Stev. 349 ¥ Tratit, v petek 17. decembra »15. Letnik XI PreM najnovejših dogodkov. Italijanska fronta. — Na tirolski in soški fronti topovski boji. V bovški kotlini so zasedle naše čete sovražno predposto- janko. Srbsko bojišče. — Naše čete vrgle sovražnika v giobel Tare. Druge kolone pri-S. ele po srditih bojih pred Bijelopolje in nanol pota med Rožajem m Beranami. Sovražnik se je zapadno Peči pričel umikati proti Plavi in Ousinjam. Rusko bojišče. — Ruski napadi cb po-toka Korminu in severno Drisvjatskega jezera odbiti. I>rugie položaj neizpremen- Žapsdno bojišče. — Zihavni topovski in letalski boji. Turška bojišča. — Splošni položaj ne-izpremenjen.___ l avstrilsko-italiiaBskega telila. ! DUNAJ. 16. (Kor.) Uradno se objavlja: j 16. decembra 19I5. Na tirdski in soški fronti so se vršili j posamezni topovski boji V bovški doTinij so se naše čete z nenadnim napadom po'ar tile neke italijanske predpostojanke. Nametnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, trni. Porofllc Codom h S \J. 15. b soški fronti. Mi smo odgovarjali učin-kovalno. Drugače nič pomembnega. Italija rekvirira nemške parnike. LUOANO. 15. (Kor.) Kakor poročajo li-ii. je Italija rekvirirala šest v Sirakuzah zasidranih nemških parnikov. Boj med mornariškim letalom In podvodnlkom v flflrljl. Neue Freie Presse« objavlja sledečit dopis svojega vojnega poročevalca o za-' nimivem boju med mornariškim letalom in j pod vodnikom. Neki mornariški oficir, ki je d«»deljen sedaj neki mornariški letalski postaji ob Adriji. mi je pripovedoval: Pred kratkim je dospela vest, da je b:i nedaleč od nas opažen italijanski pod vodnik. Pripravil sem takoj letalo in se dvignil vsioko. da ga izsledim. Dvigal sem sesedaj višje sedaj nižje in iskal v širokem obkrožju mesto, kjer je bil odkrit, pa za man. Oddaljil sem se polagoma kakih 2*> milj od obrežja, ko se mi ie nenadoma pokvaril motor. To je bilo zelo mučno, kajti vrtine je bilo vetrno in morje visoko. Toda ostalo mi ni nič drugega, kakor da pristanem in popravim škodo. Izkrcanje se je pesrečilo, toda v tem trenotku so zgrabili letalo valovi in je pljuskali kakor kako orehovo lupino sedaj sem sedaj tja. V ten. zibanju in plesu je bilo seveda zelo teža*. no vztrajati in delati. Popravljanje je šio zato tudi zelo počasi izpod rok. Na pedvodnik sploh nisem več mislil, šlo mi je le zato, da popravim leUtlo. Kar se v trenotku. ko smo nabijali po motorju, kakih tisoč metrov pred nami ptrkaže periskop in kmalu se ie dvignii stolp sovražnega čolna iz morja. V istem trenotku s< padli tudi že prvi streli. Čoln se nam je približal pri tem na 50 metrov. Za enkrat so pokale proti nam le puške, ki pa so v sle d valovitega morja zgrešile cilj. Opazoval pa sem natačno. kako so v stolpu polagoma navijali kvišku brzostrelni top. Sedaj je bilo vse odvisno od tega, da končamo popravo, sicer ni rešitve in pomoči. Top je bil že namerjen in je priče! pi kati. Toda valovi so nas tako divje muali naokrog, da smo kljub kratki razdalji ostali nepoškodovani. In motor še vedno ni hotel ubogati. Upanje na rešitev je vedno bolj zginevaJo. Kajti, četudi bi nas ne zadel sovražnik, bi se lahko s prevodnikom zaletel v nas. Tu je v zadnjem trenotku pričel motor funkcionirati. Vrisknili smo veselja, skočili v sak na svoj j prostor in se v trenotku dvignili visoko! kvišku. Letalo je plulo v ovinkih, da dospe nad sovražnika, moj spremljevalec je že zgrabil za bombe, toda v tem trenotku je zginil pod vodo tudi že podvodnik in se ni več pokazal. Srbsko bojišče. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se objavlja: 16. decembra 1915, opoldne. . Naše čete so vrgfe včeraj sovražnika j tudi južno Glibacev v giobel Tare. Druge, avstrijske kolone so dospele po srdiUh bo- j jih na višine severno Bijelegapolja ui v o-1 zemlje na pol pota med Rožajem in Bera« nami. Zapadno Peči se je pričel sovražniki umikati proti Plavam in Gusinjam. Število včeraj privedenih ujetnikov se je zvišalo; na 900, Namestnik načelnika generalnega štaba:' pl. Hofer, fml. BERLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. decembra 1915. Boji v severni Črnigori so bili nadaljevani z uspehom. Avstrijske čete se nahajajo pred Bijelim poljem. Vrhovno armadno vodstvo. SOLUN, 15. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Pravo umikanje angleško-franco-skih čet fe sedaj končano popolnoma po želji poveljnikov. Umaknitev grških čet iz ozemlja med Solunom in Dojranom in iz Soluna samega se pričenja danes. Večji del v Soliuui ^ nahajajočih grških čet odide v siueri So'roviča v Kozjane. Skoro vsa vzl/ođha Macedouija je bila izročena zaveznikom na svobodpo razpolaganje. CapraSikov — kraljevi ftMKMT v Nlšu. SOFI JA, 14. (Kor.) Bivši poslanik v Srbiti, Caprašikov, je bil imenovan za kraljevega komisarja v Nišu. Rusko bojišče. i: ___ P O D L i * TEK GREŠN1CE. Roman. — Fratscoski vpis«I Xavi«r d« Mect~pia — O, — je vzkliknil Maurice. - izvedeti moram, kdo je ta ženska. Sicer pa, j če ne poide drugače, že vein za dobroj sredstvo. — Kakšno? * — Ha se obrnem na policijskega prefekta. — Prav imate, toda to bi morda kompromitiralo dekle. — Torej uporabim to sredstvo le v najskrajnejšem slučaju. Zdravnik je vzel klobuk, ki ga je ob svojem prihodu položil na stol. — Grem sedaj. — je dejal; — ne pozabite, kar sem vam uaročil, in me dajte poklicati takoj, če bi mislil, da je mola navzočnost potrebna. i j U \ 4J, 16. (Kor.) Uradno se otfavlja: ,6. decembra 1915, opoldne. V ozemlju pocoka Kor mina le armada i;advojvode Jožefa Ferdinanda odbila rtf-:ki napad. Jufozapađno utffe Je fett #n sovražni letalec prisiljen, da je pristal In ie bil ujeL Eno naših letalskih brodovlj fe obmecaH ob železnici Mjedvječe—Sarni se nahaiajočo železniško postajo Antonov-ko in kolodvor v Klevanu z bombami. — Akcija je imela uspeh. Pri Klevanu je aa-stal požar. Vsa naša letala so se kljub srditemu obstreljevanju vrnila nepo£ko~ dovana. Namestnik načelnika generalnega štaba-pl. Hofer. fml. BERLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni star. 16. decembra 1915. (Hindenburgova nrmadna skupma): Ruski oddelki, ki so severno Drisvjatskega jezera prodrli v naše postojanke, se bili s protinapadom vrženi zopet nazaj. V ozeni-!jtj izliva Berezine se je razbil ruski napad v ognju naše pehote. — (Armadna skupina feldmaršaia princa Leopolda bavarskega h Položaj )e neizpremenjeiL — (IJn-ingenova armadna skupina). Pri Berest-ir*nih se je ruski napad izjalovil. Eno rusko letalo je moralo vzhodno Lučka pri-stati v območju avstrijskih čet. