189
Naši dopisi.
Iz Koroškega 6. junija. — Zdaj je gotovo , da dobimo železnico iz doljnega Dravburga v Volfsberg, kajti vsa dela, ki spadajo v tako imenovani „Ober- und Unterbau", so razpisana za 846.000 gold. in kdor jih prevzeti želi, naj se oglasi do 22. dne t. m. Naj bi ta železnica bila na korist ne le obrtnijstvu, temuč tudi kmetijstvu našemu? Vsaj vse hira dandanes tako, da je groza. Kako se kmetijstvu godi, to najbolj kažejo eksekutivne dražbe malih posestnikov. Dosti bolje pa tudi obrtnijstvu ne. Tako, na primer, gre našima dvema najveeima rudnikoma: železniku Htitte n ber š k e m u in svinčeniku Piajberškemu prav slabo, posebno prvemu, ki že tri leta svojim delničarjem ne more ne krajcarja obresti odrajtati. Hiittenberška družba je res velika nesreča za našo deželo; ne le, da je male fuži-carje vničila, je tudi sebe in delničarje svoje, ki so jej v zaupanji svoje premoženje zaupali, na kant spravila. Po mnozih dolinah, kjer so nekdaj veselo ropotala kladva , vlada zdaj mrtvaška tibota! Bolje gre Plajberskemu rudniku, ki svojim delničarjem plačuje po 4 gold. dividende, kajti njegov svinec „Belaški svinec" imenovan, je po vsem svetu na dobrem glasu. — »Novice" so že poročale, da ima Celovška ženska pre-parandija 1. 1881. nehati. Mestni odbor je v seji 28. dne u. m. prošnjo ukrenil do si. ministerstva nauka, naj bi še ostala pripravnica za učiteljice, in tudi ono društvo „Deutscher Verein" , ki smo ga že za mrtvega imeli, ostal je 27. dne u. m. iz groba in sklenil enako prošnjo do ministerstva. Teško pa, da bi navedeni peticiji imeli kak vspeh, kajti „frajlic učiteljic" je v naši Avstriji že toliko kot listja in trave, in stroški državni so veliki. Leta 1876. so znašali namreč: za žensko prepa-randijo na Dunaj i 39.640 gold., za Linško 15.680 gold., za dve Tirolski 25.511 gold., za dve Stajar-ski 19.570 gold., za Ljubljansko 14.315 gold., za Goriško 28.204 gold., za Dalmatinsko 4548 gld«, za Praško 42 088 gold., za Brnsko 31.816 gold., za Tropavsko 20.568 gld., za tri Gališke 48.853 gld., za Bukovinsko 9688 gold. in za Celovško 11.370 gold. — skupaj tedaj se je za ženske pripravnice potrosilo 311.831 gold.    Lepi novci!
Od sv. Pavla pri Celji 7. junija.  —•  Naj se zopet
enkrat oglasim dragim našim „Novicam" zvesti prijatelj in jim povem, da, kakor iz druzih krajev slišimo, da povsodi se kaže vesela letina, tako je, hvala Bogu, tudi tukaj pri nas v Savinski dolini. Le potrebovali bi zdaj stanovitno lepega vremena, ker dežja imamo že čez in čez dosti in že preveč. Pa res je tudi potreba, da se Bog usmili ubozega kmeta, ki veiiko pomanjkanje trpi in je posebno v veliki stiski za denar. Živa priča temu so mnoge kmetije, ki jih je gosposka po dražbah prodala, pa jih še več bode. Ne spominjam se, da bi kmetje bili še v takih nadlogah, kakor so današnji Čas. Ves potrt hodi sosed soseda popraševat: „prijatelj, ali imaš kaj denarja, da bi ga mi posodil, ali pa morebiti veš, kam bi šel na posodo ga iskat"? Taka in enaka se zdaj kmetu godi na svetu. Ce ne bo skoro boljše, sam Bog vedi, kaj bo. Ce so nemški gospodje na Du-naji, ki so nam postave delali, mislili, da so kako dobroto kmetijstvu naredili s tem , da denar, ki ga kdo komu posodi, ni zavoljo činža pod nobeno tarifo stavljen in da posodnik sme tudi 10, 15 in še več goldinarjev od posojenih 100 tirjati, so se grozno zmotili in za kmeta prav slabo postavo naredili pa le bogatinom vstregli, ki imajo denarja dovolj, da ga dajejo na p6-Bodo; ubogi kmet in rokodelec pa, ki denarja na posodo iščeta, morata strašanske činže] plačevati. Ce ne znate boljih postav delati, pojte se solit!      BI. Winter.
