napis. Hvala bodi nevtrudljivemu rajnemu učenemu redovniku sv. Pavla Eichhornu in drugim njegovim bratom, kteri so nam drage ostanke rims- kih napisov zapisali, in nje nevsmilenemu zobu veka oteli. Nikdar bi v basnoslovju in dogodivščini starih Slovencev do jasnega in resničnega ne prišli, ko bi tih zlatih ostankov rimskoslovenskega izobraženja ne imeli. Rajni Eichhorn nam je ohranil zlomek rimskega napisa na nekem kamnu V Sentpavlu, (£ii:tiliuru Bl ilrBgi: ]J. |iag 6 Jaiirbiiclier der Lilrr. '|6 B. Aijv.i-i-. BI. Scite 43) kteri se tako glasi:« . . . afl>OI*fIA (Galandonia'0 IAV- URAMA.« Vsaki ve, da Brama, kterega so severni Slovenci pod razni- mi imeni Parom, Paroma, Prove 1) častili, spada u trojico nar, višjih Bo- gov indičkih. Po nauku indičke vere so bili Brama, Višnu, Živa 2) ra- zodetje enega nar višjega duha, ktero ideo so si Indiani predstavljali skoz truplo s tremi glavami 3) (primeri severnoslavenskega Triglava) u podo- bi ali sliki, -- u jeziku pa skoz sveto besedo Aum ali Oum (primeri slovensko besedo Oum-um) in emblemalički skoz cirkelj u trivoglu. Ravno tako severni Slavjani »Trigelaus tricapitum habeal sinmlacrum" piše spi- salelj živlenja sv. Ottona. Ime Trimurlita pa so Indiani izrazili skoz tri čerke IAV. Je pa pomenilo I besedo jah, luč, ogen, (primeri slovensko ja - sni in ahen agenj in symbot lega Boga je bil: A, (die zungelnde Lohe des Feuers glej Dr. Sepp L. Ch. pag. 423) A pa je pomenilo ah ali hah-voda, in symbol je bil: v? i'1 * je pomenilo vah-ventus (pri- meri slovensko ve - ter, polsko via - ter, vejat vajat, wehen) in svmbol je bil morina noga, kabalistički pečat. Ker se v Sanskritu od prave do le\e bere (tako tudi pri starih Slovencih helruski napisi, napisi na negovskih čeljadah (Helmen) imajo tudi le razum ji v pomen, če jih od, prave do leve beremo) ter je bilo V (vab) znamenje Bramalovo in res je bil on Bog zraka (regionis spirilualis), A Višnutovo, in res je l il Višnu kol pre- magavec morja časten pod Kurnia — avalaro (želvino spremeno) in Ma- toja — avataro (spremeno u ribomoža), in I Živatov, za tega voljo ga imenujejo Vindex, Destructor, 4) ker je pogublenje lastnost ognja. Nar bolje splošno in občinsko Bramatovo častenje je pri noričkih in panons- kih Slovencih bilo pod njegovima avalarama labuda in medveda. Zato to- liko ženskih imen po njem Medulla (Medvedica od medo, kakor se še v horvatskem jeziku medved veli in pomanjšavne ženske koneovke la, ula.) Medulle najdemo jezerokral prestavljene v latinske Ursina, Ursella, Ursoa na rimskih kamnih, in možke imena u Ursus, Ursinius itd. Pod podobo labuda so ga čestili Lavenli-Labudjani in zato je po totem kultu cela dolina dobila ime Lavant I. j. Labudo-slavi, ker aiit v Sanskritu pomeni slaviti. Bližnje lavantske gore so pozneje prišelci Nemci prestavili v Schvvanberg. (Konec sledi.) Nemški Kovt na Tominskem. ( K o ri e c.) • Da so pa res ludi iz Tirolskega v le gore prišli, kjer sadaj že več ve- kov prebivajo, priča pervič že lo, da s ravno lako, kakor drugi nemški 1) Olironicou 8«\ou. 1153. Masf.ius <|e Diis obnlril cap 2 pag. 35 i) Cren- •/.