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški cesar prispel v Berlin. BKRLIN. 15. (Kor.) Nemški cesar je po daljšem potovanju h Hindenburgovin: armadam in po nadziranju mornariSki!-naprav v Ubavi, prispel začasno v Berlin. General Pau odpotoval iz Rusije. KOD AN J, 15. (Kor.) »Berlingske Tiden-de-t poroča iz Stockholma: Francoski general Pau je včeraj odpotoval iz Rušile preko Haparande. Namerava daljši ča-ostati v Stockholmu. Brzojavne zveze Švedske z Rusijo Se vedno pretrgane. KODANJ. 15. (Kot.) Kakor poroča »BerJingske Tidendec, je pri vatru brzojav- — Ne skrbite; zgodi se, kakor zahtevate. Maurice je spremil zdravnika v predsobo, potem pa se je vrnil h Karlu in oba, ki ju je ta dogodek v njunem prijetnem prijateljskem pogovoru zadel tako, kot bi bila strela udarila v sobo, sta se vsedja k postelji, na kateri je ležala bolnica, in sta bedela poleg nje vso noč. Prihodnji dan so, kakor je napovedal zdravnik, izginile posledice strupa. Leontina je ušla resni nevarnosti, a zato zašla v drugo, ravno tako veliko, če nc morda še večjo. Velikanska razburjenost, strah in obup. ki ga je prestala revica, iej je povzročil vnetje možganov. . Začela je zopet blesti in sicer še huje kot pa poprej. Pograbila jo je huda mrzlica in čuvati jo je bilo treba dan in noč, da ne bi si v svoji blodnji storila satna kaj hudega. Maurice je najel strežnico za Leontino ni promet z Rusijo re vedno pretrgan, toda zdi se, da velja to le za Švedsko, ne pa tudi za Norveško. Z zipoM feojftto. BERLIN. 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. decembra 1915. Živalmi topovski boji in živahno delo-; vanje letalcev na večjem delu fronte. Pri Vaillv so Francozi ponoči nenadoma napadli dva manjša sprednja stražna oddelka na južnem bregu Aisne, Poročnik im-melmann je včeraj naa Valeticiennesom sestreli! sedmo sovražno letalo, en angleški eitokrovnik in sicer v zračnem boju. Predvčerajšnji letalski napad na MiiSil-heim (Badensko) je imel po francoskem poročilu baje za cilj tamkajšnje kolodvorske naprave. Vendar pa v bližini ni padla nobena bomba, pač pa je bil v mestu en meščan ubit, več pa ranjenih. Čista vojaška škoda obstoja v razrušenja par ftlp v lazaretu. Vrhovno armadno vodstvo. FeldmarŠal French odstavljen. LONDON, 15. (Kor.) Vojni urad naznanja, da je bil sir Douglas fiaig imenovan za naslednika felditiaršala Frencha kot poveljnik v Franciji in Flandriji. French je bil na lastno prošnjo odstavljen in imenovan za poveljujočega feldmaršala čer združenega kraljestva. Kralj je podelil Frenchu dostojanstvo viseonta. Angleške izgube. LONDON, 14. (Kor.) Zadnji seznam izgub izkazuje 60 častnikov in 500 mož. Francoska zbornica. PARIZ, 15. (Kor.) Zbornica obravnava zakonsko predlogo glede začasnih kreditov za prvo četrtletje računskega leta 1916. in pooblastilo, da se tekom tega časa pobirajo davki in javni dohodki. Tekom debate je poslanec Accambrey nepričakovano zahteval, da se stvori zbornica kot tajen komite, da se izpraša vlada o pravicah vrhovnega poveljništva. Ministrski predsednik, ki ni bil prej obveščen, ni bil navzoč, vsled česar je ugovarjal proti temu finančni.minister. Predlog jt bil nato dklonjen s 327 prori lr>4 glasovom Angleška spodnja zbornica. LONDON, 14. (Kor.) Državni tajnik Indijo, C h a m b e r 1 a i i«, je prečita! brzojavko generala Townshenda. v kateri st poroča, da je bilo 12. decembra na severni fronti močno streljanje s puškami, vendar pa Turki v tem oddelku niso poskušali prodirati. Srditi napadi v neki va si na desnem bregu reke so bili odbiti. Dik 13. decembra je bilo vse mirno. Ojačenja, Ki prihajajo redno, odhajajo takoj po reki navzgor. Ministrski predsednik A s q u i t h je, odgovarjajoč na tozadevn« vprašanje, izjavil, da bodo na poveljniški!: mestih angleške armade izvršene nekatere izpremembe, ki bodo takoj objavljene ;n ki nimajo nič skupnega z imenovanjeu generala Joffra za vrhovnega poveljnika. Lord Charles Beresford je vprašal, ali so prispela iz kake nevtralne države radi favoriziranja nekaterih danskih ■vrdk glasom pred kratkim sklenjenega Jogovora, kaka vprašanja. Državni pod Ltjnik lord Cecil je odgovoril, da ne. LONDON, 15. (Kor.) V debati o pred logi za podaljšanje zakonodajne perijodt parlamenta je liberalec Cowan predlaga r^idonitev predloge. Mnijonist Smery jc podpiral predlog ter jc izjavil, da bi nove volitve povzročile sicer veliko škodo, tod;* bilo bi bolje, da bi odločil narod, kak« vlado hoče imeti. Drugi liberalni govorniki so se zavzeli za sprejetje predloge Unijonist Chaplin je naglašal, da je unijo-listična stranka oškodovana po predlagani pluralni volilni pravici. Minister Bonar Law se je nato opravičeval, da kot vodja unijonistov zastopa predlogo. Predloga jc kompromis, ki ga je predlagal sam. Unijo-instični ministri so vedeli, ko so vstopil v vlado, da morajo deliti rastočo nepopularnost vlade. Govornik ne bi ostal član kabineta, ako bi izgubil zaupanje stranke. Unijonist Duke je izjavil, da so unijonisti nezadovoljni s pluralno volilno pravico, vendar pa ne žele, da bi odstopil