Iz Ljubljane. — Le malo dni še in — če ne pride med tem kaj druzega vmes — je dualizem za 10 let zopet gotov, in to v 2. novem natisu, ki bode, brez druzih nadlog, naši Cislajtanski polovici po preračunu „Polit. Fragm." vsako leto še za 4 milijone in 200.000 gold. na več o škodo, ki jih Cislajtanija bode morala vprihodaje odrajtovati Ogrom. In da se je dosegel tak nesrečni cilj in konec, treba je bilo pravdati se celi dve leti z „gospodi" Magjari in njim žrtvovati še našo staro solidno Dunajsko banko, da dobimo zdaj bankovce po eni strani magjarske! Glasovati za tako pogcdbo tako, kakor so glasovali Dežman, Hotschewar, pl. Langer, dr. Supan, grof Thurn, And. Wink-ler, Dalmatinski Ljubiša, Isterski dr. Stradv, Tržaški Te u se hI, vsi Poljaki itd. res, da je zato treba veiiko poguma. Imena onih 164 poslancev, ki so nasproti grofu Hohenwartu in državopravni stranki, pa tudi nasproti dr. Herbstu in njegovim sodružnikom glasovali na korist Magjarom, ostanejo zato — »zgodovinska" za prihodnje čase. Kdor morebiti po vse tega Še ne verjame, naj bere govor grofa Hohenwarta v današnjem l*3tu. — Ce se zdaj še enkrat ozremo na obširne obravnave nove duaiutične Avstrijsko-ogerske pogodbe in si v spomin kličemo govore, s katerimi so cel6 nekateri ustavoverni posianci in njim na čelu njih veliki kofta dr. Herbst ostro karali vladni predlog in sedanje ministerstvo, dobro de srcu vsacega federalista, da ni eden od nasprotne stranke si ni upal ne najmanjšega kamenčka vreči na čisto poštenje in politično ne-omadežnost ministerstva Beikredijevega, Potoc-kovega in Hoheuwartovega. In tako se je prvo dualistično desetletje končalo s tako sijajnim mora-ličnim triumfom za branitelje federalističnih načel, kakoršnega Avstrija še ne pomni. In taka slava kaže nam, da — jutri še pride dan!
—    O čemur se že dolgo govori, zgodi se zdaj : naša armada sena noge spravlja ali, po vojaško rečeno, mobilizira. To je zdaj gotovo, kajti tudi vojaki Kranjski, ki so domd na dopustu (urlaubu), morajo nagloma, to je, 15. dne t. m. (v soboto) vsi v Ljubljani se zbrati, da gredo — kam? ne vemo še. Brž ko ne proti jugu, pa čemu? — tudi še ne vemo. Morebiti še sam Andrassv ne ve. Radoveden čaka zato ves svet, kako se Avstrija vstopi o Rusko-turškem vprašanji.
—  {Iz seje deželnega odbora 8. junija,) Predlogu pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega sveta, da naj se učitelj Janez Peruzziv učiteljski službi na ljudski šoli v Logu na Kočevskem definitivno potrdi, je deželni odbor pritrdil. — Na vlogo županstva oziroma krajnega šolskega sveta v Tržiču za vpeljanje nemškega učnega jezika v Tržiški ljudski šoli je deželni odbor sklenil, da on nikakor ne pritrdi, da bi se v poducevanji jezikov v Tržiški šoli kaj predrugačilo, kar bi nasprotovalo učnemu načrtu za štirirazredne ljudske šole, kateri je vpeljan z ukazom deželnega šolskega sveta 10. decembra i. 1874., in kateri je dosedaj o tem edino merodajoa postava. — Zarad oddaje izpraz-nene Jak. pl. Selenburgove ustanove za sprejem v Terezijaosko akademijo na Dunaji je deželni odbor storil predlog s priporočilom tr6jice prošnikov.
—  {Imenovanje). V Ljubljano prideta k deželni sodniji za adjunkta: dr. H. Dolenec iz Loža in Gvido Schneditz iz Celja; — g. Jan. Volčič gre iz Vrhnike k okrajni sodniji v Lož, na njegovo mesto na Vrhniko pa pride Viktor Globočnik. V Kočevje pride za sodnika V. Hoke iz Velkovca.
—  V Postojnski jami je bil po večletni navadi zopet letos binkoštni pondeljek veliki shod ljudstva različnih dežel in narodov.
—; Najmlajša narodna čitalnica Kranjska v spodnji Šiški prične prihodnjo nedeljo popoldne svoje delovanje s slo ves n o veselico, pri kateri bodo prijateljsko sodelovali tudi gospodje pevci čitalnice Ljubljanske. Ako bode vreme ugodno, bode narodna veselica gotovo živahna.
Zopet nam je nemila smrt vzela velecenjenega I rodoljuba. Gospod Josip Debevec, posestnik, mest- I jan Ljubljanski, odbornik družbe kmetijske, prvo* mestnik likvidacijskega odseka banke „Slovenije", prejšnja leta mestni odbornik, odbornik trgovinske zbornice in dežel, poslanec, je po dolgi bolezni — vrnivši se binkoštno nedeljo iz Bleda, kjer se je nadejal v mrzlih kopeljah se enkrat kakor prejšnja leta zdravje doseči — 10. dne t. m., previden s sv. sakramenti za umirajoče, v 62. letu svoje starosti umrl. Rajnki je že leta 1848. stal v prvi vrsti rodoljubov, ki so se borili za svetinje naroda slovenskega in ostal je značajin narodnjak , da malo tacih do zadnjega diha, ud vseh narodnih društev. Danes popoldne ob 4. uri je pogreb njegov. Blag mu spomin!
— (Razglas). Iz listnice srečk Marijinega društva v Lincu naznanjamo, da od sreček, ki so jih gospodje po ,,vrednistva Novic" prejeli, ste srečki 26084 in 29433 dobile: una „einen Handkorb", ta pa ,,einen kleinen "VVandspiegel". Po dobitke naj pošljejo v kancelijo tega društva v Line „Hafferlgasse Nr. 5."
190