljudi, tako da so jo morali celo podaljašati. Soorganizator razstave je sati-rično-humoristični list Pavliha. To je list, ki v tradiciji slovenskega tiska kar nekaj pomeni, saj izhaja že 46 let. Vrhunec je Pavliha dosegel na začetku šestdesetih let, ko je imel naklado 60 tisoč izvodov, pozneje se je zanimanje zanj znatno zmanjšalo, tako da se je zadnje leto naklada sukala okrog 3 tisoč izvodov, včasih pa še manj. Zaradi krize se je list junija letos iz tednika spremenil v štirinajstdnevnik. (Vogrič) Contrada predstavila Co ierimo putei... Carpinterija in Faragune Gledališki flash back v CristaUu Kravosove pesmi prevedene VV« • 11 VV« v ruscmo m srbohrvaščino h^Jeduliško-glasbeni povratek dvajseta in trirlocatn 1 otn tnlrr v tržaško vaiseta in trideseta leta, tako bi lah-strn/eno poimenovali delo, s katerim z0A,ališče La Contrada prejšnji teden skp* ° novo sezono. Avtorja tega odr-trfntl s^°/fQ v preteklost sta priznana £>osl' P‘sca Carpinteri in Faraguna. de,nel že vsako njuno uprizorjeno tak 1™ Co ierimo putei... Oren 9,edališču Cristallo smo sledili teist QVi' trna vse značilnosti varie-ne ega večera: igre, plesa, žive glasbe sr, ;nika, prav tako dobrih domislic, ki smeh in ploskanje občinstva. SDnm'u sl.a s' zamislila delo kot serij u(nflkov, Ai jih gledalcem derlp'(em narečju predstavlja »noneto« -še Pb njem igra vlogo povezovalca baletrIeteiski vodja v spremstvu štirih Trstu i Oko predstavljata čas, »ko se je stroo ep° Sodilo«. To je seveda čas av-vdijin-rS*eSa cesarstva, ki od vedno na-iti p i® bela Carpinterija in Faragune, 2ofg .hnjet po prvi vojni. Humorne pri-irUjp/z življenja v Starem mestu popes-ng J? Popevke iz tiste dobe in original-!q /;q p o Livia Cecchelina, tako da je loč, -p back res sugestiven in privlaču-thegte Ve^a Predvsem za prvo dejanje, (na pj.?1 Ao so v drugem nekateri prizori že/0) nmer sP°tnin na pogreb Franca Jo-ritrnu Y®Ve® razvlečeni in brez tistega Co j /e kil značilen za prvi del. filn0 lrlmo Putei... je vsekakor razved-dnkov P poino domislic, skečov in ut-Macgj' jih je znal režiser Francesco celot0 t*10 dobro združiti v homogeno se odličn^O' 9^asbeniki in plesalke so etejskj ° znašH v tako zasnovani vari-°b.graH%edsta^ nekatere prizore Pjedvsern £ briljantno, kar velja n C ZQsliižen”nkSTat AU.ri°- (Luka Švab) n " On; A IZIDA 3- KOLA: Chiarbc :1. P cina 4:1, Montebello - Zaul &4&A: Chiarbola 5, BREČ ^htebedo Q4' Zauls 3' Opicina : CQs - PRTX.^KUPINA C nTRElRpp°-?JE 8:1 (3:1 Ši»RtM0RmZ^ PRIMORJE: Škaba M, p. BJE. Franza, Battigelli, Kc talfa (Nat Savi, Sardoč, Regen 1Čno E:|;. Pnti tudi do strela, tod ]sa tržaška enajsterica je drugem polčasu uspela doseči kar pet golov in tako visoko premagala Prose-čane. Prvi gol je padel že po petih minutah, strelec pa je bil zelo močen domači srednji napadalec. Drugi zadetek so dosegli že pet minut kasneje s prostega strela. Prosečani so seveda reagirali, toda Tržačani so bili spet iz prostega strela bolj nevarni. Tokrat je Franza le uspel odbiti žogo, na katero pa je prišel nasprotnik in dal še tretji zadetek. Gostje so prišli