Bonar La\v. Naposled je bila predloga v drugem čitanju sprejeta. I turšKiii bojišč. CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta v Iraku: Del na desnem bregu Tigrisa se nahajajočih hB Kutelamare je bil dne 13. decembra zavzet z naskokom. Od dveh sovražnih monitorjev, ki sta hotela zbežati proti vzhodu, jc bil eden po naši artiljeriji potopljen. — Dardanelska fronta: Predvsem boji z bombami in torpedi. Dve sovražni ladji smo pognali v beg. Pri Ari Burnu je neka sovražna krlžarka brezuspešno obstreljevala naše postojanke in se je nato umaknila. Pri Seddil Bahru smo sovražno tor-Tedovko, ki se je približala, da obstreljuje naše levo krilo, pognali v beg in prisilili par sovražnih baterij k molku. Afera z nemškimi vojaškimi atašeji v \Vashingtonu. WASHlNGTON, 15. (Kor.) Angleški poslanik je bil pooblaščen, da dovoli nemškima atašejema pl. Boy-Edu in pl. Papnu brezpogojno svobodno potovanje. Oba atašeja nameravata odpotovati v torek s parnikom »Noordhamc. Nemška 10 milijardska predloga sprejeta v glavnem odseku zbornice. BERLIN, 16. (Kor.) Dodatni etat desetih milijard je bil danes v glavnem odseku državnega zbora sprejet brez ugovora. _ Duma se ne snide. KODANJ, 15. (Kor.) »Berlingske Tiden-de« poroča, da finski listi vsebujejo vest, da se finski deželni zbor ne snide prav tako kakor tudi duma ne in da zasedanje 'Tav tako kakor pri dumi izostane za nedoločen čas. _ Rumunska zbornica. BUKAREST, 15. (Kor,) V zbornici stu interpelirala poslanca Moldovenanu in Di-uitrescu radi domnevnih usodepolnih posledic predolgega trajanja rumunske nevtralnosti. Poslanec f>elavrancea je utemeljeval svojo protf časopisju in propagandi :ujc^ / v Rumunski naperjeno interpelacijo ter je zahteval, da se v uredništvih v vpoštev prihajajočih listov izvrši preiskava. Ministrski predsednik Bratianu je odgovoril, da je popolnoma prepričan, da ie storil svojo dolžnost, ter da jo bo z ne-jdjenljivostjo izpolnjeval tudi še nadalje, oe manj pa bo odjenjaval pred grožnjami. Predgovornik je trdil, da je neki tuji poslanik razdeljeval časopisom naravnost •enar. Toda dokazal tega ni. Naj mi torei iovoli, da mu ne verujem. Smatra me za uzurpatorja oblasti. Kar vem, je, da vži-. am zaupanje kralja in parlamenta ter da mar:, mirno vest, da sem izpolnil veliko , iolžnost, ki ji bom tudi nadalje posvečal svoje sile. (Odobravanje.) Seja ogrske narodne delovne stranke. BUDIMPEŠTA, 14. (Kor.) Danes se je ršila seja narodne delovne stranke, na \ateri se je razpravljalo o novi spopolnitv: zjemnih odredb za vojni slučaj. Tekom ogajanj je povzel besedo ministrski pred-.ednik grof Tisza. ki je izvajal: »Javno nnenje si mora biti glede ene okoliščine ia jasnem. Poskušalo se je predstavljati tvari tako, kakor da je tu živil v obilici, ali kakor da bi imeli vsaj zadosti, tako da )i bilo iskati težavnosti preskrb o vanJa n draginje predvsem v nesposobnosti m ravnodušnosti posameznih oblastnijskih in gospodarskih faktorjev. Toda to naziranje e zelo nevarno in skrajno nepravično. Žita je manj v zalogi, kakor zahteva kon-sum prebivalstva Avstrije in Ogrske. Ono količino, ki je bila potrebna ravno za najnujnejše potrebščine, je bilo mogoče nabaviti Ie tako, da so bile znatne količine koruze odvzete kmetijstvu, vsled česar pa je bilo potem pridelovanje izpostavljeno pravcati krizi. Tako je nastal oni položaj, ki smo ga opazili tudi glede slanine in masti. Upoštevati je tudi, da stavlja ar- mada glede živil velike zahteve. Tudi na te težave je treba opozarjati. Upam se to tembolj, ker smo že prestali eno gospodarsko kampanjo, in to vsled požrtvovalnosti ogrskih zadrug. Nikakor ne mislim trditi, da smo ono ogromno delo, ki je bilo na ramah vlade, izvršili brez pogreška in pomanjkljivosti. Zagotavljani pa vas, da stremimo vsi s skrajnimi napori in z največjo požrtvovalnostjo za tem, da rešimo ta problem čim hitreje in čim bolje. Protestiram proti vsakemu poizkusu, da bi se zvračala odgovornost za napake aprovizacije na tega ali onega člana vlade. Dokler vživarno zaupanje ustavno-zmernih faktorjev, bomo združeno skušali izpolniti našo nalogo.« (Dolgotrajno odobravanje.) Nato je bila predloga sprejeta v splošnem in v debatah. Delno ustavljenje izdajanja železniških časovnih voznih listkov. DUNAJ, 15. (Kor.) Zaradi mnogoslran-ske omejitve vlakovnega prometa, povzročene po vojni, je smatrala uprava državnih železnic za potrebno, da je začasno ustavila izdajo časovnih voznih listkov za one okraje in proge, ki so posebno prizadeti po omejitvi prometa. Do preklica se torej za krakovsko, lvovsko, stani-slavsko, beljaško (izvzemši progo Am-stetten - Selzthal) in tržaško ravnatelj-stveno področje začasno ne bodo izdajali letni, poluletni in abonentski vozni listki. Izdajanje prožnih voznih listkov za progo omenjenih področij in za južno Brennerja se nahajajoče proge inomoškega ravnateljstva c. kr. državnih železnic se prepušča c. kr. ravnateljstvom. Pojasnila dajejo c. kr. ravnateljstva in mestni urad c. kr. avstrijskih državnih železnic, Dunaj, i., Kartnerring 7. Položaj. in si je dal napraviti posteljo v svojem ateljeju. Ker je precej občeval z dijaki medicin-ci, si je pridobil nekoliko površnega znanja, da je mogel vsaj približno spoznavati Leontinino stanje in si torej ni delal nikakršnih iluzij. Upal jc vkljub temu, da je dobro vedel, kako resna je Leontinina bolezen, da bosta njeno mlado telo in njen krepki organizem premagala končno bolezen. Ker se Leontina, kakor vemo, po svoji prvi omotici, ni zavedela več, ni mogla ix>dati Mauricu nikakršnih pojasnil, kaj in kako se je zgodilo žnjo. Maurice je obredel ves Pariz, da bi našel ono gospo Brancador, ki bi mu. po njegovem mnenju, mogla dati natančna pojasnila. Izvedel ni ničesar. Ravno tako pridno je poizvedoval tudi Karel, toda njegova poizvedovanja so bila brez uspeha. Ko je Maurice spoznal tako^ da na tak 16. decembra. 