BORCI SPREJELI ODLOČNA STALIŠČA O AKTUALNIH DOGAJANJIH
»Ne dovolimo, da se ruši vse, kar smo zgradili, a da se to poskuša ni dvoma!«
8. marca se je sestal občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik v razširjeni se-stavi. Ocenjevali so dogodke v zvezi z Koso-vom, shod v Cankarjevem domu, miting v Beogradu. medsebojna obtoževanja v bor-čevski organizaciji, razpravljali so tudi o po-litičnem pluralizmu, predlogih stališč ZZB NOV o prenovi v SZDL, o bližnjih volitvah, pa tudi o nadaljevanju poskusov razvredno-tenja NOB.
Vsi razpravljalci so bili enotni v oceni, da so bili cilji in motivi shoda globoko humani, sprejemljiva pa je bila tudi izjava, ki so jo podpisali mnogi borci. Nesprejemljivi toni in vsebina nekaterih govornikov, ki ni bila v skladu z dogovorjeno vsebino shoda ne more kompromitirati humani cilj. Napadi na Slovenijo na mitingu v Beogradu, v nekate-rih sredstvih obveščanja in na raznih foru-mih v Beogradu so bili v razpravah borcev obsojene in zelo ostro zavrnjene. Enotno je sprejet sklep, da se stališčem slovenskih predstavnikov v zveznem predsedstvu bor-čevske organizacije daje popolna podpora in se zahteva od njih, da tudi v bodoče ohranijo pokončno držo in ne klonejo pred pritiski in napadi. Pri tem so borci izrazili tudi popolno podporo sedanji politiki slovenskega politič-nega vodstva.
Borci so bili enotni, da brez nadaljnje demokratizacije družbe v celoti, predvsem na političnem področju ne bo mogoče izpe-ljati vseh treh reform. Zato politični plurali-zem ni več vprašanje da ali ne. Potrebno bo le sprejeti obnašanja v pogojih političnega pluralizma. Nekateri deli novih zvez v Slo-veniji pa med svoje cilje postavljajo tudi razvrednotenje NOB, rehabilitacijo narod-nega izdajstva, borbo za oblast, možnost demokratizacije družbe pa vidijo le na ruše-vinah ZK in SZDL. Vse to je pa po oceni borcev bolj podobno prerivanju okrog kori-
ta in borbi za totelje kot pravi politiki, ki naj bi bila konkurenca idej, programov, novih poti. Takšno obliko demokracije borci ne želijo. Smatrajo, da je demokracijo in poli-tični pluralizem možno doseči in uveljaviti znotraj prenovljene SZDL, brez klasičnih strank. Pri tem morajo obstojati neki okvirji kot je Avnojska Jugoslavija enakopravnih narodov, koncipirana tako kot je to določala ustava iz leta 1974, socializem, samouprav-ljanje, pluralizem lastnin, odprtost v svet.
Ze omenjeni deli nekaterih novih zvez, ki so na slovenski sceni pa teh okvirjev očitno ne priznavajo. Zato se tudi postavlja vpraša-nje legitimnosti in ustavnosti takšnih ten-denc. Borci smatrajo, da se takšnim poja-vom in tendencain v slovenski družbi pokla-nja premajhno pozornost, da se poskuša ta-ke pojave minimizirati, da v SZDL in ZK ni dovolj pripravljenosti in korajže takšne stva-. ri imenovati s pravim imenom.
Borci so prepričani, da se jim njihove vloge v NOB in povojni graditvi ni potrebno sramovati.
»Ko smo se borci opredeljevali za borbo proti okupatorju, za pravičnejši družbeni red, nismo tega počeli le zase, pač pa tudi za naše potomce. Iz istih nagibov smo se opre-delili proti Stalinu. Sedaj je pred nami tretja
Borci smo mnenja, da se morata tako SZDL kot CK ZKS ograditi od nekaterih izjav in napadov iz raznih okolij v drugih republi-kah ter odločneje reagirati. Če se bomo mi ogradili od posameznih nastopov v Cankarje-vem domu, zahtevamo, da se tudi v SR Srbiji in drugje ogradijo od vseh nesprejemljivih, žaljivih in neresničnih izjav in ocen o Sloveniji kot npr. Šoleviča, Svabiča, Kertesija in drugih!             S predsedstva OO ZZB NOV
Ljubljana Vič-Rudnik
preizkušnja. Opredeljujemo se za socializem po meri ljudi, ki bo sprejemljiv tudi za naše sinove in vnuke. S tem pa ne pljuvamo na tisto kar nam je vedno bilo sveto. Ne dovoli-mo, da se ruši vse kar smo zgradili, a da se to poskuša ni dvoma.
Kljub napakam, pa tudi povampirjenju posameznikov, tudi udeležencev NOB, ki so bili po vojni na odgovornih položajih in so sokrivci za stanje v katerem živimo, bosta NOB in njeni udeleženci ostala ena od naj-svetlejših točk in strani naše zgodovine. To pa seveda ne pomeni zaustavljanje procesa, menjavanje vsega kar je preživeto in daljne demokratizacije družbe.