247. številka. Ljubljana, v petek 25. oktobra 1895 XXVIiT. leto. lakaja VMk dan iveier, ishiifii nedelja in praenikc, ter velja po posti prejemon sa avstro-ogerske delete ta vse loto 1f> gld., 7.a pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., ra jeden 1 gld 40 kr. — Za L j obijano tres pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., /.a četrt leta 3 gld. BO ki., sa jeden moste 1 gld, 10 ,kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta — Za tuje de ž« le toliko seč, kolikor poštnina enafia! Za oznanila plačuje se od itiriatopne petit-srste po 6 kr., te ne osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ve dvakrat, in po I kr, Ce se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. VA. Upravniitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, osoanila. t j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na UuiiHji, 24. oktobra. Ministerski predsednik grof Badeni je z današnjo sejo lahko zadovoljen. Kkspoze finančnega ministra Bilinskega je naredil dober utis, debata o vladnem programa, v katero so danes posegli poslanci grof Khnenburg, dr. Herold, grof Hohen w a r t, vitez Z a I e s k i , dr. P a 11 a i, dr. F e r j a n č i č in Barwinski je bila mirnejša nego se je pričakovalo. Vsi . govorniki so govorili jako zmerno, državniško, iz vseh govorov se razvidi, da so poslanci tistih misli j, kakor Kecal v ,Prodani nevesti", ki zatrjuje „Na besede nič ne damo". — Tudi parlamentarne stranke ne dajo nič na besede, zlasti ker so te v vladnem programa tako postavljene, da so Ž njimi zadovoljne vse stranke. Vlada pa naj le poskusi z dejanji zadovoljiti vse stranke 1 Začetkom seje so bili stavljeni nekateri nujni predlogi in nekatere interpelacije, mej njimi interpelacija posl. Kronawettra in Pernerstor f e r j a glede patra Stojalovrskega. Ta poljski duhovnik je apostol krščansko-socijalne ideje mej Poljaki. Poljski škofje pa nečejo o krščanskem socijalizmu nič slišati, ker so dobri prijatelji šlabčičev in zidov, in preganjajo nesrečnega patra kolikor mogoče. Da bi se ta mož iz Avstrije odpravil, je nuncij Auliardi mu ukazal, naj zapusti monarhijo in naj se preseli v svojo dijecezo Bar. Ker pa nuncij Agli-ardi nima nikake pravice iztiravati avstrijskih državljanov, in ker se je rečeni ukaz vročil Stojalovvskemu po c. kr. policiji so imenovani poslanci interpelirali vlado, kako mora tako nezakonitost podpirati. Potem je finančni minister dr. B i 1 i n s k i razvil svoj finančni ekspose. Mej drugim je rekel: Tudi letos se je posrečilo vzdržati v proračunu ravnovesje, ali za I. 1897. ne kaže tako dobro, ker bode treba zlasti za razne železnice mnogo milijonov. Mej drugimi železnicami je tudi projektovana druga zveza s Trstom. To vprašanje se bo moralo dognati. Katera proga se bo gradila, se še ne da reči, saj V a n d a. (Češki spisal E. Jelinuk. Preložil Slavko Savoval.) (Konec.) čez nekoliko časa upozual sem se s celo dru -žino, tako da sem bil kakor domač. BPanie Ivlvardzie," čuje se na levo in desno; ni čudo, da nisem mogel ziniti besedice, da bi se dostojno zahvalil za nezasluženo ljubeznivost, s katero so me mili znanci obsipavali v tako nepričakovani meri. Vanda — danes že gospa Vanda — se je bila vrlo malo spremenila; bila je res bolj Častitljiva — obleka jej je segala do tal, d oči m je v Benetkah hodila še v krajši, ali na obraza jej je zibal se še vedno isti sveži prisrčni smehljaj, in v govoru se je kazala še vedno prejšnja mila dražest. Prepričal sem se po kratkem razgovoru tndi, da je njen soprog bil mož, kakeršnega je Vanda zaslužila in si tudi mogla želeti. Najbolj me je pa zanimal mili Stanko, deček kakih štirih let, krasno in bistro dete, za svoja leta nenavadno razumno. Stanko je bil oblečen v poljski kaftan, na glavi je imel čepico konfederatko in imel opasan meč. Hodil je ponosno, nič ni bilo nepristojnega v njegovem obnafianju. Brzo sva se sezna še Tržačani v tem oziru sami niso jedini. Proga Divača-Škoija Loka bi veljala 16 milijonov, Pre-dilska železnica 27 milijonov, železnica čez Ture 29 milijonov, železnica čez Karavanke pa 20 milijonov. Jedna teh prog se bo morala graditi. Vrh tega bo skrbeti še za druge Železnice in sploh za prometna sredstva, tako da se troški z rednimi dohodki ne bodo dali pokriti. Vlada misli vsled tega na ustanovitev investicijskega fonda. Tudi za uradnike bode treba kaj storiti, zlasti za pokojnine sirot in udov. Za uredbo uradniških plač potrebna svota se nikakor ne bo mogla dobiti iz rednih dohodkov, vlada pa ima trdni namen, izvršiti s 1. januvarijem 1897 reformo uradniških plač. Ker je vlada tudi za to, da se odpravi loterija, bo neobhodno potrebno, povišati dohodke. Dohodki iz davkov so v proračunu preliminirani kakor doslej. Finančni minister je potem obširno govoril o nedognani davčni reformi, nje dobrih in slabih straneh in priznavajoč, da je današnja davčna uredba socijalno nedopustna in nepravična, povdarjal, da je treba skrbeti za saniranje državnih in deželnih financ. Vlada bi rada dosegla, da bi se davčna rt-forma s 1. januvarijem 1897. leta uveljavila. Vlada je tudi pripravljena študirati vpraSanje, bi-li kazalo poveriti pobiranje davkov občinskim organom in vprašanje o odškodovanju teh organov. Finančni minister je potem obširno govoril o indirektnih davkih in končno pojasnjeval finančno stran pogodbe z Ogersko. Proračun za leto 1890. izkazuje 669,691,582 gld. skupnih stroškov in 062,902.808 gld., torej 211.220 gld. prebitka. V primeri z letom 1895 je prebitek za 173.617 gld. večji. Ker se je pa v 1. 