i
i
“1367-Prosen-Oko” — 2010/7/27 — 14:09 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 26 (1998/1999)
Številka 2
Strani 104–106
Marijan Prosen:
OKO
Ključne besede: astronomija, vesolje, ozvezdja, Bik, Aldeberan.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/26/1367-Prosen.pdf
c© 1998 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
Astronomija I
OKO
V jasnih jesenskih večerih in nočeh skoraj ne moremo prezreti svetle
oranžne zvezde, ki sveti v ozvezdju Bika. Včasih so ji rekli (Veliko) Bikovo
oko, danes pa jo poznamo pod imenom Aldebaran (sliki 1 in 2).
Slika 1. Ozvezdji Orion in Bik (iz Fl amsteed ovega Zvezdnega atlasa , 1776). Dobro je
vidna glava Bika in na nj ej Oko - zvezda Aldeb aran. .
Aldebaran je glavn a zvezda v Biku in leži v enem od obeh krakov
Hijad ,znamenite razsute zvezdne kopice (Presek, 24, str. 92). Aldebaran
je beseda arabskega izvora in pomeni tisti, ki zasleduje. Zvezdi bi lahko
rekli kar Zasledovalka . Samo ime zvezdi kar pristaja, saj se res zdi , kakor
da iz noči v noč na nebu zasleduje Sedem sester, sedem drobnih zvezd,
zbranih v zvezdni kopici Plejade (Presek , 22 , str. 62).
Vzemite si malo več časa in nekaj jasnih noči opazujte zvezde Bika , še
posebej zvezdo Aldebaran . Poskusite opazovati sij (to je z očesom zaznano
svetlobo) te zvezde , oziroma ugotoviti, kako se ji le-ta spreminja. Izbrati
je treba idealno jasno temno noč , torej brez mesečine.
Sij najprej opazujete, ko je Aldebaran nizko na vzhodnem delu neba
(zvezda se dviguje) , nato v najvišji legi na jugu, potem pa, ko je že nizko
na zahodnem delu neba .
IAstronomija
Slika 2. Takole s pomočjo Koscev v ozvezdju Orion naj laže izsledimo Aldebaran
(o Bika) - 70 svetlobnih let oddaljeno orjakinjo , ki je oko li 25-krat večja od Sonca, v
veso ljski prostor pa oddaja svetlobo za 150 Sonc.
Opazujete s prostim očesom tako, da sij Aldebarana primerjate s
sijem svetlejše Kap ele (glavne zvezde v ozvezdju Voznik) , ki je ta čas
dovolj visoko , da ima zanesljivo stalen sij. Svoje ugotovitve poskusite
tudi zapisati. (Pomagate si lahko z naslednjo tabelo.)
Datum vzhodno neb o jug zahodno neb o Opombe
pod 15° okoli 60° pod 15°
15.10. do sti šibkejš i in tako dalje . . .
30.10. . . .
. . .
Nedvomno boste ugotovili, da zvezda tem šibkeje svet i, čim bliže je ob-
zorju.Tedaj tudi bolj migota (scintilira ), saj gre njena svetloba skozi
daljšo pot in ob zeme ljskem pov ršju tudi bolj nemirn e plasti ozračja kot
pr i višji legi. Ob kulminaciji, ko je zvezda naj višje nad obzorjem na jugu ,
pa je njen sij največj i .
slam 3. Narisran fe del nrnridsgDe 
p o f i W e 5 d e ~ n a d o ~  
K a d a r j e ~ n i a r k a m d o ~ e m  
( l e g s Z l ) , - * - b b  
& i ~ j e ~ p o t d Q ~  - je * @@ &I. v pr- 
p e m p r i m e r u s m t b b a ~ ~ ~ i n  
~ ~ s p r a m e m b ~ v ~  
a a t o j e e i i % ? w z d a ~ ~ p r h a t w  
mqjP (Eblqgsi) ]not v d ?  
Prepribjte se o tem. Naj vam pdkpnem: naloga je z & t m .  
Marijan P r m h