do gola z lepim strelom Škabarja. V drugem polčasu bi lahko gostje še zmanjšali zaostanek takoj v 3. minuti, a je takrat žoga zadela vratnico. V nadaljevanju so rdeče-rumeni ostali še v desetih oziroma v devetih zaradi izključitve Štoke in nato še Savija. Tako so domačini imeli prosto p_ot do vrat in povišali razliko v golih. (Š. M.) OSTALA IZIDA 3. KOLA: Azzurra -S. Andrea 1:3, Olimpia - Fortitudo 0:2. LESTVICA: CGS, Fortitudo 5, Olimpia 3, PRIMORJE, Š. Andrea 2, Azzurra L NAJMLAJŠI SKUPINA A PRIMORJE - TRIESTINA 0:1 OSTALA IZIDA 3. KOLA: Don Bos-co - Fortitudo 1:2, S. Giovanni - S. Andrea 9:0. LESTVICA: Triestina 6, S. Giovanni, Forittudo 4, PRIMORJE, S. Andrea 2, Don Bosco 0. SKUPINA B SAN LUIGI - ZARJA ADRIAIMPEK 3:0 ZARJA ADRIAIMPEK: Poropat, Bi-ondi, M. Grgič, Tence, Saša, Silli, Ra-žem, Doglia, Jurincich, Possega, Gran-zotto, Gregori. Tudi tokrat ni Zarji uspelo osvojiti niti točke. Nasprotnik je dobra ekipa in je prikazal lepo in učinkovito igro. Čeprav je Zarji manjkalo nekaj standardnih igralcev, so se vsi, ki so stopili na igrišče dobro borili in bi lahko celo osvojili točko. Škoda le, da so se morali igralci Zarje boriti z dobrim nasprotnikom in celo s sodnikom, ki si je kar izmišljal prekrške in predvsem enajstmetrovko. (G. Umek) OSTALA IZIDA 3. KOLA: Portuale - Zaule 0:0, Domio - Servola 1:0. LESTVICA: Vivai Busa 6, Domio, Zaule 4, Portuale 3, Servola 1, ZARJA ADRIAIMPEK 0. ZAČETNIKI SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEK - MUGGESANA 8:0 OSTALI IZIDI 3. KOLA: Altura -Soncini A 1:8, Esperia - Fani B 0:2, Domio - S. Andrea 0:1, S. Vito - Portuale 0:3, Fulgor - Campanelle prel., S. Luigi - Ponziana B prel. LESTVICA: Soncini A, S. Andrea 6, Portuale 5, Fulgor, ZARJA ADRIAIMPEK, Fani B 4, Domio 3, Campanelle, Ponziana B, Esperia 2, S. Luigi, S. Vito, Altura, Muggesana 0. SKUPINA B BREG - PONZIANA 0:9 (0:4) BREG: Kuzmič, Ota, Bertocchi, Bandi, Argenti, Lovriha, Smotlak, Rocco, Jercog, Sancin, Šik. Ponziana je bila premočna za Bregove začetnike, saj so naši v celi tekmi prekoračili le enkrat svojo polovico igrišča. Čeprav rezultat kaže razliko med obema ekipama, bi lahko Brežani omilili poraz, če bi večkrat pustili nasprotnika v off-sidu. Tudi premočna burja je ovirala potek tekme. Najboljši in tudi najbolj požrtvovalen je tokrat bil kapetan Argenti. CGS - PRIMORJE 3:1 OSTALI IZIDI 3. KOLA: Opicina -S. Giovanni 0:0, Chiarbola - Fani A 0:1, Fortitudo - Zaule 4:0, S. Sergio - Don Bosco 2:0, Supercaffe - Soncini B 0:2. LESTVICA: CGS 6, Fani A, Fortitudo, S. Sergio 5, Ponziana A, Opicina, Soncini B 4, S. Giovanni 3, PRIMORJE 2, Montebello, Supercaffe, Chiarbola, Zaule B 1, Don Bosco, BREG 0. CICIBANI SKUPINA A MUGGESANA - BREG Neodigrana zaradi razmočenega igrišča. OSTALI IZIDI 2. KOLA: Domio -Fortitudo 4:2, Costalunga - Azzurra prel., S. Sergio - Zaule prel., Altura -Soncini B prel. LESTVICA: Domio 4, Altura, Soncini B, Costalunga, Fortitudo B 2, BREG, S. Sergio, Zaule, Muggesana, Azzurra 0. SKUPINA C S. NAZARIO - PRIMORJE 0:15 (0:7) STRELCI: Carli 5, Šemec 4, Šušteršič, Pertot