1 Za malo znamenje se položaj med če-tverosporazumom in Grško jasni. »Se-colo« javlja, da sporazum med grškim polkovnikom Pallisem in francoskim generalom Sarrailom sicer nI popoln, ali vendar zadovoljiv. Zahtevi entente, da bi nje čete zasedle solunske utrdbe. Grška sicer ni ustregla, pač pa se grške čete u-maknejo iz Soluna in s tistega grškega oodročja, kjer se bodo vršili prihodnji boji med zavezniki in centralnima vlastima. V Solunu da ostane Ie ena grška divizija, ki pa se tudi umakne, čim Boigarji in njih zavezniki prestopijo grško mejo. Vendar pa hoče Grška pustiti v Solunu en bataljon v znak nje suverenitete nad tem mestom. Na tej podlagi torej bi bil dosežen sporazum med Grško in entento. Ker se grške čete umikajo tudi od makedonske meje, prihaja Grški ta rešitev v toliko v prilog, ker se izogne stiku z vojskami obeh vojskujočih strank. Dalje poročajo, da Grška odpusti del mobiliziranih čet, kar bi tudi pomenjalo delno koncesijo četve-rosporazumu. Saj je znano, da je Venize-!os zahteval demobilizacijo. Bližajo se važni vojni dogodki na grškem ozemlju. Z ene strani javljajo, da je ententa spravila ves svoj vojni materijal v Solun, in sicer s tako naglico, aa ga Boigarji niso mogli dohiteti. Posebni poročevalec »Petit Journala« pa poroča, da zavezniki z vso naglico utrjujejo kraje grškega teritorija v obrambo svojega umika proti Solunu. Iz Berolina in Pariza pa javljajo, da so bolgarske čete že prestopile na grško ozemlje. Pričakovati je torej v kratkem vojnih spopadov. Na enuncij.icije v ogrskem in nemškem parlamentu iiade vprašanja miru, reagirajo seveda tudi glasila entente in sicer iako, kakor sta pričakovala grof Tisza iti kancelar Bethinann - Hollvveg. Odklanjajo jih. Kakor znano, je grof Tisza v stvari sami pritrjal izjavam poslancev grofa Ka-rolyja, Andrassiva in Rakovskega, ki so želeli, da bi sedaj namesto orožja prišla k besedi kultura in človekoljubje, da je pa vendar obžaloval te izjave, ker jim bodo sovražniki podtikali namene, ki jih način ne doseže ničesar, se je v svojem ybupu cbniil na policijo. Kar ga je nagibalo, da je sklenil to, ni bila toliko želja, da bi povzročilca zločina, pri čemer je bil prepričan o Leonidovi sokrivdi. zasledoval sodnim potom, kot. pa zelja, da bi spoznal one, ki so nastavili zanke, da bi tako mogel v bodoče varovati Leontino nevarnosti. ♦ • • Nekega jutra... bil je šesti dan, kar se je nahajala Leontina pri Mauricu Torcyju, ki je tisto noč preču! ob njeni postelji,... je začutil slikar potrebo, da bi šel nekoliko na izprehod, da si nekoliko razvedri težko glavo. Odšel je iz stanovanja v rue Pigale, odtod v rue Blanche in je zavil potem na Antinsko cesto. Tu je krenil nato proti buljvarjem. Ves zatopljen v misli, ki so se mu motale po glavi, se je tupatam raztreseno ozrl po ljudeh, ki so prihajali mimo nje- ga, se zadevali vanj in se morda celo tudi čudili njegovi bledosti in pobitosti. Ko je ravno prišel do vogala rue Saint Nicolas, je slučajno zagledal dva možaka, ki sta stopala par korakov pred njim in krenila v isto smer kot on: Možaka sta bila oblečena tako neokusno in zanikrno, da sta se morala zdeti smešna. Eden njiju je nosil zelenkast poljski suknjič, ki je bil slabo očiščen, rjavkasto-rumene hlače in dolgodlakast svilen klobuk, tiste vrste, ki so jih imenovali »bo-livarc. V svoji desni roki je držal in vrtel debelo bambusovo palico s spretnostjo do-služenega profesorja boksanja ali profosa. Drugi je nosil svetlomoder suknjič, ki je bil ob vseh šivih okrašen z okraski črne barve. Ta suknjič je imel olive namesto gumbov. (Dalje.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lrediii&vo UHc* Sv Franttžka AsiSkcga 5t. 20. L nadstr. — Vst dopisi na? poS'tsjo uređnf?tvu lista. Nefrankirma p!sm« se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, kdajatclj :n -dgoverni urednik Štefan Godina. Lastnik konso'«!] Hsta .Edir^tv — Tisk tiskarne .Edinosti *. vpisane 2adrtige t one jen Im poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asškega $t. 20. Te!efon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo Jeto ...... ^ K 24.— Za pol leta ........................ 12.— za tri mesece........ . . 6"— /a nedeljsko I zdifo ra celo leto........ 5.20 t* pol leta.......... ...... 2.80 Posamezne šteTitke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SrokosU ene kolon* Cene: Oglasi trgovtev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- ^ ..............mm po 20 vite Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaiina vrsta ....... ... . 2.— Mm oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema insaratnl oddelek .Edinosti«. Narofcnlsf ta reklamacije se pošiljajo uprav! lista. Plačuje se izključno !• opravi .Edinosti*. — Ptič* ia tofl se v Trsta Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Pranči^i Aaiikega 5L 20. — Poštnohranilnični račua B. 841.65° 5tr&n n. »EDINOST itev. 343. t irsiu, one i/, afccem&ra isjio. njso imele. Nemški kancelar pa je Jrnel ua slične izjave v nemškem državnem zboru pomisleke proti temu, da bi Nemčija iz-pregovorila besedo za mir, ker bi sovražno inozemstvo tolmačilo to kot znak slabosti. Frauc^ko časopisje kriči, da Nemčija potrebuje miru, da je postala neodločna in nesložna, dočim vidijo v govoru kancelar-ia le nemški bluif. Vsi listi so vojeviti in zalite vajo, naj se vojna nadaljuje do skrajnega. Znani francoski politik in publicist Clemenceau piše v svojem listu, da bodo Francozi nadaljevali boj do končne zmage. Z vso tendenco in v istem ostrem tonu pišejo tudi angleški listi, češ, da b: Nemčija hotela sedai mir, toda tak, da bi pomen jal nje triumf. Te izbruhe šovemz-ma vsled krivega tolmačenja namenov izjav \ ogrskem in nemškem