(ir Svmbol k. 3) Pautl. System Bratu p, 106 4| Paul 1. <•. p 76 Tirolci izgovarjajo kol š, kakor smo ravno pokazali; drugič pa in po- sebno (o, da od pervega naseljenja v leh krajih do današnjega dne vsako Ielo med sabo pobirajo neko miloščino, ki jo potem na Tirolsko v 111- s in gen (lako oni ime mesla izgovarjajo) pošiljajo v vedni spomin, da so lijih nekdajni spredniki bili iz lega mesta doma. To davšino imenujejo (ne vem pa zakaj?) Kfifergeld. Da se tako malo listin najde, iz katerih bi bilo mogoče kej več od Nemškega Rovta izvediti, pride od tod, ker so nemški rovtarji večkrat popolnoma pogoreli, in vse lake listine so v ognju že kdaj konec vzele. Že pred J 346. letom so enkrat pogoreli, kakor smo od začetka že ome- nili ; zatorej jim je sv. Berlrand, ko je bil Oglejski patriarh, ravno tiste povlastice pismeno ponovil, ki so jih bili že v pervi polovici 13. veka od patriarha Bertolda dobili. Tudi potem so še večkrat pogoreli, in use slare pisma, ki zadevajo nemški Rovi, do 1800 so v ognju konec vzele. Po sreči sim še listi pergament v roke dobil, od klerega sim ludi že z gore j govoril, ki ga hrani neki kmet v Grandu. Pri ravno tem kmetu se hranijo pa tudi še neke druge pisma, ki so v eno teko vkupej spisa- ne, in imajo od zunej napis: »Processus Vicinorum et hominum de Nenib- scherulh sub jurisdiclione Tulmini, cum Perill. D. Petro Aulonio C-oVonitio Lib. Bar. de Prebacina et Gradiseutta." Pravda ta je bila v letu 1653 med nemškimi Rovtarji, ki so svoje stare pravice branili proti de- želnemu poglavarju (Landeshauplmaun) Tominskemu, kleri je terjal, da naj mu plačajo deseti denar ali laudemium od prodanih zemljišč in posestev. Torej so luftej zbrane vse lisle pisma, ki so jih nemški Rovtarji takrat še imeli, in iz katerih so zamogli dokazali, da so prosti vsili lakih in enakih davšin. Iz teh pisem namreč se vidi: 1) Da Nemški liovlarji niso bili dolžni nikoli nič druzega odrajtovali od svojih zemljišč in po- sestev, kakor samo eno kosilo ali eno večerjo palriarhalskemu oskerbuiku v Toininu (ali pa v dnarji loliko, kar bi laka jed veljala), kadar je nam- reč vsako leto o sv. Mihelu k njim iz Tornina dohajal, da je z njimi porajtoval, njih tožbe zaslišal in razsojpval. Sicer so sami med sabo majhne pravde razsojevali, loda lako, da kadar ena ali druga stran ni bila s lako razsodbo zadovoljna, so celo reč v Tomin v novo razsojenje pošiljali. Se ve da, ko so Oglejski patriarhi jenjali bili gospodje Tomins- kih krajev, in so drugi neduhovni gospodje čez le gore gospodovali, so nemški Rovtarji svoje slare pravice obderžali. Eden leh Tominskih gospo- dov menda jih je bil Benečanom zastavil ali proti koncu 15. ali pa v začetku 16 stoletja. Ko je pa cela Goriška grofia v I5:i0. letu Auslrians- kiin vladarjem v oblast prišla, in se je bila huda vojska vnela med Au- strianci in med Benečani, kakor je iz zgodovine znano, ki je več let ler- pela, in tem krajem mnogo škode napravila, so ludi nemški Rovtarji mno- go ta čas terpeli, in v neki lepi priložnosti Benečane popustili, in se na- zaj pod milostvo žezlo Austrianskih vladarjev željno podali. To prigodbo omeni povlaslivno pismo ddo. Wien 2. Oct. 1534, ki ga jim je takrat še samo rimski kralj Ferdinand, ki je pa potem 1558 postal tudi rim.