1895 izdalo 8 mil. za podporo po potresu prizadetim krajem na Kranjskem in Štajerskem, ki so bili vzprejeti v proračun za leto 1896, je prebitek leta 1890 za 2,820.38.5 gld. manjši, kakor letošnje leto. Vkljub tem manj ugodnim denarnim razmeram se bode tudi v bodočem letu od tekočih dohodkov izplačalo 3 miljone državnega dolga. Skupni stroški so za 18,210.495 gld., v popravljenem proračunu pa za 17,001.842 gld. večji, nego leta 1895. — V proračunu za notranje ministarstvo so vpoštevani stroški za ustanovitev druzega zavarovalno-tehnič-nega odelka za zasebno zavarovanje, dalje za ustanovitev jednajsterih novih okrajnih glavarstev, za zvišanje potrebščin za javno varnost kakor tudi za državne stavbinske urade v posamnih deželah. Mnogo večji stroški so proračunjeni za napravo cest in mostov na Primorskem. — V proračunu za deželno brambno miniaterstvo so pri poglavju deželna bramba zaračunjeni za 800.478 gld. večji stroški, ki so določeni za nameravano novo opravo za deželno brambo, posebe pa za pomnožitev deželnobrambnih čet. V posebnem proračunu vstavljenih 302 000 gld. je namenjenih za napravo orožja. Za orožuištvo je več proračunjeno 172.790 gld., ker se namerava pomnožiti moštvo pri osmih žendarmerijakih poveljstvih. — Proračun za naučno miniaterstvo izkazuje za 731.135 gld. večje stroške. Večje svote so namenjene za podporo umetniški družbi na Dunaju, da se bode mogla vdeležiti mejnarodne umetnostne razstave v Berolinu, kakor tudi za podporo za izkopavanje arheologičnih predmetov v orijentu. Nadalje je v proračunu zistemiiovanih M0 novih učnih mest extra sta tu m na srednjih šolah. — Stroški finančnega ministerstva so za 5,012.077 gld. manjši; pri tem so všteti v letu 1895 zaračunjeni 3 milijoni za podporo vsled potresa poškodovanim krajem. Kredit za substitenčne doklade štirim nižjim uradniškim vrstam in državnim učiteljem se je zvišal od 2,368.000 gld. na 2 513.000 gld. Kredit za izvanrendne podpore državnim služabnikom se je vstavil v jednakem znesku, kakor letos, namreč 910.000 gld. — Trgovinsko miniaterstvo potrebuje 14,270.030 gld, več, nego v letu 189."». Vender se bodo pokrili ti večji stroški z večjimi dohodki, takn da bode bilanca tega ministerstva za 1,394.072 gld ugodneja, nego letos. Za nove železnice se bode potrebovalo 2,584.000 gld. več, nego 1. 1895. — Poljedelsko ministerstvo ima v svojem proračunu za 236.000 gld. manje stroške; ako se pa izločijo tekoči stroški za melijoraeijski zaklad, bodo za 730.384 gld. večji nego letos. — Proračun za pravosodno ministersvo izkazuje za nila in drug drugemu privadila. Kadarkoli sem sedel na divan, prišel je k meni in opiraje se na moja kolena mi je gledal zaupljivo v oči, ko da hoče iz njih mnogo, mnogo brati. Samo ob sebi se ume, da sem Želel porazgo-voriti se z vsakim članom obitelji posebe, ker to ni bilo mogoče v družbi. Zgodilo se je to šele popolu-dne. Družba se razdeli, jedni odidejo na vrt, drugi k igri, mi pa, to je gospa Vanda, njen mož, Stanko in moja neznatna oseba stopimo v sosedno dvoranico. Sedemo vsak na svoj divan, le Stanka vzame mati na naročje. „Spominjate se-Ii še našega sestanka na parobrodu . . . tamkaj daleč na jugu?" pričel sem razgovor. „Ah, da, spominjam se, spominjam. Pripovedovala sem že večkrat o tem sestanku svojemu možu, a . . ,A," seže jej mož v besedo, „ta vaš Blanjik se čuje često pri naših družbinskih večerih." »Kaj, niti na Blanjik niste pozabili?" „Nisem pozabila, spominjam se ga še isto-teko zvesto, kakor onih navdušenih besed, s katerimi ste branili naš narod proti njegovemu zasra-movalcu." „Ali, prosim,---takn malenkost!" „0 nikakor! Z onimi besedami ste se močno dotaknili mojega mladega, deviškega srca, mojih najsvetejših čuvstev. Kako sem bila tedaj blažena, to ve Bog sam in — jaz! O, želela sem tedaj zahvaliti se vam iz vsega srca za to, a nisem mogla z ničim drugim nego s svojim vročim prijatsljstvom, katero hočem z vredno vzgojo svojega Stanka zapečatiti." To rekši pobesi glavo molče. Potem pa, ko da se je spomnila nečesa, me naglo pogleda s plam-tečim očesom v obraz in vzklikne: „Glej, Stanko, ljubil bode.š Čehe — iz svojega srca!" Na to pritisne Stanka na svoje srce in ga poljubuje dolgo, dolgo. Če dolgo smo se potem razgovarjali o raznih stvareh, osobito o vzgojnih načelih. Uganili smo to in ono, razgovarjali se o napačnem presojevanju otročjih sposobnostij in o poznejši vzgoji tega, kar bi detetu Že treba bilo izsesati iz materinih preij. Vanda je jasno razkladala svoja načela, da sem se brzo prepričal, da je popolnoma pojmila svojo uzvišeno nalogo kot mati in kot hčerka svojega narods. Mej tem se je že popolnoma zmračilo. V bližnji so se že zbirali gostje na čaj. Ko je čul Stanko žvenket čaš, jel se je poslavljati od nas —« čakala ga je žo postelja. Služkinja odpelje dečka. Minilo je prilično četrt ure. 384.ICO gld. večje stroške. — V pokritje bodo služili za 1,174.400 gld. večji direktni davki in za 1,228.110 večja carina. Skupna svota indirektnih stroškov je za 6,400.344 gld. večja; od tega odpade 3,738.230 gld. na pravni užitninski davek. Pri državnih železnicah so proračunjeni za 10.760.620 gld. večji dohodki. Po govoru finančnega ministra se je začela debata o vladnem programu. Za besedo so se oglasili poslanci: Khuenburg, Herold, Hohenwart, Zaleski, Steinvvender, Začek, Banvinski, Ferjančič, Foregger. Burgataller, Pattai, Russ, Stran8ky, Marchet, Kaizl, Engel, Funke, Janda, Kronavvetter, Tausche, Menger, Gross, Krepek, Ho-mančuk, Exner, Fournier, Hanek. Posl. grof Khuenburg je v imeni nemške levice povdarjal, da v vladnem programu ni ničesar, kar bi nasprotovalo programu nemške levice, posebno simpatična pa jej je izjava, da se bo varovala predpravioa nemškega elementa. Vender ni vladni program tako jasen, da hi se mogla stranka o njem takoj izreči. Nemška levica bo počakala, da spozna delovanje nove vlade tako v zbornici kakor sploh v upravi in bo šele po tem delovanju se odločila, kako jej je postopati. Posl. dr. Herold je govoril samo o češkem vpra-anju. Rekel je, da je že to napredek, da nova vlada vsaj priznava, da neko češko vprašanje eksi-stira. Češke dežele ho bile vedno povod, da so nastali in propadli novi sistemi. Odkar imamo ustavo, je češko vprašanje jedro vseh političnih dogodb. 