parlamentu mora vsak čustveni človek le globoko obžalovati. Le zaslepljenost stika za vsako blago ponudbo le no hudobnih namenih, namesto da bi stvarno precenjevali to, kar se predlaga. Orof Tisza je rekel veljavno, da so objektivni pogoji za mir sedaj dani, ne pa subjektivni. Splošni interes govori za pošten mir, ali ljudje so proti njemu. Zakaj nočejo na strani en-tente vsaj poizkusiti, oziroma omogočiti kako izmenjavo mnenj na podlagi izjav v rečenih dveh parlamentih? To bi morali tudi in v prvi vrsti v interesu svojih narodov, posebno pa še zato, ker bo na nje padala strašna odgovornost za nadaljno prelivanje krvi! Ponavljamo: nemški kancelar je ponovno slovesno zatrjal, da Nemčija ne stremi po svetovnem gospodstvu, marveč da si hoče le zavarovati meje, a grof Tisza je zagotovil, da naša balkanska politika ne ogrožava nobene balkanskih držav! Ali ne bi mogli te izjave dveh vodilnih mož, ki morata za vsako svojo besedo nositi odgovornost pred vsem svetom, tvoriti podlago za poizkuse v dosego pravičnega miru, za pogajanja, na katerih bi se zahteve vsake države konkretizirale. Če bi prišlo do sporazuma, bi bila to sreča za Človeštvo; ako ne — pa naj se nadaljuje krvava igra! Vsaj to zavest bi imeli državniki, da niso namenoma preprečili, kar je želja vsega človeštva: mir!___ DOfflflb VeStl. C. Kr. nsmestništveni svetnik razglaša: Di' ^e ne bode višjih armadnih poveljstev brez potrebe preveč zaposljevalo s pretiranimi odškodninskimi zahtevami, opozarja se občinstvo, da se morajo po zakonu za prispevanje k vojni, zahteve za plačila ali odškodnine predložiti v smislu § 33 navedenega zakona občinskemu poglavarstvu. ako se ni še izvršilo izplačilo od dotičnega vojnega oddelka aii od vojaškega obla siva. Občinsko poglavarstvo pa mora uvesti potrebne poižvedbe in zadevo predložiti političnemu okrajnemu oblast vu. — Dr. Fabrizi L r. Rodoljuben čin. Poznani in vsikdar požrtvovalni rodoljub v Puli, g. Niko Mar-de$ič, jc naslovil na svoje sodeželane Dalmatince v Puli poziv, naj kaj podarijo za slavne dalmatinske heroje, ki se tako junaški bore proti sovražniku ob Soči in na drugih bojiščih. Zato da je dolžnost Dal-nutincev v Puli, da pošljejo kak dar tem svojim bratom in njihovim sirotam. Seveda je g. Mardešić sam — kakor je že to njegova rodoljubna navada — prednjačil z dobrim zgledom, podarivši 200 K v označeni rodoljubni in človekoljubni namen. Sledilo mn je več poljskih Dalmatincev, ki so darovali svote od 100 K do 2 K, tako, da znaša nabrana svola 1470 K, ki jo je g. Mardešič poslal namestniku dalmatinskemu. grefu Attemsu. »Viva Trieste!« V seji italijanske ko-tii tre dne !2. decembra je odgovarjal ministrski predsednik Salandra na različne d:ie\ne rede«, deloma splošne in nedo-IrCne, deloma pa socijalno - politične naru, i in je moral pri tem braniti v sled različnih amejklicev tudi imenovanje Barzi-laja ministrom za sneodrešene dežele«, g. Burzilaja, ki da nima — tako je naglašal Salandra — nikakih tajnih fondov, ki pa da predstavlja »sveto obveznost«, »da se uresničijo najvišje narodne aspiracije«. Ce piav razumemo, so se očitanja glasila, da si daje g. Barzilai svoja ministrska potovanja in agitacijske govore drago plačevati. Ali to nas ne zanima dalje, saj gre to iz italijanskih žepov. Će je to njim prav, mora biti tudi nam. Pač pa nas zanima dejstvo, da so to izjavo Salandre nekateri pi.sianci in galerija spremljali s klici: Viva Triestc! — in da je Salandra s pov-c!arkom pritrdil: -Da. viva Trieste!<, da je izvajal nadalje, da je to klic vse zbornic. klic. ki sc glasi * iz prsi tisočev Italijanov od Milana do Palerma« ter da je zaklical poslancu Ferriju, da nima srca! — Signori oficijelne in necficijelne Italije žele torej, naj Trst živi! Pa da — naj /ivf! Saj to hočemo tudi mi! Ali hočemo tudi, • a oni puste pri miru, naj ne ste-zajo r > njem in naj ga puste, da bo zi\el sv«'-e življenje, kakršnega ne bi mogel nikoli živeti, če bi se uresničile rnaj-višje italijanske aspiracije-! In naša trdna vera, — ki se opira na trden fundament junaštva sinov našega naroda, borečih se tam na soški ironti — je, da se Italija nikdar ne re£i tiste »svete obveznosti*, čeprav ima sedaj ministra za ta resort. Gospodje so klicali svoj viva koži medveda, ki se potika v avstrijskem gozdu. Ali da uporabimo drugo primero: signorom se cede sline po grozdju, ki — ostane prekislo. Staro žalostno poglavje. Prejeli smo: Vedno in vedno grajate v »Edinosti« pomanjkanje narodne zavednosti, ki jo naši ljudje kažejo s tem, da tudi v medsebojnem dopisovanju uporabljajo tuj jezik, ki a v-'ki t«~;2a ;iiti ne že a ki in se seveda si svojimi —klobasarijami smešijo, ako prihajajo slučajno tujincu pred oči. Tak dokument narodne nezavednosti, ki ga je dala od sebe neka slovenska nespametni-ca, Vam podajamo tu doslovno: »Kariši-mo Amiko! Tifacio Seperi Ki go Riciuto leteri. Ti fačo Saperi Klnomšo Ki Tlcontl in Skrivi me un altro in Dirišjo Pjupolito. Ki nonkapiso Kiticonti. Kienotemi Skorito nanka elnumero Dikaza Mandime un altra Resposta. Adijo! Adi jo! — Iz te — neita-lijanske klobasarije posnemljemo, da si dopisujeta in da se — ne razumeta. Av-torka tega pisma zahteva od svojega »A-mika«. naj jej še enkrat in »Pjupulito« piše, kaj hoče. A ovaja se sama z zaključnim italijanskim »z Bogom:, ki ga pa piše s slovenskim pravopisom! Naj se sramuje! Radi cenzure je naslovila »Arbeitcr Zei-tung« besedo na novega ministra za notranje stvari, princa Hohenloheja. Uprava, ki izvaja cenzuro, je politična uprava, ki ima svojo glavo v ministrstvu za notranje stvari. Zato se obrača rečeni list do princa Hohenloheja: -Vodstvo politične uprave ie prešlo na princa Hohenloheja: ali si moremo misliti, da bi se sedaj nič ne iz-premenilo na njej? Ali je pred vsem možno, da bi se nič ne izpremenilo