in Bergagna 2. |y. ; | ||m, s L -1 Ekipa mlajših cicibanov Zarje Adrialmpex B PRIMORJE: Budin (D. Piciulin), Bu-kavec (Gruden), Ostrouška (M. Piciulin), Carli,_ Šemec, Pertot (Bergagna), Šušteršič (Škerlj). Tekma ni bila zanimiva, saj je bila razlika med ekipama ogromna. Prosečani so že v prvem polčasu dosegli kar 7 zadetkov in popolnoma nadigrali domačo ekipo. Vratar Budin oziroma Piciulin sta se v celotnem poteku srečanja le nekajkrat dotaknila žoge in to priča o razliki na igrišču. (Š. M.) BOR - ESPERIA PREL. LESTVICA: PRIMORJE 4, Chiarbola, Fortitudo A, Esperia, Montebello 2, CGS 1, Ponziana, BOR, S. Vito, Supercaffe 0. . MLAJŠI CICIBANI Vse tekme mlajših cicibanov na Tržaškem so bile preložene zaradi blatnega igrišča. Na Goriškem NARAŠČAJNIKI ARIS SAN POLO - JUVENTINA 1:2 (1:1) STRELCA: Marko Devetak in Pete-an. JUVENTINA: Peric, Šuligoj, Mar-vin, Peteani, Marušič, Kobal, Pisk (Ferfoglia), Petean, M. Devetak, Ger-golet (A. Devetak), Bais. V Tržiču so Ferfoglievi varovanci po zelo napeti in borbeni igri odnesli domov obe točki. Juventini je povzročalo preglavice predvsem majhno igrišče, tako da ni mogla ustvarjati zaželene igre. Kljub temu je z Devetakom prešla prva v vodstvo. Kmalu nato so domačini remizirali z lepim strelom izven kazenskega prostora. V drugem polčasu sta obe ekipi imeli veliko priložnosti za zadetek, a nobena ni prišla do zaključka. Tekma je bila videti vse bolj napeta in živčna. Ko je že zgledalo, da si bosta ekipi razdelili točki, je sodnik v zadnjih minutah igre dosodil Juventini enajstmetrovko in tako so fantje zmagali. Juventina bo naslednje srečanje igrala na domačem igrišču na stadionu Baia-monti, kjer bo pred težko nalogo, saj prihaja v goste prvouvrščena ekipa iz Corna di Rosazzo. (M. M.) IZIDI 3. KOLA: Audax - Natisone 0:1, Azzurra - Pieris 4:0, Isontina - Villesse 0:1, Lucinico - Gradese 0:2, San Michele - Corno 1:5, San Marco - Ro-mans n.i., Pro Romans - Aris San Polo n.i. Počivala je Juventina. LESTVICA: Gradese, Corno 6, Azzurra 5, Pieris 4, Juventina, Romana, Villesse 3, Aris S. Polo, S. Michele, Natisone 2, S. Marco, Lucinico 1, Au-dax, Isontina, Pro Romans 0. NAJMLAJŠI JUVENTINA C ARNIČA ASS. - AZZURRA 2:0 (1:0) STRELEC: David Gergolet. JUVENTINA: Pavio, Devetak, M. Gergolet, Podde, Menih, Florenin, D. Ferfolja, A. Ferfolja, P. Gergolet, D. Gergolet, Trampuš, Mažgon, cernigoj, Ambrosi, Scimone. Tudi tokrat so igralci Juventine opravili soliden nastop in povsem zasluženo premagali ekipo Azzurre. V uvodnih minutah so gostje agresivneje zaigrali, v nadaljevanju pa so domačini prevzeli vajeti igre in so z Davidom Gergoletom prešli v vodstvo. V drugem polčasu so igralci Azzurre hoteli na vsak način izenačiti, to pa so igralci Juventine primerno izkoristili in zapečatili končni izid v svojo korist. Tudi tokrat gre pohvala celotnemu moštvu, še posebej vratarju Paviu, ki je v marsikateri priložnosti rešil domača vrata. (P. G.) IZID 1. KOLA: Corno - Pro Farra 3:0. IZIDI 2. KOLA: Natisone - Mede-uzza 1:1, Pro Farra - Isontina 0:8, Cor-monese B - Corno 3:1, Pro Romans -Azzurra n.i., Lucinico - Juventina 3:2. LESTVICA: Isontina, Cormonese B 4, Medeuzza 3, Pro Romans, Corno, Lucinico 2, Natisone 1, Juventina, Azzurra, Pro Farra 0. CICIBANI SOVODNJE - JUVENTINA n.o. MLADOST - ARIS n.o. IZIDI 1. KOLA (GORIŠKA A SKUPINA): Juventina - SanVAnna 1:3, Au-dax - Cormonese B n.o., Cormonese C - Isontina A 1:7, Azzurra - Sanrocchese 3:0, Lucinico - Šovodnje 1:1. IZIDI 2. KOLA (TRZIŠKA A SKUPINA): S. Canzian - Mladost 1:1, Aris -Gradese 2:5, S. Marco - Fogliano 3:2, S. Michele - Turriaco 4:1, Ronchi - Mon-falcone 5:4. LESTVICA: Gradese, Ronchi 4, Monfalcone, S. Michele, Turriaco, S. Marco, Aris 2, Mladost, S. Canzian 1, Fogliano 0. ZAČETNIKI PRO ROMANS - SOVODNJE5:D (3:0) SOVODNJE: Tomasi, D. in S. Tomšič, Bonan, Pisk, Figelj, Ožbot, Cotič, Zanfagnin, Pelegrin, Prinčič, Plesničar. Mladi Sovodenjci so na tujem doživeli pekoč poraz. Domačini so bili nedvomno za razred boljši nasprotnik, saj so prikazali zrelejšo igro. Domače desno krilo je bilo za Sovodenjce prava nerešljiva uganka. Visoki beri golov domačinov je nedvomno botroval tudi slab dan vratarja Tomasija. (I. P;) MLADOST - GRADESE 1:2 (0:0) MLADOST: Ferletič, Peric, I. Gergolet, Soban, Farra, Lorenzut, A. Gergolet, Nardon, Gallo, Pahor, Černič, Isoni. Začetniki Mladosti so opravili zadovoljiv nastop, saj so prikazali v marsikaterem delu srečanja dober nogomet. Žal niso imeli prevelike sreče v strelih na vrata, saj so le enkrat zadeli nasprotnikovo mrežo, medtem ko so gostje kar dvakrat premagali domačega vratarja Ferletiča. (A. G.) IZIDI 2. KOLA (GORIŠKA SKUPINA): Azzurra - Lucinico 5:1, Natisone - Corno 7:0, Itala San Marco A - Au-dax 12:0, Sanrocchese - Itala San Marco B 3:0, Isontina - Pro Romans 1:0, Šovodnje - Mossa 0:3. LESTVICA: Itala San Marco A, Azzurra, Natisone, Sanrocchese, Isontina 4, Cormonese, Mossa 2, Šovodnje, Lucinico, Pro Romans, Itala San Marco B, Audax, Corno 0. IZIDI 2. KOLA (TRŽIŠKA SKUPINA): S. Canzian - Romana 1:0, Aris -Mladost 1:0, Gradese - Turriaco 3:3, Staranzano - Fogliano 3:0, Monfalcone - S. Marco 4:0, Pieris - Vermegliano 0:2, S. Michele - Ronchi 1:3. LESTVICA: S. Canzian, Aris, Staranzano, Monfalcone, Ronchi 4, Fogliano, Vermegliano 2, Romana, Gradese, Turriaco, S. Michele 1, Mladost, S. Marco, Pieris 0. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000- din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski Je. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja L J ZTT Član italijanske m tista T,„ ip *3lS5fSS 11. oktobra 1989 Medtem ko se v azijskem delu ubadajo z nevarnim panislamizmom Pribaltski »separatizem« je že okužil domala vse narode sovjetske federacije MOSKVA — Latvijska ljudska fronta je na svojem kongresu konec tedna sklenila, da bo na bližnjih volitvah in potem v novoizvoljenem vrhovnem sovjetu republike vodila boj za »obnovitev državne neodvisnosti Latvije in za oblikovanje demokratične parlamentarne republike«. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta sosednje Estonije Arnold Rutitel piše (v švedskem časniku), da je leta 1940 Sovjetska zveza nezakonito anektirala neodvisno republiko ter da je priključitev Estonije zatorej še vedno nezakonita. Litovski partijski šef Algirdas Brazauskas vztraja pri osamosvojitvi KP Litve od KPSZ, češ da le tako lahko računa na spodoben izhod prihodnjih volitev. Tudi po vsej Sovjetski zvezi kipijo sredobežne sile. Kot je bilo pričakovati je svarilna izjava CK KPSZ o separatističnih in nacionalističnih težnjah (objavili so jo konec avgusta po množičnih nemirih) v treh pribaltskih republikah šele prav izzvala duhove. Mihail Gorbačov je dobil že na ducate protestnih izjav, med drugim od vseh poslancev iz teh republik. Razen večine ruskogovorečih, ki pa zdaj ob vsaki priložnosti v vrhovnem sovjetu v Kremlju obtožujejo Pribaltijce, češ da jim kršijo ljudske pravice. Ljudski fronti Latvije in Estonije ter gibanje Sa-judis v Litvi so prevladujoče politične sile, ki imajo za seboj velikansko večino teh narodov. Tudi precej ruskogovorečih jih podpira v boju za suverenost, gospodarsko samostojnost in jezikovno-kulturno svobodo. Partijsko-državna vodstva teh treh republik so najtesneje povezana s svojimi vsenarodnimi gibanji (za perestrojko, se imenujejo v dodatku uradnih nazivov). Seveda pa se od njihovih izrazitih separatistov ločijo v tem, da formalno še pristajajo na članstvo v SZ, pod pogojem, da postavijo sovjetsko federacijo na zelo demokratične temelje. Pribaltski »bacil« je okužil praktično že vso Sovjetsko zvezo. V Belorusiji in Ukrajini se partijsko-dr-žavne strukture spopadajo s čedalje močnejšima gibanj ima za narodnostni preporod, uveljavitev svojih jezikov, za destalinizacijo in nasploh demokratizacijo političnega življenja. Izredno dramatično postaja ozračje v zahodni Ukrajini. V Lvovu je pred dnevi prišlo do spopadov med milico in predstavniki narodnega gibanja Ruh, ki se jim je pridružil še helsinški komite za človekove pravice in vrsta drugih »neformalnih« organizacij. Z obeh strani je bilo 15 ranjenih. Pravda Ukrajine zdaj vodi žolčno gonjo proti »skrajnežem«. Novemu partijskemu voditelju Vladimiru Ivašku je predhodnik Sčerbicki zapustil skrajno težavno dediščino. Ukrajinski separatizem dobiva zastrašujoče razsežnosti in z volilnim zakonom skušakjo zapreti pot ruhovcem do oblasti. V Belorusiji povzroča dodatne napetosti in spopade med vodilno ekipo v Minsku in množičnimi gibanji še dejstvo, da je spričo katastrofalnih posledic po Černobilu tretjina republike obsojena na uničenje pridelka in izselitev dobršnega dela ljudi. Gibanja v Zakavkazju imajo precej drugačno ozadje. Tu gre predvsem za mednacionalne konflikte, po malem vseh z vsemi, čeprav je tleča vojna med Armenci in Azerbajdžanci že dolgo znana. Spopadi med Gruzinci in njihovimi muslimanskimi sosedi so za zdaj bolj lokalnih razsežnosti - razen v Abhaziji. Če pa sta armenski in gruzinski separatizem izraz protesta nad kolonialnim položajem s strani Moskve, se v azerbajdžanski ljudski fronti jasno kaže panislamska težnja. Igra z Iranom (v Bakuju so pravkar podpisali širokopotezne sporazume) in drugimi sosedi vlivajo strah v kosti vsakemu