0 ško vprašanje eksistira in bo eksistiralo toliko ča-»a, dokler se ne reši v interesu države in češkega naroda. Žil, da ministerski predsednik ni nič drugega rekel glede češkega vprašanja. Kaj pomeni urek, da vlada češkemu narodu zaupa? Ali more (k kovati vlada, katera bi, že ker naša država obstoji, češkemu narodu ne zaupala? Čehom ni treba za za'ip.mje kake vlade šele prositi. Da pa je vlada celo govorila o rekriminaoijah, je k večjemu lapsus linjuae; pać pa so v državi faktorji, kateri so če -škeuui narodu že opetovano dali priliko k rekrimi-nacijam. Razmere na Češkem so še vedao neznosne. Zri ve izjemnega stanja so še vedno v ječah. Na čelu deželni upravi stoji še vedno mož, ki priznava, d t je te razmere prouzročil. Posledice izjemnega sta ja še vedno niso odpravljene, nemški jezik zavalili še vedno v vsem javnem življenju prvo mesto. Miaiiter-iki predsednik je rekel, da se bo oziral samo na take narodnostne zahteve, katere so primerne Stanja razvoja dotičnega naroda, katero stališče je oituo kiivično. Kaj pa si je ministerski predsednik m »lil, ko je govoril o zgodovinskem in tradicionalnem stališču Nemcev v Avstriji? Njegova trditev ni nova. Na njeni podstavi se vzdržuje na Češkem hegemonija manjšine prebivalstva. Nemci sami vedo že prav dobro, da nam niso dajali s vrtečega se vzgleda. Nemško kulturo častim in čislam, a nič ve' kakor kulturo Francozov in Angležev. Ali kulturni delavnost Nemcev zunaj države nima za Avstrijo nikakega političnega pomena, prav tako malo, k:\kor kultura Francozov in Angležev. Nemci v Av- Na to me povabi Vanda, naj grem ž njo, ob jednem me proseč, nnj stopam po prstih, ko sva stopila skozi vrata. Prime me za roko in me tiho pelje za seboj: Na pragu male sobice me ustavi, rekoč: „ Stoj te tu tiho!" Zatem stopi v sobo in moje oko je gledalo jeden najkrasnejših prizorov družinskega življenja. V sobici je bil polumrak, da sem komaj videl do posteljice, katero je slabo razsvetljevalo nekaj žarkov nočne svetilnice. V posteljici je klečal Stanko pripravljen za molitev in potem za sladko spanje. Mati poklekne k njegovi posteljici. Zdaj dvig-ii a oba roke kvišku in pričneta moliti. Očenaš molita tiho in mirno, pobožne besede jima teko iz ust tako čutljivo, da se jima kolena nehote pripo-gibajo. Po beandah: „Na veke. Amen." začne St inko v podobi druge molitve prositi Boga, da naj čuva poljsko domovino in njeno srečo. Z beseda ni, umljivimi detinskemu razumu, prosil je, da naj odvrne vse nezgode, katere prete domovini, da zavlada v njej mir, da napreduje v sreči in blagostanju, in kadar bode treba, da naj vzbudi vojsko na Babji Gori iz spanja . . . Stanko umolkne, ali samo za malo časa; potem zopet sklene ročice in prične moliti novo molitev. Mati ponavlja tudi te besede tiho. Ta molitev mi je sezala globoko v srce in spominjal se je bodem vedno. striji niso na nobenem kulturnem polji več storili kakor Čehi. Poljaki so v svoji zlati dobi imeli večjo kulturo nego Nemci in zato naj v svojem interesa nikar ne pripoznajo Nemcem kako predpravico pred Slovani. Čehi protestu jej o, da bi se Nemcem od vladne strani priznala kaka pred pravica. Če dotična izjava ni bila le kompliment nemški levici, potem je narodnostni program nove vlade slab in neavstrijsk. Ministerski predsednik je tudi rekel, da se ne da voditi, nego da hoče sam voditi. Kaj takega mote kak ministerski predsednik le v Avstriji izreči in avstrijski parlament tudi ne zasluži nič drugega. Ne vem, katera stranka te zbornice želi, da bi jo vlada vodila, češka gotovo ne. Mi ne maramo drugega voditelja nego so češki volilci, češki narod pa zahteva, da ostanemo na stališču, na katerem stojimo. Posl. grof Hohenvvart je pozdravljal novo miniaterstvo kot krepko vlado, katera je prav sedaj nujno potrebna in katere si želi tudi prebivalstvo, vlado, ki je pogumno prevzela vodstvo uprave in želi napraviti Avstrijo močno. Taka vlada bo v zbornici vedno našla večino, katera jo bo z veseljem podpirala. V vladnem programu je marsikaka dragocena obljuba, in prav nič takega, kar bi bilo v nasprotju s programom konservativne stranke. Vladni program je naredil ugoden utis in konservativce za dovoljif. Vender pa so to le besede in šele vladno delovanje jim bo dalo konkretno vsebino. Konservativci zaupajo vladi in se nadejajo, da bo vlada tako ravnala, da jo bodo mogli v vso svojo silo podpirati. Posl. vitez Zaleski je izjavil, da se strinja s tem, kar je povedal grof Hohenvvart. Poljaki pri-trjajo popolnem načelom, izraženim v vladnem programu, podpirali pa bodo vlado ne le iz stvarnih nagibov, temveč tudi iz osebnih, ker poznajo in čislajo grofa Badenija. V imeni protisemitov je rekel posl. dr. P a t a i, da jih veseli posebno odstavek o negovanju verskih čutil. Protisemitje priznavajo tudi druge konfesije in nasprotujejo Židom samo iz gospodarskih razlogov. Glede pogodbe z Ogersko je rekel govornik, da Cislitvanska ne zmore več tolikih žrtev, kakor jih je do sedaj dajala, in je končal z zagotovilom, da njegova stranka ni reakcijonarna in razdirajoča, nego vzdržujoča stranka. Posl. dr. Ferjančič jeza hrvatsko-slovenski klub izjavil, da je vladni program naredil na člane tega kluba prav dobec utis, zlasti ker je v okvirju tega programa mogoče ugoditi slovenskim zahtevam. Govornik je obrazložil zahteve slovenskega naroda in končal z izjavo: če bo vlada to izpolnila, kar je obljubila, se Slovenci njenemu vodstvu ne bodo ustavljali. Na vsak način pa bodo slovenski poslanci počakali s svojo sodbo o vladi toliko časa, da si jo bodo mogli po vladnih dejanjih narediti. (Govor posl. dr. Ferjančiča priobčimo po stenogratičnem zapisniku. Op. ured.) Konečno je še maloruski posl. Barwin.sk i izjavil, da bodo on in njegovi somišljeniki sodili po tem, kako bo vlada ž njimi ravnala. Razprava se je potem govoru pretrgala in na vrsto so prišle razne interpelacije, mej njimi tudi Stanko, nedolžno dete, prične z največjo po-božnostjo zopet prositi Boga, da bi se i bratom Čehom vse dobro godilo, da bi jih ne mučile nikake nesreče, da bi omagali njihovi sovragi in da naj Bog prebudi blanjičke junake, kadar bode treba.