-iko- nemški cesar, bil podelil. To pismo sim samo v prepisu bral (izvirnega ni mogoče več najti.) V njem so med drugimi rečmi bere: .... und haben durch amen GratFen dassel si verpfendet vvorden, undt yetzl am jiingsten Khrieg guelvvillig vviderumben an bemelle unser Grafsehaft Gorz khuemen sein . . etc." ter pravi, da jim tiste f«-avice dodeli in polerdi ludi on, ktere so bili že od cesarja Maksimiliana poterjene dobili, kar pa jim je v enem požaru pogorelo. — 2.) Dokler so bili še podložni Oglejskim patriarhom (in se ve da tudi potem), so bili dolžni ob času vojske ali scer druge enake nevarnosti dati deset mož v varstvo To- minskega grada, kar se bere tudi v ravno kar omenjenem patriarhovem pismu. Sicer pa so bili prosti vse druge vojaške službe, kar jim je bilo puščeno tudi od Austrianskih vladarjev, kteri so jim te njih stare pravice vse večkrat poterdili. Torej oni niso dajali novincov v vojake, niso pla- čevali desetega^ denarja za prodane ali kupljene posestva, niso z drugimi sodeželani plačevali nič ne za popravljanje potov, mostov ali za druge enake potrebe, kakor v zgoraj imenovanih pismih beremo, ne desetine ali drugih enakih davšin. -- Od časov nepozablive cesarice Marie Terezie pa so začeli tudi oni mladenče dajati v vojaško službo. Začetek tega je bil, pravijo, lak le: ker se mladenči v Nemškem Rovtu niso bali, da bi jih kdo v vojaško službo silil, so bili tim bolj prešerni in so mnogokrat silno razsajali. Da bi jih bil enmalo prestrašil in ložej v prihodnje jih berzdal, je blezo okoli 1760 ali 1770 njih tačasni župan (Oberrichter) Luka K i k I i enega v vojake dal. Fn od tistega časa dajajo tudi oni vsako Jeto redno svoje novince. ^ . Se eno stvar hočein od Nemškega Rovla povedati, in ta je ruda, ki se menda v tistih gorah nahaja. Pravijo, da so te gore še bolj bogate na rudi, kakor lderske (?!). Pred petnajstimi leti, pravijo, je neki Kall- neker blezo 70 U take rude v Železnike nesel, in je zanjo 1 11. 20 kr. prejel. Posebno se neki železo dobiva. — Pravijo tudi to, da se tu pa tam tudi kej obilno zlata nahaja, vsako, leto o kresu se prikažejo Bene- čani, ki se po teh gorah razidejo, zlata iskat, in vselej mnogo zlata naj- dejo, s kalerim se potem domu vračajo. Kaj je od vsega tega res, jaz ne vem; povedal sim jo, kakor sim slišal. Fpavec. V zhod solnca po zimi. „ l rijatel, ali si že kedaj po zimi z visocega berda vzhod solnca vid.il ?<• Tako enkrat pri večernem razgovoru po dolgem molčanju človek vedrega čela krepko reče. Na jasnem njegovem licu sle se dve modri punčici, kakor dve biserni kapljici zmerznjene rose lesketale; in besede njegove, tekoče spod berk, so zamišljeno dušo mladega prijatla, ki je zraven njega sedel in še na prejšnji razgovor mislil, kakor iz spanja zbudile. »Nisim« odgovori mladeneč, potegne iz dolge cevi prijetni dim turškega tabaka v se, in ga kakor čašo šampanjskega vina skozi usta nad nos spusti, ki se v podobi venca po celej sobi razvija. Tedaj moj brate, vslarieva jutri prav za rana in greva na Medvedov grad, *) kjer bova vidila izhod solnca, kakoršnega še nikdar vidil nisi. Ti se boš neizmerno radoval, dasiravno je zima, tode velim li, da zgodej vstaneš, ker nama je naj manj uro hoda treba, da do pervega berda prideva. Zato se mora zgodej vstati, da bova že tam, preden se solnce porodi, da naju pričakovanje ne vkani; zakaj ako se zakasniva samo za eno minuto, zamudiva vso lepoto in ves najni trud je zastonj. *) Gora Mizo Zagreba.