voditelju v Kremlju, in to že dolga desetletja. ANTON RUPNIK Huda nesreča na avtocesti Genova - Savona GENOVA — Dve osebi sta včeraj dopoldne umrli v hudi nesreči na nekem viaduktu na avtocesti Genova - Savona. Tam je tovornjak s prikolico zapeljal v skupino delavcev, ki so delali na viaduktu med Arenzanom in Gogoletom. Pri tem sta en delavec in voznik tovornjaka padla z nadvoza več kot 50 metrov globoko in se ubila. Gre za 45-letnega delavca Filippa Verdera-meja iz Savone in 25-letnega voznika tovornjaka Marca Tassistra iz Campomoroneja pri Genovi. Vzroke nesreče raziskuje prometna policija. Potek nesreče še ni povsem jasen in ve se le, da je tovornjak, naložen s približno 300 stoti proda, nenadoma zapeljal med delavce, nato pa obvisel na robu viadukta. Nesrečnega voznika je vrglo iz kabine, skupaj z njim pa je v globino zletel še eden od delavcev. Zaradi nesreče je bil promet na avtocesti na odseku med Gogoletom in Arenzanom dalj časa prekinjen. Papež je v Jodžakarti pozval k skupnemu boju v imenu miru DŽAKARTA — V naj večji- muslimanski državi na svetu je papež Janez Pavel II. pozval množico, naj se pripadniki vseh veroizpovedi združijo v imenu človeštva za skupno gradnjo miru. To naj bi tudi pripomoglo k bistvenim zgodovinskim premikom. Papež je te besede spregovoril zbranim zastopnikom indonezijskih verskih skupnosti. Kar 85 odstotkov celotnega prebivalstva, približno 180 milijonov ljudi, je muslimanov. Protestantov je 6 odstotkov, najmanj pa je in-dujcev in budistov. Janez Pavel II. je včeraj obiskal tudi zgodovinsko budistično in muslimansko središče Jodžakarta na Javi, kjer je tudi maševal na odprtem na območju akademije indonezijskega letalstva. Papežev prihod je sprejela množica, ki mu je posvetila folklorni praznik s plesi in petjem. Ob njegovem mimohodu so ga domačini počastili z obredi, ki so nekoč spremljali prihode kraljev in sultanov. Med svojim obiskom v Džakarti pa je Janez Pavel II. izkoristil priložnost, da je spomnil prisotne, kako je pred štirimi leti prvič stopil v stik z muslimanskim svetov v Časablanci. Takrat je mladim muslimanom dejal, da se kot papež ne more omejiti izključno na stike s katoliškim svetom. To je ponovil tudi v parku, ki sredi Džakarte predstavlja vse indonezijske otoke v zmanjšanem merilu. Njegovo stališče pa je bilo skorajda obvezno, saj bi težko drugače objasnil pomen obiska v državi, kjer je le 2,6 odstotkov prebivalstva sprejelo katolicizem. Na sliki (telefoto AP): papeža Jane-1 za Pavla II. so v Jodžakarti sprejeli s plesom in folklornimi prireditvami. Sedaj je na udaru makedonska vlada SKOPJE — Makedonska vlada na čelu z Gligorijem Gogovskim si lahko vsaj za nekaj časa oddahne. Pričakovali so namreč, da bo na zasedanju sobranja Makedonije, ki je bilo 28. septembra, postavljeno vprašanje njene zaupnice, toda predlog makedonske mladinske organizacije ni bil sprejet. Med samo sejo so uspeli mladinci zbrati le sedem podpisov (potrebovali pa bi jih deset), tako da niso mogli izposlovati neposrednega postopka. Podobno usodo bo najbrž doživela podobna