-- Po teh besedah poljubi mati svoje milo dete in je položi v zibeljko. „Spavaj mirno," reče, „ sanjaj o dobrih Poljakih in Čehih.11 Vrnivši se k meni podći mi uljudno roko in se prisrčno uasmehnivši mi reče tiho: .Glejte, tako vam uzgajam prijatelja, ki sesa ljubezen iz mojih prsij. Lahko si mislite o mojem postopanju, kar hočete, sodite lahko, kakor se vam /ljubi, ali reči ne morete, da so Poljakinje nehvaležne ..." Dobra Vanda me pelje zopet k društvu; ali povsod, kamor pogledam, vidim le nedolžno Stankovo lice. In nehote sem se zamislil v ono, kar mi je malo preje pretreslo srce tako močno! — — Znana je obče poljska uljudnost proti damam. Se preteklo stoletje se je zgodilo, da je poljski plemič, hoteč skazati svoji gospe največjo Čast, pil na njeno zdravje iz njenega Čevljička. Pri moji časti! Tudi mene je prijela taka navdušenost, da bi bil prav rad pil na zdravje plemenite Vande iz njenega atlasastega Čevljička. A bil bi izpil ono uljudno napitnico do zadnje kapljce! interpelacija, s katero se zahteva, naj vlada čim prej predloži obrtno reformo. Prihodnja seja bo jutri in je na dnevnem redu nadaljevanje rasprave o vladnem programu. V IJubaJmnl, 25. oktobra. Dopolnilna volitev za državni zbor v te-šinskem okraja. Nemške liberalce in nacijonalce jako jezi, da so se Poljaki in Čehi zjedinili za skupnega kandidata za dopolnilne volitve v teiin-skem okraju. Poljaki in Čehi so se izrekli za Čeha deželnega sodišča svetnika dr. Moravca, kateri je obljubil, da bode zagovarjal narodno jednakopravnost in pobijal laži liberalizem. Da bi napravili razpor mej Čehi in Poljaki so Nemci vrinili v poljski list dopis, v katerem se Čehi slikajo kaj veliki nasprotniki Poljakov, ki bi poljski živelj kar zatrli, ako bi se jim izpolnila želja, da bi se Šlezija združila z drugimi deželami češke krone. Nemški liberalci znajo porabljati poljska glasila v svoje namene. „Przeglad" je roval jim na ljubo proti celjski gimnaziji, sedaj pa „Diiennik Po laki" skuša narediti razpor mej Poljaki in čehi v Šleziji, a upamo, da se mu to ne posreči. Srbska zastava. Hrvatska vlada izda v kratkem neko naredbo, s katero se proglasi srbska zastava za zastavo srbske cerkve, to je torej tudi opravičeno na Hrvatskem. Ban je jako odvisen od Srbov, zato pa mora gledati, da ne zgubi njih naklonjenosti. V saboru je srbski klub precej močan in mnogi drugi vladni poslanci so zmagali jadino zato, ker so jim Srbi dali svoje glasove. Brez Srbov bi ban Khuen Hederwary kaj težko vladal na Hrvatskem. — V Srbiji vlada velika razburjenost proti Hrvatom zaradi dogodkov v Zagrebu. Vsi srbski listi naglašajo, da je odslej vsako prijateljstvo mej Srbi in Hrvati nemogoče. Bili so tudi nekateri ta-bori, na katerih so Srbi jako junaško zabavljali na Hrvate. Seveda za to zabavljanje se Hrvatje ne bodo dosti zmenili. O kakem prijateljstvu mej Srbi in Hrvati tudi dosedaj ni nikjer moglo biti govora. Srbi so povsod le preradi podpirali sovražnike naroda hrvatskega. Madjarski dijaki visocih šol na Ogerskem so povsod imeli svoje shode, da so dali duška svoji nevolji zaradi dogodkov v Zagrebu. Govorili so po teh shodih jako oblastno, kakor je že madjarska navada. Mej drugim so tudi zahtevali, naj se zagrebško vseučilišče zatvori za dve leti in dijaki, ki so demonstrovali v Zagrebu izključijo iz vseh viših, šol dežel ogerske krone. Da so ogerski dijaki po* polnoma pozabili, da Madjari o tacih stvareh nimajo nič govoriti, se ni Čuditi, če še gospodje, ki so državni poslanci govore, kakor bi Hrvatska bila kak ogerski komitat. V zadevah pouka, policije in pravosodja je Hrvatska samostojna, zato Madjari nimajo prav nič določevati, če se naj hrvatski dijaki kaznujejo ali ne. Kaj bi pač Madjari rekli, ko bi Hrvatje ali pa mi Avstrijci zahtevali pri kaki priliki, da naj se zapre to ali ono njih vseučilišče. Hitro bi nas poučili, da se v vso stvar nimamo prav nič vtikati. Italija in Portugalska. Nekoliko so tudi Italijani sami krivi, da kralj portugalski ne pride v Rim. Ko se je bilo izvedelo, da misli priti, so vsi vladni listi to z nekim veseljem objavili in pisali kot bi ta prihod bil nekaka demonstracija proti Vatikanu. Portugalski kralj in vlada pa niso bili voljni služiti italijanski vladi za politične namene. V rimskih vladnih krogih je sedaj velika nevolja proti Portugalski. Vlada je sklenila, da bode s portugalskim poslanikom v Rimu občevala le toliko, kolikor bode neobhodno potrebno, ravno tako je pa tudi naročila svojemu zastopniku v Lizboni, naj ne občuje s portugalsko vlado več, kakor je neobhodno potrebno. Vatikan je tudi še le potem pretil Portugalcem, da odpokliče svojega nuncija, ako kralj pride v Rim, ko so italijanski listi bili jeli v politične namene izkoriščati napovedani prihod. Tudi bi Vatikan gotovo ne bil v tem oziru porabil skrajnega sredstva, temveč bi bil k večjemu dobrovoljno odsvetoval ta prihod v Rim. Španija. Razburjenost