Listek. Upornik. Poslovenil Ivan Vuk. IV. V veži palače, tik pri vratih sobe, v kateri je prebivala Katanna, je stal vojak telesne straže. Bled kakor smrt in nepremično kot kip je čakal nestrpno, da potihne kmalo hrup in da nastane mir. Ta vojak je Pugačev. Kakor bhsk švigale so mu misli po glavi. Vest se mu je Se enkrat z vso silo zbudila, slikala mu strašne posledice, ako mu spodleti. Nekaj mujeklicalo: «Pugačev vrni se, še je 6as!» Pred njim so vstajale vse grozovitosti, ki jih je počenjal, ter kakor pošasti prežale na njega po prazni, tihi dvorani. Prežale se mu v obraz; ga zasmehovale. Bled kakor stena stal je nepremično, mrzel znoj stopil mu je na čelo. Siloma strese z glavo in zamrmra: »Prepozno! Nazaj ne morem več, toraj naprej, na prestol.* In odprl je duri tiho in je zaseboj zaklenil ter se približal Katarini tako rahlo, da ga je jedva zasliSala. Carica se ustraši. Temna slutnja }o obdaja, ko opazuje mirno stojeCo postavo. ki je bila podobna njenemu umrlemu soprogu. S početka je mislila, da ima pred seboj duha  pokojnega, a kmalo si opomore. Takoj spozna  vsiljenca ter se obrne proti strani, kjer je ležal samokres. Ali Pugačev ji zastavi pot. «Katarina», zaSepeče rahlo, «ali me poznate?» <Da, poznam te in vem, da si upornik in goljuf!» Jezno so zažarele oči kozaku, da }e Katarina nehote zdregetela po vsem telesu. Ljubila je življenje, bila je Se mlada, lepa, bila je gospodarica mogočna, katerej se je vse klanjalo. Ali le en trenutek jo je obdajal strah, in v hipu je bila pripravljena se braniti. ZatajivSi svoj ponos, začne nežno in proseče. «Ne morete mi utajiti, vi niste Peter III., ali vi ste carju tisočkrat bolj podobni, kakor je bil on. Vaš pogum in razum vam podaje to, kar ne da niti 8krlat.» Med tem govorjenjem pomikala se je neopaženo bližje prostora, kjer }e ležal samokres. «Radujem se>, nadaljuje, <da vas poznam. Utrujena sem že od vladarske skrbi, kakor ste se morebiti že tudi vi naveličali vojevanja in morije. Združite vaSo usodo z mojo! Pridite in deliva si prestol! Bodite moj! Na rokah nnsim namreč tega, kogar ljubim. Pugačev, ne zametujte moje ljubezni!?» Ko je posluSal Pugačev te sladke besede, je bil kakor bi ga zvezal; zadnji dnevi njegnvega razuzdanega življenja vplivali so nanj tako, da }e zgubil svoj značaj treznosti, katerega je imel poprej. «Katarina», zakliče ves omamljen, «vi imate moč, človeka popolnoma za se pridobiti; in tej moči se ne morem upirati. Jaz nisem Peter III., temveč le ubogi kozak, rojen v stepah. Moje pustolovsko življenje bom pustil, ker misel, deliti z vami krono, stori me srečnega, kar bi se meni morebiti s silo nikoli ne posrečilo. Služiti vam hočem, kakor suženj, častil vas bom kot —.» Med tem, ko je to govoril, spremenil se je caričin obraz, ne da bi on opazil. Naenkrat, poprej kakor je 8e utegnil izgovoriti zadnji stavek, skoči k samokresu in mu ga nastavi na prsa. <Na kolena toraj, suženj!» zakliče. <Na kolena pred tvojo gospodarico in carico !> Divje zaiskrijo oči kozaku. «Ničvrednica!» vsklikne in gola sablja se mu zasveti v roki. Ali samokres, stavljen na njegova prsa in pogled na mirno in odločno stoječo postavo carice ga ustraSi, da se strese in stopi nazaj. «Ti si pač sposobna za igralko*, nadaljuje in se počasi bliža durim, «pa ne sprožil? Znabiti ne zadeneS prav, in potem — labko noč vse tvoje zabave z nočnim obiskovalcem! Moja sablja te ne zgreši!» Ko doseže duri, je odpre, ne da bi se carica premaknila. «Pugačev te pozdravlja, Katarina, ali varuj se, ker on se povrne kot Peter III.» «Na svidenje, Pugačev!