na stvari, v kateri se najostrejše izraža duh uprave — na cenzuri? Tega ne bo hotel verjeti nihče, ki vidi v princu Hohenloheju moža samostojne sodbe in razvitega čuta odgovornosti, da bi se mu kaka škodljiva naprava zdela sveta edino zato. ker je že tu! Trojica novih mož, ki so vstopili v Stiirgkhov kabinet in ki so na glasu, da imajo povečano razumevanje za zahteve modernega in ustvarjajočega časa, morajo vendar dovesti do izpremem-be v umevanju jazmerja med vlado in državljani! Postati mora vendar vidno, da smo dobili tri nove in takorekoč moderne ministre«. Olajšave za nastop in nadaljevanje o-brti. Tiskovni oddelek v ministrskem predsedstvu nam javlja: Vsled sedanjih razmer je potrebno, da se težke posledice vojne na enem najvažnejih gospodarskih področij — na polju obrtnega delovanja — ublažijo z doiočbo izjemnih obrtnoprav-nih norm. Tej potrebi odgovarja cesarska naredba z dne 7. decembra 1915 o izjemnih določbah v olajšavo nastopa in nadalj-nega vodstva obrti. Po dispozicijah te cesarske naredbe se ima pripadnikom obrtnega stanu, ki vrše v sedanji vojni vojaško službo, pri nastopil obrti in pri prošnji za obrtne dispense ta čas vračunati. Ista olajšava se dovoljuje tudi tistim, ki so vpoklicani za osebne vojne dajatve, kakor tudi tistim civilnim osebam, ki se porabljajo pri dobrovoljnem delu ali službah v vojne namene. Še nadaljnih olajšav dovoljuje cesarska naredba vojnim poškodovancem s tem, da na eni strani predpisuje, da je v šolah za invalide preživljeni čas smatrati kot zaposlenje v obrti, na drugi strani da olajšuje v vojni poškodovanim obrtnikom prehod k drugim obrtim, a tistim vojnim poškodovancem, ki niso bili doslej obrtniki, nastop kake obrti. Posebna skrb se bo obračala oslepelim vojnim poškodovancem, ki so ob nastopu košar-ske (pleteničarske) in krtačarske obrti o-proščeni dokaza vsposobljenosti. Cesarska naredba vsebuje tudi določbe, ki obstoječe predpise v prilog zaostalim po vojaških osebah glede nadaljevanja obrti na račun vdove ali k dedščini opravičenih descendentov primerno izpopolnjujejo in se vrhu tega ustvarja možnost, da se ob gotovih predpogojih tudi najbližji sorodniki pripuščajo k nadaljevanju obrti. Naredba se ozira principijelno na pripadnike poklica obrtnega stanu in postavlja — ne da bi se dotikala podlag sedanjega obrtno - pravnega zistema — kot pravilo, da treba podati dokaz vsposobljenosti, če tudi to v skrčeni meri nasproti sedanjemu pravnemu stanju. V tem okvirju ustvarjene novote izhajajo iz času primernih o-zirov pravičnosti in iim nobena gospodarska interesna skupina ne more odrekati uvaževanja. Menjalni kurzi pri plačilih c. kr. državnim železnicam. Naredbeni list za železnice in plovbo poroča, da veljajo za plačila c. kr. državnim železnicam, če stranka plačuje v kronah, naslednji kurzi in sicer 10. t. m.: za 100 mark 143'25 kron, za 100 frankov 142 kron in za 100 rubljev 250 kron. Ce plačujejo stranke kronsko vrednost s tujim denarjem, veljajo od istega dneva dalje naslednji kurzi: za 100 mark 142'25 kron, za 100 frankov 13950 kron, za 100 rubljev v zlatu 250 kron in za 100 jubljev v papirju ali srebru pa 200 K. Promet z zavitki z Dunajem. C. kr. trg. ministrstvo je z ozirom na sedanje prometne razmere odredilo z odlokom 6. decembra 1915 štev. 33726/P, da je treba do vštevši 31. decembra 1915 pridati vsakemu na Dunaj naslovljenemu zavitku po eno poštno spremnico in da je plačati pristojbine sa zavi ke, namenjene na Dunaj, takoj pri predaji na pošto. Otroški vrtec na Vrdelci bo imel svojo božićnico v nedeljo, 19. t. m.; začetek točno ob 4 popoldne. —Zima je, revščina trka od vseh strani na vrata naših slovenskih družin, tako da celo oni, ki so vedno z veseljem podpirali naše priredit-ve, danes prosijo sami podpore. Kako ve- I lika je po vsem tem potreba, je pač um-Ijivo, in zato je tudi vodstvo otroškega vrtca storilo vse, kar ie bito v njegovih močeh, da bi se nabavilo čim več obleke za naše malčke. Seveda so pa potem tudi stroški ogromni. Zato pa pridite vsi, ki imate kaj srca za našo mladino, in darujte, kolikor le morete v ta blagi namen. Darovali so doslej: g. Fabijan Žgur K 6'—, g. Jakob Tominc K 10'—, g.a Marija Mijoh K I*—, g.a Zofija Višnjovec K 2'—. Najpri-srčnejša jim hvala in naj bi imeli čim več posnemalcev! Pula za vojno posojilo. V Puli so podpisali vojnega posojila skupno nad 2 milijona kron. V korist vojakom na soški fronti se bodo danes, v petek, 17. t. m., vršile sijajne predstave v kinematografu „Iris" v ul. Ca-vana. Z ozirom na ta dobrodelno domoljubni namen vabimo občinstvo, da se predstav udeleži v čim največjem številu. Srečne in vesele božične praznike voščijo slovenski fantje strojnopuškinega oddelka našega * % pešpolka na italijanskem bojišču uredništvu „Edinosti", vsem prijateljem, znancem in vrlim Slovenkam, da bi jih ne pozabite: desetnik Rafko Mahnič, poddesetniki Vladimir Grižon, Gašper Ortar, Fran Sperne, pešci Josip Karajel, Josip Koron, Anton Ferluga, Rudolf Komel, Simon Vlahovič in Blaž Likar. — Vojna pošta 608. Iz ruskega ujetništva nam pišejo: Kozlov, 31. oktobra 1915. — Slavno uredništvo prosimo vojni ujetniki v Rusiji, da v Vašem listu objavite našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da se nahajamo tukaj živi in zdravi ter pošiljamo srčne pozdrave njim in vsem tržaškim Slovencem: Matko Godina, Skedenj; Anton Lazar, Skedenj; Avgust Požar. Rocol; Ivan Kre-tič, Trst, ul. S. Vito; Fran Narobe, Fran Kovačič, Fran Vrčenela. Josip Lozej, Štefan Vellaj, bivši strojni stavec »Edinosti«. — Dopisnica je, kakor povedano, pisana v Kozlovem 31. oktobra t. L, oddana pa je bila v Moskvi 15. novembra t. 1. po pravoslavnem štetju, torej 28. novembra po našem. Kozlov je okrožno mesto v tam-bovski guberniji. Naslov za zgoraj imenovane bi bil torej: L I., vojni ujetnik, Kozlov, gubernija Tambov, Rusija. — Ker vemo, da je bil g. Vellaj v Przemyslu, sklepamo, da so bili vsi zgoraj imenovani ujeti ob zavzetju Przemysla. Miklavžev večer otroškega vrtca na Vrdelci je uspel v vsakem oziru kar naj-povoljneje, zlasti pa v materijalnem. Ob nabito polni dvorani smo preživeli res lep večer, zabavajoč se z igrami, petjem in deklamacijami. Vse točke sporeda so se izvajale prav lepo, tako, da moramo odkritosrčno pohvaliti vse, ki so sodelovali. Le tako naprej, mladina naša! Prav posebno pa nam je ugajal Miklavž, ki nam je podal dovolj lepih naukov, obdaril male in velike ter nam končno obljubil, da se zopet povrne k nam prihodnje leto. Vodstvo otroškega vrtca in podružnice CMD se prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je ta prireditev uspela tako lepo. Z italijanskega bojišča pošilja pozdrave Sebastjan Morgan, predsednik pevsko-bralnega društva „Branik14 v Šmarjah pri Kopru. Je zdrav in vesel. Doslej mu italijanske granate niso prišle do živega. Želi vsem vesele božične praznike. Iz Kolonje. Nad vse dobro je bila obiskana v nedeljo božlčniCa CM otroškega vrtca v Kolonji. Z živahnim ploskanjem so pozdravljali Kolonjčani nastope svojih malčkov, ki so bili bogato obdarovani za svojo pridnost. Po sporedu je bilo veselje s štruklji, tako, da jih je kmalu zmanjkalo. Razvila se je ljubka domača zabava, skrbi pa so ostale doma. ___ Samomorilni poizkus. Včeraj dopoldne okoli polienajstih ie neka ženska prihitela na redarstveno stražnico v ulici Luigi Ricci ter tam prosila, naj bi nemudoma telefoničnim potom pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ker da je 291etna Marija Moffelnova, ki stanuje v hiši št. 40 v ulici Fabio Severo, s samomorilnim namenom izpila nekoliko nekega strupa. Seveda so z redarstvene stražnice takoj telefonirali zdravniški postaji, a od tu se je podal na lice mesta službujoči zdravnik. Prišedši k Hoffelnovi, je zdravnik takoj konstatiral, da je nesrečnica popila nekoliko lizola, vsled česar ji je naj-orej vbrizgnil nekoliko kofeina, a potem ji je izpral želodec. Slednjič Jo je pa dal prepeljati v mestno bolnišnico. Vzroki, ki so Hoffelnovo pripravili do tega brezupnega koraka, niso znani. Na delu. 171etui voznik Ivan Mahne je bil včeraj popoldne ob dveh zaposlen s svojim dvovprežnim vozom pred skladiščem št. 26 v prosti luki. Stal je na vozu in pomagal težakom, ki so nalagali na njegov voz razno blago, katero je imel peljati v mesto. Po nesreči je pa Mahne padel v voza in se pri tem pobil na desni nogi in na desni rami. Moral je na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. — 24Ietna Ana Santinova, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji v hiši št. 900, si je služila grenki vsakdanji kruh v Ro-colu, kjer se vrši neko izkopavanje. Vče-raj je pa imela Santinova precej nesrečen dan: okoli devetih zjutraj jc padla ter si pri tein izvinila desno roko za pestjo. Ker ni mogla vsled tega prijeti več za delo, se je podala na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik naravnal in trdno povezal iz-vinjeno roko. Umrli so: Prijavlj sni dne 16. t. m. na mestera fizikatu: Višin Rudolf, 19 let, iz neke goriške bolnišnice ; Ravalico Marija. 23 let, Car bela zgornja štev. 3; Pavlin Jakob, 78 let, iz neke goriške bolnišnice. V mestni boinišn ci dne 15. t. m.: Fajt Pierina, 43 let; Kubačević Josipina, 73 let; Osanno Hema, 30 let; Fonda Jernej, 00 let. Kdo ve kal Z Andrej Berdon, ki služi pri vojaškem delavskem oddelka 5/97, vojna pošta 612, prosi vsakogar, ki bi kaj vedel, da mu sporoči na zgoraj navedeni naslov, kje se nahaja njegova družina, žena Roza-lija Berdon s 6 otroki in mati Marija Berdon, ki jih je majnika t 1. pustil v Ločniku pri Gorici in o katerih doslej še ni dobil nobenega glasu. Borovi. ^ Pisarna pok. g, dr. Janka Šavnika, advokata v Trstu, daruje v blag spomin svojega dobrega šefa Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani K 10 in Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro £ 10. Dan ar hrani uprava. Zbirki za naSe vojake na c. kr. pripravnici za srednje šole t Trstu je darovala trgovina s pa-piijem in knjigarna J. Stoka večje število raznih Eredmetor za kai ji bodi izrečena najtopleja zavala. Izpred sodišča. Ponujala več, kakor bilo zahtevano. Marija Ninčevič, 37 let stara, iz Jablan-ca doma, prodajalka na trgu Rdečega mosta, je dne 14. septembra kupovala od neke Marije Živic iz Velikegadola fižol. Okoli Živičeve se je nabralo mnogo preprodajalk in ponujale so jej po 82 do 88 vinarjev za kilogram. Marija Ninčevič, da bi prišla do fižola, je ponudila Živičevi 1 krono za kilogram, medtem, ko je Ži-vičeva postavila ceno po 96 vinarjev. V tem prepiru je prišel tržni komisar Julij Hojak, ustavil prodajo in peljal v urad vso družbo. Tukaj se je zadeva pojasnila. Napravili so ovadbo in naznanili Ninčeviče-vo sodišču radi večje ponudbe. Na razpravi, ki se je vršila v oddelku dr. Pollanza, je obtoženka izjavila, da je res ponudila 1 krono za kilogram fižola. To je storila, ker je neki gospod z očali, debele postave, ponudil tudi eno krono za kilogram, in da bi prišla ona do fižola, je stavila to ponudbo. Tržni komisar Ilo-jak je izjavil, da je obtoženka znana »ven-derigola«, da stavi zmiraj večje ponudbe, tako da ubogi konsument mora plačevati dražje. Dodal je, da jc oni debeli gospod z očali in s širokim obrazom neki urar, Josip Op-penheimer na Corsu, kateri je bil res tudi oni dan med kupovalci. Ta fižolni urar je bil tudi že večkrat izgnan s trga, ker se vmešava v prodaje, in ponuja več. Mogoče, da dela uram fižolove vijake. Sodnik je nato zaključil razpravo in obsodil Ninčevičevo na 7 dni zapora. Da bo vsaj enkrat brez fižola, ji je dal povrhu še en post. Obtoženka je prijavila vzklic radi