pobuda, ki je prišla iz republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ) in sicer glede odgovornosti vlade, ker nima usklajenega ekonomskega programa, zaradi primera »Vevčani«, »izginjanja« vode iz Dojranskega jezera (spori z Grki), zastrupitve rib v Vardarju, poklanjanja orožja, prirejanja lovov in podobno. Tokrat se je v Makedoniji prvič govorilo o možnosti, da »pade« vlada. K tem pričakovanjem je še največ pripomogla afera ob suspenzu osmih funkcionarjev RSNZ, ki so sicer od maja meseca menda raziskovali številne nepravilnosti, povezane z imenom predsednika vlade Gligorija Go-govskega in nekaterih članov njegovega kabineta. Javnost je seveda prepričana, da je prišlo do suspenzov samo zato, da bi onemogočili preiskavo, kljub temu pa so delegati brez posebnih razprav sprejeli razlago, češ da gre za »nujno potrebne kadrovske premike in spremembe zaradi večje učinkovitosti republiškega sekretariata za notranje zadeve«. Ne samo to: z aplavzom so priznali, da verjamejo predsedniku Gogovskemu, češ da gre v resnici za mračno zaroto proti vladi. Kdo naj bi vodil to zaroto, tega Go-govski ni povedal. Vendar bi jo pozornejši bralec novic z juga Jugoslavije utegnil sam »rekonstruirati«; največ alarmantnih reportaž o aferi s suspendiranimi policaji je objavil beograjski tisk. Močno oporo pa je dobil v makedonskemu članu državnega predsedstva dr. Vasilu Tupurkovske-mu, ki je pred nedavnim ob prisotnosti novinarjev sprejel osmerico odstavljenih policijskih funkcionarjev ter jim dal v posebni izjavi popolno podporo. Hkrati je ocenil, da gre za brutalno obliko politične represije, torej za kategorijo, ki se na sedanjo makedonsko oblast lepi že vse od primera Vevčani, ko so ob sporu zaradi vodovoda miličniki na ljudeh preizkusili električno vzgojne palice. Beograjske revije tudi sicer kar tekmujejo, katera bo objavila več fotografij Gogovskega z revolverjem magnum v roki (kar naj bi bilo darilo policijskega ministra) pa podatkov o nepopularnosti makedonskih funkcionarjev v javnosti in drugih podrobnosti. Igra je, kot kaže, dokaj prozaična: sestavni del sleherne oblasti je seveda tudi policija. In če je le-ta začela »rovariti« proti njej, so jo oblastniki morali utišati. Koliko pa bo nova, tako imenovana demokratična linija v makedonski partiji, ki trenutno s Petrom Goševom in Mihailom Danevom vodi na listi popularnosti, resnično bolj demokratična od sedanje (Jakov Lazaroski, Gligorije Gogovski in tudi Milan Pančevski), bo pa seveda pokazal šele čas. V republiki, kjer je vec kot 80 odstotkov podjetij v bankrotu, ki vedno bolj leze pod »patronat« srbskega boljševizma, so sleherne prp' gnoze silno tvegano početje... (Z. S-) ' Forbes objavila pregled najbogatejših Američanov NEW YORK Kako si predstavljate povprečnega ameriškega bogataša? Statistike pravijo, da je to 63-Ietni moški, ki ima 3,1 odstotka otrok in 1,4 odstotka življenjske sopotnice, kar pomeni, da si kdaj privošči tudi razporoko in se nato naveže na kako drugo zastopnico ženskega spola. Poleg tega pa ima v svojih selih približno 627 milijonov