* odgovori mirno carica. V. Drugo jutro po tei dogodbi skliče carica svoje generale ter jim zapove, naj Se bijejo jeden odločilen boj proti uporniku. Bila je huda bitka; topovi so gromeli, puSke presketale. Orožje se je bliskalo v solnčni svetlobi. Tu so se videle gruče vojevalcev, divji bojni krik napolnjeval je zrak. Buzdovan, kij in meč švigal je po zraku, vzdigoval, padal in zopet vzdigoval porudečen od krvi. Konji so rezgetali, teptali in divjali. Kdo bo zmagal? Pugačev pošilja vedno nove trume v boj; ne v boj, v mesarsko klanje. Tu leti konj z jezdeeem brez glave po ravnini, tam že brez jezdeca. Nove trume se vračajo na bojišče, boj se Siri od ure do ure ljuteji, grozovitnejsi. Tam je preklal ruski buzdovan glavo kozaku, tam je prebodla sulica kozakova ruskega voievnika. Kri teče v potokih, boj se }e vnel na celi črti, kar se začno kozaki umikati. Rusi pritisnejo za njimi in cele armade upornikov se spuste v divji beg. A carski vojaki so njim za petami ter še jih mnogo pobijejo. Pugačev bil je popolnoma poražen, njegove čete pobite in razpršene ter odpodene v stepe, kjer se je začel upor. Pugačev boril se \e obupno. Videl je konec svoje slave. Ranjen in od sovražnikov zasledovan, bežal je s peščico kozakov spremIjan od Tugarova in njegove hčerke Sofije v nepristopne skale, iskaje skrivališče. Tam je ležal na kamenu, razmesarjen in krvav, kjer je premisljeval svoje napake in pregrehe. Vendar Se ni izgubil upanja. «Tugarov», obrne se k svojemu tovarišu. «Sreča nas je zapustila, ali pri prebivalcih Urala veljam Se vedno kot Peter III. To ime zadostuje, da naberemo močno armado.* Kozak zraaje začudeno z glavo. «Zastonj vse upanje!* odgovori trpko. «Vse je izgubljeno in vsako zoperstavljanje nemogoče. Druzega a&m ne preostaja, kot da te predamo.* «Mene predati*, zavpije prestrašeno Pugačev ter se nekoliko vzdigne. «Ali ne veš tega, da nam bo Katarina, ako se predamo, trgala ud za udom od telesa?!» «Vem, vem, Pugačev, ali meni se ni treba ničesar bati. Tvoje življenje je odkup- nina za me. V jedni uri te zvežem in predam generalu Samarovemu.» Pri teh besedah je pokleknil Tugarov na prsi Pugačeva, mu odvzel meč in nadaljeval: «Spomni se na preteklost, Pugačev; si li imel kedaj tovariša, ki bi ti bil tako zvest kot jaz?! Kdo je bil prvi, ki te je oklieal za carja ? Jaz, ker sem ti posodil roko za tvoje spletke, ne misleč na dobiček. Kaj setn storil, storil sem zato, ker si bil moj prijatelj od mladosti, ker si bil mož moje hčere. Grdo si ravnal z moiim priiateljstvom, mojo očetovsko ljubezen si teptal! Sedaj je prišla ura maščevanja! Ako bi bil ti zmagovalee, mojemu maSčevanju ne bi ušel, kakor ne uideS sedaj. Ako bi ti dobil krono, bil bi jaz prvi, ki bi ti jo izbil raz glavo!» Pugačev postane mrtvaško bled in mrzel pot mu stopi na čelo. «Barbar», zavpije obupno, «ali nisem dovolj nesrečen?« «Ne toliko nesrečen, kot hudoben*, odgovori Tugarov. «Privošči mi čas k pokori!» «Izprosi si ga od carice!* «Milost, Tugarov! — Ne kaznuj prestopka z zločinstvom!» «Ti si zavrgel mojo hčer, svojo ženo!» Pugačev smrtni strah je naraSčal pri vsaki besedi. Sprevidel je, da je jeza kozaka nespravljiva. Z veliko težavo se je privlekel k nogam Sofijinim, ki je stala žalostno in molče nekoliko na strani in milo prosil. • Angelj, proti kateremu sem v svoji slepoti grešil; ali nimaš dobre besede za me?> »Razuzdanec! ona te proklinja», zavpije diTje Tugarov ter ga sune z nogo. • Emeljan, jaz ti odpuščam!> zašepeče komaj slišno Sofija in odide plakajoča in z omahujočimi koraki. Štirinajst dni pozneje je bila na velikem trgu v Moskvi zbrana množica ljudstva pred kletko, v katerej je bil izpostavljen ujetnik, da ga je ljudstvo gledalo. Katarina II, ki je tudi prisla gledat, je z dopadenjem in mirnodušnostjo zrla na tega človega za železnimi stebri. «Dober dan, Pugačev!* vskliknila je nesrečnemu pustolovcu. Potem se je obrnila do spremljevalcev in dejala: «Pojdite, komedija je pri kraju, raoram pisati na Voltaira in mu razodeti konec!» Drugi dan bil je Pugačev raztrgan. Tako je končal človek, ki je letal previsoko. Pri njem se je uresničil pregovor: Kdor visoko leta, nizko pade. Največ je bila kriva razuzdanost. Tugarov in njegova hčer vrnila sta se v domače stepe nazaj.