proti klerikalcem zaradi že omenjenih dogodkov v Baroeloni, kjer so na željo škofov odstavili jednega vseučiliškega profesorja, as pojavlja po vseh mestih v Španiji in se včasih kaže na nedostojen način. V Cadixu so bili napali cerkveni sprevod in duhovnike kamnjali. Pri tem ae je bila vsa duhovščina postavila v krog okoli škofa* da ga je tako varovala. Vladi španjski seveda taki dogodki niso po volji, kajti kažejo, da se priprav- rjajo resni dogodki. Republikanci rujejo po vsej de* -želi in je jim dogodek v Barceloni ravno prav prišel, •da morejo rnvati proti cerkvi in vladi. Slabe denarne in gospodarske razmere pa še povekšujejo nevoljo mej prebivalstvom. Posebno se je bati resne ustaje na Španjskem, ako bi zgnbili Kubo. V tem slučaju se bodo Že sedaj visoki davki povekiali. ker odpadejo znatni dohodki. Poročila s Kube ne kažejo, da bi Spanci kmalu mogli zatreti ustajo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. oktobra. — (Volilno gibanje) Dosedanji deželni poslanec za kamniški in brdski okraj, gospod Janko Krsnik, sklical je volilen shod na nedeljo popolu-dne ob polu 4. uri v Domžalah v prostorih g. Jermanove krčme. Zanimanje za ta shod v volilnem okraji je jako veliko. — Isti dan popoludne bode shod klerikalcev v Kamnika, ki se bo posvetoval o kandidatu proti g. Kersniku. — Dvorni svetnik g. Šuklje, ki je zastopal skupino dolenjskih mest in trgov, se je izjavil, da ne prevzame nikako kandidature več. — Jutri popoludne bode majhen zaupni shod narodne stranke v Postoji ni zastran kandidatov za notranjske kmetske občine razun vipavskih in idrijskih ter za mesta in trge razun Idrije. Dosedanji poslanec kmetskih občin g. dr. Vošnjak je izjavil, da ne kandiduje več, ker so je itak preselil na Štajersko. — Zadnjo nedeljo so se v litijskem okraji predstavljali klerikalni kandidatje gg. dr. Papež, Žitnik in dr. Gre-gorič, poslednji torej kot protikandidat g. Luke Svetca. — (Imenik veleposestnikov-volilcev) Današnji uradni list prijavlja imenik v kuriji veleposestnikov opravičenih volilcev. Vseh skupaj je 101. — (Našim gospodom poslancem) Sešel se j' državni zbor in v kratkem se bodo začela tudi posvetovanja o drž. proračunu. Naši poslanci bodo gotovo storili kar mogoče, da izposlujejo pri vladi kar in kolikor mogoče v korist po potresu prizadete Ljubljane. Dohajajo jim prošnje od tod in tam, le jeden sloj ljubljanskega prebivalstva se ne makne, ker se ne sme, to so uradniki. A prav za uradnike so razmere v našem mestu postale kaj neugodne. Vse se je izdatno podražilo, zlasti pa že ni mogoče plačati stanovanj. Hišni posestniki — z malimi izjemami skoro vsi — so stanovanja podražili in tistim, ki niso dobili nič ali dosti premalo podpore, tega še zameriti ni. Ni verjetno, da bi se cene stanovanj kdaj znižale in da bi postalo življenje v Ljubljani sploh kdaj ceneje, zato pa opozarjamo gg. poslance naj skušajo izposlovati, da se bo v Ljubljani stanujočim uradnikom aktivitetna doklada povijala. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode pela in sicer zadnjič v tekoči sezdai ljubka opereta „M a m z e 1 1 N i t o u c h e*. Naslovno ulogo bode seveda igrala gdč. P o 1 a k o v a. Za to predstavo je zlasti po uspehu si nočnega nastopa gdč. Polakove toliko zanimanja, da utegne gledališče biti razprodano. Saj pa je tudi pričakovati, da bomo imeli redek užitek. — (Slovensko gledališče.) .Pariški potepuh" je igra zastarelega kroja, ki pa ima jedno dobro svojstvo: da je jako zabavna, če se količkaj dobro igra. In sinoči se je igrala jako dobro. Pred vsemi se je odlikovala gospč. Po I ako v a. Po sinočuem njenem nastopu nam je jasno, s čim se je prikupila izbirčnemu dunajskemu občinstvu. Tekom jed-nega leta je uprav čudovito napredovala, tako, kakor bi ne bili nikdar pričakovali. Vsako besedo spremlja primerna gesta, vse povdarja premišljeno in vender naravno. Gracijozna je bila gospč. Po-lakova vedno, ali šele na Dunaju se je razvil nje temperament, še le tam se je naučila igrati lahko in si je pridobila Usti „chic«, s katerim je včeraj brilirala in izzivala viharne ovacije. Poleg gospč. Polakove se je najbolj odlikoval g. I neman; gdč. Slavčeva in gospa Danilo v a sta iz svojih ulog naredili, kar je bilo mogoče. Gospoda V ero v še k in Danilo sta posvečevala šepetalki tako intenzivno pozornost, da jima ni bilo mogoče tako igrati, kakor bi bila mogla. Druge vloge v igri so neznatne. Gledališče je bilo dobro obiskano. — (Policijsko vesti) V tobačni tovarni bil je danes dopoludne zasačen delavec, ko je ravno bil ukradel šest škatljic finih cigaret. Pri zaslišanji izpovedal je, da so bili tudi nekateri drugi delavci ž njim v zvezi in da so jemali cigarete in tobak, cadar se jim je ponundila priložnost. Proti sumljivim delavcem pričela se je preiskava. — (Tatvina.) Zasebnici Lizi L e s k o v i č, stanujoči na Kongresnem trgu št. 2, bila je pred nekaterimi dnevi iz zaklenjenega kovčega, ki je bil spravljen v podstrešju, ukradena hranilničua knjiga, glaseča se na 215 goldinarjev, nadalje jedna državna srečka iz leta 1860 (vredna 100 gld.) in srečka mesta Stanislava, vredna 20 gld. Kakor se je v kranjski hranilnici poizvedelo, bila je ukradena knjižica že dne 22. t. m. realizovana, in sicer po neki Tereziji Kastehc iz Sela pri Dobu. Preiskava bode dognala, je li to ime pravo ali pa iingirano. — (Vreme.) Včeraj zvečer smo imeli mej gromom in bliskom precej hud naliv. Jednako je moralo biti tudi drugod, kajti Ljubljanica je vsled dvadnevnega deževja prav silno narasla Temperatura je pa precej visoka, ker veje topel južui veter. Tudi danes je lilo in treskalo. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. oktobra do 19. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 11 (=17 68°/o0), umrlih 25 (=41 080/00), mej njimi so umrli za vratico 4, za jetiko 5, za želodčnim katarom 7, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi je bilo tujcev 8 (=:J2°/0), iz zavodov 10 (=40%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 3, za škrla-tico 3, za tifuzom 2, za grižo 2, za vratino 11 osob. — (Društvo poštarjev in poštnih opra viteljev) je zborovalo dne 22. t m. v mestni dvo rani v Kamniku o navzočnosti vladnega komisarja g. Kleina ter poštnega nadkomisarja g. Gora. Po otvoritvi zborovanja prebral je predsednik letno počilo ter nasvetoval posebne premembe društvenih pravil. Gosp. denarničar je pojasnil denarno stanje ter nasvetoval nekatere premembe, glede plačila društvenikov pri vstopu v društvo. Z t tem sledila je volitev predsednika, podpredsednika in denarni-čarja za dobo 3 let. Izvoljeni so bili sledeči poštarji in sicer : Zi predsednika g. Alojzi Šraj iz Jesenic, namestnikom g. Grego iz Pirana in denarničarjem g. Anton Vodopivec iz Postojne. Zborovanje zaključilo se je s trikratnim Slava klici na presvit-lega cesarja. — (Državna podpora) Poljedelsko miniaterstvo je odobrilo preliminar za pogozdovanja Krasa v I 1 S*.»ti in v to svrho obljubilo državne podpore 11000 gld. — (Gasilno društvo v Radovljici) si bode zgradilo svojo shrambo orodja na stavbišuu, katero je v to svrho podarila društvu gospa Hudover-n i kova. — (Požar na Črnem Vrhu nad Idrijo ) V noči od 22. na 23. t. m. ob 1 a2 uri po polnoči začel se je dvigati plamen v poslopju posestnice Ivane Lampe. Po prizadevanju marljive nočne straže in naših vrlih gasilcev, kateri so bili po alarmiranju takoj s svojim gasilnim orodjem na mestu in so po trudapolnem gašenju ogenj v kratkem času zadušili, se je odvrnila večja nevarnost. — (Drug druzega zadavila.) Piše se nam : Jože Premrl po domače Sardin iz Šmihela in neki njegov tekmec iz Ubeljskega kupovala sta minoli teden tepke v Črnem vrhu in Pod k raj i. Vračajoč se v četrtek domov sta se sprla. Kakor kažeta razbita dežnika pretepala sta se početkoma z dežnikoma, a potem sta se sprijela, zgrabila za vrat in drug druzega sta davila tako strastno in krčevito, da sta se obadva zgrudila mrtva na tla. Pretrgala sta si goltanca. Tako srditega boja se ne spominjamo. V petek so ju našli pri Mačkovem nad Šuai-helom in v nedeljo so ju pokopali. Sodna komisija je dognala, da so vsled davljenja otrpnile Ubeljcu možgane in Šmihelcu srce. — (NesreŠa) Nadučitelj Franc Štaufer v Dolu pri Hrastniku je dne 17. oktobra padel z visokega mostu rudniške železnice in se ubil. — (Zdravstveno stanje.) V Kranju je zbolelo v poslednjem času 0 otrok za škarlalico in so se pojavili tudi pojedini slučaji legarja. Za očesno boleznijo „trahom" so v Naklem Še 4 bolniki. — (Nemška lakomnost) Nedavno je v Št. Ilju v Slovenskih goricah umrl blag rodoljub, upokojeni vojaški uradnik Thaler, brat rojanskega župnika. Pokojnik je bil rodom iz Železnikov. V svoji oporoki je določil 30.000 gld. za dijaške kuhinje v Ljubljani, v Celju in v Mariboru. Mož je spisal svojo oporoko v nemškem jeziku. Služboval je vse svoje življenje pri vojakih, kjer je jedini službeni in občevalni jezik nemščina, šolal pa se je v naših starih ponemčevalnicah. V šoli in pri vo jakih so pač vse okolščine pripomogle, da je pokojnik pozabil kolikor mogoče slovenski jezik, le poštenega slovenskega srca mu niso mogli iztrgati iz prsij. A ker je spisal svojo oporoko v nemškem jeziku, je to nemški lakomnosti povod, da zahteva, naj se njegovo, slovenski mladini namenjeno volilo porabi za nemške dijaške kuhinje. Kakor gladni psi kost so nemški listi popadli to stvar, a mislimo in upamo, da se jim njih nakana korenito izjalovi. — („Štajerski kmet",) glasilo štajerskih nem-škutarjev, je baje umrl — ali poginil ? — za sušico. — (Nova nemška postojanka na slovenski zemlji ) Ob pruskih markah živeči nemški šul-verein je baje dovolil 14.000 gld. za zgradbo nove samonemške šole v slovenskem Marenbergu. * (Cesarsko darilo) Kakor poroča „Gazzetta Piemonte8ett iz Rima, je poslal cesar Franc Jožef papežu 100 000 gld. za ustanovitev novega malo-ruskega kolegija. * (Gorje ti, srbski kmet, gorje) Razkralj Milan, hoteč napolniti svojo povsem prazno denarnico, je jel igrati na borzi. Zanašal se je najbrž na svoje informacije iz diplomatičnih krogov in se nadejal, da opehari vse pariške Žide. A zmotil se ja Izgubil je na borzi okrogle tri milijone frankov. Ta vest bo srbske davkoplačevalce kaj neprijetno zadela, ker to že vedo, da bodo morali plačati oni Milanove dolgove. * (Velikanska povodenj) se jo primerila na južnem Bolgarskem. Mej Bazardžikom in Plovdi-vom je preplavljen ves svet, obsežen kakih dvajset štirijaških kilometrov. Plovdivsko predmestje Stani-mada je povsem pod vodo in se je mnogo hiš že podrlo. Škoda znaša več milijonov. * (Velikanski vrelec nafte) so našli zopet blizu Baka a. Ta vrelec daje baje na dan 300 000 pudov (a 10 kgr.) nafte. To bi bila ogromna vsota skoro 5 milijonov kilogramov nafte na dan. Takega vrelca dozdaj še ni bilo in se bode petrolejska industrija v Baku u vsled t^ga ogromno pomnožila. l__!_ Slovenci in Slovenke 1 no zabite dražbe sv. Cirila in Metoda 1 k -i 1 1 Darila i Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Rado-slav K nallti, nadučitelj, in g. Viktoriji K uaf liče va, učiteljica pri Sv. Lenartu na Štajerskem, v znak sožalja nad naglo smrtjo svojega tovariša g. Fr. Š:auferja, nadučitelja v Dolu pri Hrastniku, 2 kroni, ker njima ni bilo mogoče udeležiti se njegovega pogreba. Živela rodoljubna darovalca in njiju nasleduiki? Dunaj 25. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o vladnem programu. Poslanca dr. Začek in dr. Stranskv sta z največjo odločnostjo ugovarjala narodnostnemu programu novega mi-nisterstva, dr. F o r e g g e r in dr. S tein-w e n d e r pa sta zadovoljno povdarjala, da je nova vlada neparlamentarna. Poslanec Burg-s t a 11 e r je zahteval od vlade, naj na vsak način vzdrži sedanjo pozicijo italijanskega prebivalstva na Primorskem in veljavo italijanskega jezika, dr. U u s s pa je izjavil, da Nemci ne bodo nikdar priznali Češkega državnega prava. Debata se tudi danes ni dognala, nego se bo v ponedeljek nadaljevala. Dunaj 25. Zoper nemškonacijonalne di jake, kateri so pri včerajšnji inavguraciji rektorja pretepli katoliške dijake, se je začela sodna preiskava. Govori se, da vsled včerajšnje Ebeuchochove interpelacije o tej stvari. Budimpešta 25. oktobra. Ministerski predsednik baron Baufty je danes odgovoril na interpelacijo glede zagrebških dogodb in obljubil, da se bodo storilci strogo kaznovali. Carigrad 25. oktobra. Turki so mnogo ujetih Armencev, pripeljanih sem iz raznih mest, skrivaj utopili v Bosporu. Mej Armenci je vsled tega nastala velika razburjenost in se je bati novih izgredov. Carigrad 25. oktobra. Policija je zasledila zaroto proti sultanu. Muogo visokih dostojanstvenikov je kompromitovanih. Carigrad 25. oktobra. Turška vlada je poslala guvernerju Šakir paši in guvernerjem šestih vilajetov reformski pravilnik in izvršbene instrukcije, ter je to naznanila veleposlanikom. London 25. oktobra. Ministerski predsednik lord Salisbury, ki je bil doslej tudi minister unanjih del, je ta portfelj poveril lordu Dufferiuu. Listi sklepajo iz tega, da se v orijentu pripravljajo velike dogodbe. gtev. 10. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.Pr vo. V Muhoto, dnč 2«. oktobra I **»."*. Kot gost na« t opi goaploa Irmu Polttkoru. Mam'zelle Nitouche. Opereta v treh dejanjih. Spisala H. Meilhac in A. Milland. Godbo zloJ.il Htrrve. Dirigent g. kapelnik H. Benišek. Režiser g. R. Ineman. Blapajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob url. Konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. peSpolka St. 27. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja pr. dstava bo v torek dne oktobra t. 1. Tujci. 24, oktobra. Pri Nlonn : Standinger, Kreiner, Wtin, Hufserl, Pcrl-mann, Branim, Thielar, Lienhart, Griesler z Dunaja; — Si-herna i Reke; — Gliick, Ncpele iz Monakovega; — Wei-mersheimer iz Jichoiihiiusena; — Weil iz Plzna; — Frolich iz Zorja; — Trunu, Krali iz Trstn; — Cojeterami iz Zagreba. Pri Llojrdm Vadnov iz Metlike; — Ehrlih z Dunaja; — Zenko iz Trata. Pri nvMtrl JMkfin «■»•*«!• ju : Sreiner z Bleda; — Nina iz Trzina. Umrli »o v Ljubljani: 2'2. oktubra: Primož FIrastar, posestnik. 60 let, Opekarska res-ta št. 41. — Bernard Bartl, umi r. želez, uradnik, •iN let. Kožnu nlice. 28, oktohrn: Ladislav Hra.skv, dež. inženirja sin, 4 mesece. Tržafika cesta St. . 6, 24. oktobra: Perbgrin PoljanSek, posestnik, 66 let, Trialk« cesta It J "J. — Vincem- R S, delavec, 19 let. Travniške ulice st. 6. — Franca Venier, šivilja, 33 let, Kravja dolina St. 12. V hiralnici: 23, oktobra : Tomaž Gartroža, delavec, 75 let. V otroški bolnici: 22. oktobra: Ana Jcraj, delavčeva hči, 2 loti. 'J'.i oktobra: Marija Homove, delavčeva hči, 5 let. Meteorologično poročilo. Oktobra ! Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina ▼ mm. v 24 arah 24. it. zvečer 720 7 111° C sr. j.:.ili. oblačno 25. 7. zjutraj 722-S 12 2« C si- szah. oblačno 553 2. popol. 7278 it o° C sr. svzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 136", za 4-7° nad nor- ZDu-ns^JslcsL "borza dne" 25. oktobra 1895. Bknpm državni dolg v notah..... 100 gld. Sknpni drž.i-, ni dolg v srebrn .... 100 B Avstrijska zlata renta....... 121 , Avstrijska kronska renta 4" 0..... 100 , Ogerska zla'a renta 4° ,........ 120 „ Ogerska kronika renta 4'/,,..... 99 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1057 , Kreditue delnice......... 397 „ London vista........... 120 , Nemški dri. bankovci r.a 100 mark . . 58 20 mark............ 11 20 frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 45 C. kr. cekini........... h Dn{ 24, oktobra 1805. 4" * drlaVM srečke iz I. Ib54 po 250 gld. Državne srečke iz I. l>>tit po HX) yld.. . Dunava o-g. srečke .r>" '„ po 100 gld. Zemlj. obe avstr. 41 " „ zlati zast. listi Kreditne irecke po HM) gld...... Ljubljanske srečne......... Rudolfov« snvke pn 10 gld...... Akcije anglo-av str. banke po 200 gld. . Traimvav-druAt. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rulielj......... 149 197 131 120 200 23 23 17»> 584 I gld. 16 55 05 95 75 96 86 75 51 15 H 9 f>0 50 50 75 25 30'/. kr. •K Srajce za gospode •/.» ko|e sc garantiijt«, da so dobro prilegajo, 11 n~ai bolj sega materijala, | gladk.iui prai po gld. 27 ;iO, g v gub« nal.ranimi prhi po gld. 29"— 12 komadov, prodaja prompt.no iz zaloge ali pa darejene po uieri, kakor tudi n.i tin.-iA.