krivde in kazni. Paradižnik! po pretirani ceni. Kmetica Roza Kožuh iz Strumjana pri Kopru, 45 let stara, je prinesla na trg v Trst paradižnike m sicer na debelo, ter zahtevala za kilogram 40 vin. Raz^roda-jalki na trgu Ponte rosso, Antoniji bvara, se je zdela ta cena pretirana in zato je šla h tržnemu nadkomisarju Selvi naznanit stvar. Ta je to nepismeno oderuhinjo naznanil tržaškemu sodišču radi pretiranih cen. Obtoženka, zaslišana potom sodišča v Piranu, je priznala, da je zahtevala za kilogram paradižnikov od 36 do 40 vin., a trdila je, da ni vedela cene tistega dne, da je prodajala po cenah, kakor so ji jih povedale druge, namreč po ceni, kakor je bila prejšnji dan, od 36 do 40 vin. kilogram. Na razpravi včeraj, ki se je vršila v odsotnosti obtoženke, katera ni hotela sprejeti povabila, je tržni nadkomisar Selva izpovedal v smislu svoje ovadbe, da so paradižniki imeli oni dan na debelo določeno ceno 16 vin. za kilogram in cena na drobno da je bila 20 do 28 vin. za kilogram. Antonija Švara, zaslišana kot priča, je potrdila ovadbo, dodavši, da je obtoženka potem, ko je zagledala tržnega komisarja, znižala ceno. Dodala je še, da je obtoženka, čeravno je neuka, napolnila koš tako, da jc bilo spodaj slabo blago in na vrhu samo lepo. Sodnik je obsodil obtoženko v njeni od-, sotnosti na 3 dni zapora. Opravitelj državnega pravdništva pa je priglasil vzklic radi prenizke kazni.__ Poziv za novoletna voščila! Prosimo j vse naše cenj. inserente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo u-vrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naroč-be. ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni oddelek »Edinosti«. HALI OGLASI. PflfnAVfff Jerkič posluje zopet v svojem rtJLUgrUi atoljeju v Trstu, Via delle Post* Itev. 10. 2436 (lfllflff rabljena kupuje ie. Črna in sira po E VUIIIU 4, bela do K 9. — Anton Kogoj, ulica Riborgo 5, Trst. 619 lfuniifAVtt raMj«110 volno ter jo plačam od HU{lUJt!ll 4—8 K, kakor tudi medenino is baker. KB. Vsakdo sme nadzirati tehtanje oziroma snte tehtat' sam. Ivan Tau£er, V. Cbiozza 41. (62U Hb prodal nrfl7P (kvas) vsaki dan sveže se dobi v prvi UIUAC odlikovani tržaški tovarni litnili droi ApoHonio & Giani ulica Vašari it. 10. 617 Mftfan kavo se napravi samo z specijaliteto UUII1U .AMERINO". Gospodinje pokusno lahko to kavo pri tvrdki „AXi" koledar izda ki^igar.^a J. ŠTOKA. Za božične praznik« izide na elegantnem kartonu edini slovenski koledar te vrste, ki bo obenem služil tudi kakor be-ležni koledar. V oklepu bo imel hrvatska imena mesecev. Nedelje in prazniki bodo tiskani rdeče. Z ozirom na praktičnost bo ta edini slovenski ko-ledar neizogibno potreben vsem občinskim in župnijskim uradom, vsem odvetnikom in notarje j, trgovcem, obrtnikom in privatnikom. Cena mu to K 2-40, po pošti K 2 60. Naročila naj se izvoli pošiljati: J. Stoka, knjigarna in trgovina h papirjem, Trst, Molino piccolo fit, 19. 7r> Mmlml^J^ jeno meso prodaja Fr. Cvek v Kamniku. 60f> Mebllronn levo. 517 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni fin oziroma brat Peter Bolonft kadet bos.-herc. reg. 2 dne 30. novembra padel na soški fronti v obrani svoje toliljubljeno domovine. Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli p' vodom bridke izgube izrekamo tem potom našo najskrenejšo zahvalo. Sv. Peter v Šumi, dne 17. decembra 11)15. Žalujoči ostali. Fipfii atelje H Trst - Corso štev. 39 - Trst Za Božične praznike 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3.— naprej. :: Tudi električna razsvetljava. :: !_______________■_------i g^ 60.000 kron Z! znaša glavni dobiček srečk „Avstrijskega rudečega križa", kojih prihodnje žrebanje se vrši dne 2. januarja 1916. Zahtevajte prospekt. - Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana. Umetni zobje t In brez Cellust!, zlate Krene in cbroliHl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Caserma it 13, H. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Cena in redllno hrana (v škatljaiu Kuhana danska govedina (7t kg) ... K 2.30 fini goveji gulaS C, kg...... K 2.30 epražene ribe (1 kg in več) ..... K 2.80 kondensirano mleko ('/, kg) . • . . K 1 40 pašteta 1/. otrob ('/.kg)......K 1 40 ri2ot, ri2 v svinski masti......K 1 70 V* norveških sardin........K 1.25 '/j t> ...........K 1.— Na debelo nižje cene. Pošilja po poitaem povzetju ADOLF \V. KRANSZ - Stari uva?ač skandinavskih proizvoda - Osijek T, (Hrratska . Mno-fotosriifičnl atelje Trst. Dim del Ri«o il a (pritličje) Trsi Iivriuje y»ako fotografično delo kakor tudi lazglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče z:\ vaakovrst. Bpomonike. POSEBNOSTs POVEČANJI ni VSAKE FOTOGRAFIJE sa Kadi udobnosti goap. narouai kov »prejema naročbe in jib ia-vriuje na domu, ev. tudi zun^j mesta po naj zmernejših ceuali. Trst, ul. del Rivo itev. 42 „Tržaška posojilnica In hranilnica regiilrcvana zadruga z omeitnim porpitvom TRST - Piava detla Catertna itv. 2, k nad. • TRST (v lastni palaO) vhod po glavnih •topnjleah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */«*/• na menice po 69;a na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora f BKOMPTUJi trgovske menice. HRANILNE VLOGE -na od vukera, će tadi ni ud in jih obrestuje po 4 T. T. Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Itratnl 4avek jlafajc zavod um. - Via« s« lahko ao cao kren«. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (KRANlLMPUSlCE). Pofitno hranilnici nčan 16 00 i. TEGEFOH H. 962 Ima varnostno celico (»fe deposita) za shraaab«, vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednot, popolnoma varno proti ulomn in po Žara. urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po naJnUJIh conah. STANJE VLOG WD 10 MH.UwNOV KRON. hite rt: el 9 n 12 itftV ia ti 3 te 5 pt;;Hbfkhja m rak fclrrš ok mM nfa