dolarjev, kar seveda ni malo. Ameriška revija Forbes je pravkar objavila lestvico 400 najbogatejših prebivalcev ZDA. Prvi po svojem neizmernem bogastvu je letos 75-letni John Wer-ner Kluge, predsednik televizijskega omrežja Mefro-media. V njegovi listnici je kar pet milijard dolarjev, za celo milijardo več kot v žepih VJarrena Buifeta, ki se lahko vsekakor veseli svojega drugega mesta. Dosedanji rekorder Sam Walton je razdelil svoje imetje med naraščajem in je tako zdrsnil na 20. mesto. Na osmem mestu sta dve ženski Barbara in Anne Cox, ki sta sicer rojeni pod srečno zvezdo, saj sta bajno vsoto denarja podedovali kar od staršev. Med najbogatejšimi je vsekakor tudi drugih 52 žensk. Najmlajši multimilijoner je 33-letni William Gates 111., lastnik računalniške družbe. Prava zanimivost tovorstnih pregledov pa je ugotovitev, da so »zgodovinski« bogataši padli precej nizko. Od družine Rockfeller je najbogatejši 74-letni David, ki lahko računa na 950 milijonov dolarjev osebnega bogastva. To pa je primerno le za 69. mesto. Popisovanje vojnih ostankov na obalah Kiske na Aljaski Vodja ameriške službe za zaščito narave in ribolov Mike Boylan popisuje stanje japonskega obalnega obrambnega topa v Kiski na Aljaski. Popis sodi v okvir obsežne akcije, v kateri bo trideset uslužbencev ameriške službe za zaščito narave in ribolov pregledalo in natančno popisalo vse ostanke orožja iz 2. svetovne vojne, ki so ga zapustili Japonci na obalah Kiske in na otoku Attu v Aleutih (Telefoto AP) Za zdaj je položaj na Etni pod kontrolo ACIREALE Položaj na pobočjih Etne je povsem PP. kontrolo, vendar pa to še ne pomeni, da je nevarnost m1^, la. Zaskrbljenost vulkanologov vzbuja predvsem dolg3 r poka, ki je nastala na južnem pobočju gore po predh0 ■ intenzivni seizmični aktivnosti in vidnem dvigu zemelj5 ga površja. £jt0 O tem je včeraj v prisotnosti ministra za civilno za= Lattanzia govoril odgovorni za vulkanologijo pri kom1 .g za velike katastrofe prof. Barbieri. Ta je povedal, da razpoka dolga 6 do 7 km in široka en meter. Od 28. sep1 bra se stalno daljša in 2. oktobra je dobesedno presekal dva dela pokrajinsko cesto št. 92 od Zafferane do R1 Sapienza. Trenutno se je razpoka »ustavila« na višini ^ m, medtem ko je novonastali krater na višini 2600 m- bj-po Barbierijevem mnenju lahko lava, ki naj bi bila v 9 . j rt ni največ 200 metrov, izbruhne mnogo nižje po razP°assV' se usmeri proti najbližjim naseljenim krajem Malop3 z3 Fleriju, Zafferani in Pedari. Zato se je Barbieri zaYz ,e je " da 5 maksimalno budnost, istočasno pa je tudi poudaril, treba tudi izogniti neutemeljenemu preplahu. iza c> Barbieri pa se je tudi zelo pohvalno izrazil o organ gpie civilne zaščite, ki je po njegovem mnenju ob izbruhu1 pokazala izredno učinkovitost. Prav zaradi tega je tud nje«; zil upanje, da bodo lahko kmalu preklicali »izredno s tl)(ji ki še vedno velja. Ob dosedanjih akcijah pa se J ^repi' zavzel za še boljšo mrežo opazovalcev na Etni in za ° av® tev centrov za avtomatsko obdelavo podatkov ter 'z načrta za stalen nadzor nad dejavnostjo Etne.