- in naJHolidneje (824—22) v ovratnikih in inan&etah. Henrik Kenda, Ljubljana. Stavhišče v mestu, tik vode, okolo dveh oral, z vožnjo cesto okrog, zasajeno z drevoredom, Je Iz proste roke u» prodaj. (1381—1) Kje? pove upravnižtvo „Slovenskega Naroda1*. C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. irl. železnic. Izvod iz voznega reda TVaatopno omenjeni prihajaj u I In odhajalo! oael oanaoenl IO t Odhod U LJubljano (jui. kol.) O* 1*. mri 3 mUn. po mM oMbni vlmk ▼ TrbU, Foa tabel, Holjaa., 0V lOTee, ImiHDitut«, I.Jnhuo, oea Selathal v Auhm, laohl, Omar,, đen, Boinograd, s«eyr, lin«, BadeJeTlea, PUeaJ, Marijin« vara, lleb, KerlOTe Tir«, rruoon Tin, Prago, Llpako, DnaaJ rta Ajnitetteu. Om 9. uri IO min. mjmtraf aMJasa vlak v KooeTje, Moto m«.to. O* 7. uri IO Malte. tHttrctf oeebnl vlak » TrbU, Pontabel, Beljak, Oe-Iot«o, Vranaanefeete, LJobno, Danaj, aaa Salsthal t SolnogTMl, Dunaj -f» AmrtfHis. Ob JU. mri 33 min. popohttim rnAanl vlak v Noto nato, KuostJ» Oft 11 mri 30 ntim. mpmmŠKLt OMbni vlak ▼ TrbU, Von«ab«l, Baljftk, OaloTM, LJnbno, H*l»ih»l, Dunaj. O* 4 mri pojtotmdnm OMbnl vlak v TrbU, Beljak, OalovM, tjubno, Čai Hol.ihal t Solnograd, I*nd - OmUId, Z«U aa J«a«ru, Inomoat, Bregano, Oarlh, Oan.To, Paril, H»»tt, Um, Omandan, I.ohl , Bnda> Jerica, Flienj, Marijin« vara, Uab, Pranooio vara, Karlov« Tara' Prajfo, Llpako, Dona) via Arnatattan. O* 7. uri HO min. ar*nw naaani vlak v Kaaarrja, Koto maato. Ha.nn tafra ob nadaljah in pranlklhjjob 3. mri 1M m%inmt popoludn« oaobni vlak t Laaca-Rlad. Prihod ▼ LJ ubijan o (jui. kol.). Ob 3. mri 3» mmtu. ffmtrvmj oaakai vlak a Dunaja vaa Aautanan, Up-akega Pruga, Franoovih varov, Karlovih varov. Haba, Marijinih t arov, Plauja, Bndajevlo, Holnograda, Llnoa, Starra, Oanundana, Iaohla, Ana-aaaa, L>)ahna. OalOToa, Beljaka, Pran—n.faata, TrbUa. Ob 8. mri IV mi m. ijutraj aaaaani vlak ki Kooevja, M o vaga ma.u. Om 11. uH U3 mtim. tiopotudtf oaabnl vlak a Dunaja vla AauileUan, Uptkega Praga, Pranoorib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Budajavio, BoLnograda, Uaoa, Stavra, Variaa, Oenere, Ouriha, Braganta, Inomoata, Zalla na Jaaarn, Land-Oaatalna, Ujubna, Ovlovoa, Pontabla, TibUa. Oh ». mri 9» mita. popolnatm maaaal vlak in Kooarja, Norega raa.ta, Ob 4. mri 1/i mim. pa%iotm4n* aaabnl vlak a Dunaja, Ujabaa, Salathala, Beljaka, Oalovca, Franaanafa.ie, PocUbla, Trbtia Ob V uri »3 mlM. erww maaanl vlak ia Koaavja, Borega M sita. Oh U. mri 4 min. rvaVr ocebal vlak ■ Dunaja preko ama Vetima la Ldabnaga, Beljaka, Oalovoa, FontabU, Trblaa. O* r. ». e. to. Odhod Is LJubljano (drt. kolj uri »3 min e>er*s»j v Karanih. . U3 . jaopoleaateM a »O . .. tO m h „ (poiladajl vlak la ob nadaljah In praanlkib.) Prihod ▼ IaJablJ-bao (dri. kol.). O* «. etri 98 mil*, mjutroj la Kamnika. ._ . II. , t» , atopohidea. . „ (5—247) „ O. ,, bO „ •iMttVrr „ ,, . V . Hl% s iww , . (poiladajl vlak la ob uetleUeh in praanlkib. Za (1383—1) mizarskega učenca bi rad vstopil krepak deček pri mizarskem mojstra. Ponudbe pod naslovom: A. II.« poŠta Bled, Gorenjsko. Trgovski pomočnik po.sfen, se vzprejme takoj v trgovino z mešanim blsgom pri Ivtimi Vnršek-11 na Raki (Dolenjsko). (1378—3) Prostovoljna dražba raznovrstne sobne in kuhinjske oprave proti gotovemu plačilu in takojšnji odpravi stvarij bode dne 28. oktobra dopoludne ob 9. uri na Poljanski cesti št. 26. Kventuvelno se bode prodajalo tudi ob dveh popoludne. (1384—1) T RAD f M A K k Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je Želodčni ali Marijaceljski liker. 1 ateklenloa ritan« 20 kr., 6 sUklenlo 1 gld., 3 tuoate steklenlo 4 gld. «0 kr. Dobiva se (937—16) v lekarni TJbalda pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani, zraven rotovža in se vsak dan s prvo poŠto razpošilja. SCHUTZMAHKt P. n. Približujoča se jesenska in zimska sezona daje mi povod, da iznova opozarjam na svoje proizvode, ki so si pod imenom „Ditmar-svetiljke" pridobili svetovno slavo in ki se od leta do leta bolj razširjajo. — Stagnacija je nazadek! Po tem principu sem si neprestano prizadeval, da do- _ sežem spopolnitev petrolejskih svetiljk toliko glede palilnika, II ■ RMfikR kolikor fl1^ oblik in vnanje opreme objektov; to se mi je H ■WBaP^BSi posrečilo v tako veliki meri, da se zdaj povsod tam, kjer se oni način razsvetljave, ki provzroča več stroškov — plinova in električna razsvetljava — iz gospodarskih ali lokalnih razlogov ne more uporabiti, kjer se pa ž li močnih svetlobnih efektov, zamore uvesti razsvetljava z „Dltmar-svetllj-kami" in sicer z naj- mmbhh aa. mMWm bolJSim U8Pehom Zla" sti opozarjam spošto- I R E«l!SlC C_ vane moJ° kuPovalce na moje „astralno ■ ■ "W»i M lllll«P%W»m«tti palilnlke« s svet lobno močjo 58 do 150 sveč, ki so se v velikih prostorih in povsod tam, kjer je potrebna posebno briljantna razsvetljava, npr. v salonih, restavracijah, kavarnah, v bolj preprosto izdelanih objektih za pisarne, šole, tovarne, delavnice itd. izkazali kot neobhodno potrebni. Vsled prebogate svoje za- rx m |mttm ■ ■ ||mm 1o0° visečih, namiznih in stenskih svetiljk, stebernih f^Vp | || ■11CF svetiljk in svetiljk s podstavkom, latern, svetilnic, W ™" " ■■kM^^BrnSta sem v prijetnem položaju, da zamorem vsem mogočim zahtevam glede1 razsvetljavne stroke in v vsako svrho: za salone, za kleti, za veže, za dvorišča in za ce^te takoj ustreči. Ditmar-svetiljke ae mog6 naročiti v vsaki boljši trgovini s Bvetiljkami. R. D I T M A R c. kr. deželno priv. tovarna za svetiljke in kovinsko blago (1266j-6) MI-. Erdbergatra««e 23—27, aobwalb«ngaiao 2—4. Razglas. Mesto kalkulanta |»ri IiiE^a|siiir priznalndi praskam v/v.^ ^JT l)i8um Je l,H kože. >/^9v 4?yr °^led v a^f darili razposiljalnici: L. Schwenk-a lekarna r^J> ^«^/(13 4:3; Moldllng-DunaJ. r . \ f>r'Bten »amo, i e inata navod in s ■ei?8^/^ oblil varstveno z-amko in podpis, y / ^ V>^ ^ J° tu *rHV®ni to,t'.i "aJ BU pazl \* ej^r in zavrne vae manj vredno ponaredbe. Dobiva ie v lok ar PriMUD v I.JjiiIh JhiiI : .1. Mayr, Mardetschliiger, U. pl.Trok6czy. G. Pict-oli, L. Grenel; v Ka«l«»Ifov«*iu S. pl. Hladovi«, F. Hm ka; v Kamnika J. Močnik; v Olovci A. Egger, W. Tburmwuld, J. Birnba-cber; v Breaah A. Aicli-inger; v Trg-n (na Koroškem) C. Menner; v BfltjMkM P. ticbolz, Dr. E. Kumpf; v Gorici G. H. Pontoni; v Holta-berica A. Ilutb; v ltrani I K Savutk; v Rad-gout C. E. Amlritii: V l«lrt|f Josip VVartoi v ■tteiiaavlflel A. Kobl.'K; v Celjl K. Gola j v moimIJui F. Haika. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip M o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".