821
IME TRENUTKA
Marko Hudnik IME TRENUTKA
IME TRENUTKA
ostani buden zunaj so še besede čakajo nate
na klancu zmrzal v lesku večera skrito ime trenutka
v odsotnosti vrabcev je špalir žive meje tako bežen
visoko zgoraj januarski ščip, v očeh črikajo črički
v soju zimskega sonca rožnata sipja kost v prazni kletki
*
jezero
v objemu pogleda
valujoč se izmika
Marko Hudnik                                                                                            822
dež pojenjuje
zadnji vlak bo pripeljal
v vonj po šmarnicah
*
ob bregu
jezera - za valom val
lovi tišino
POTOPLJENI ZVON
*
ne da bi vedel
kdaj in kako, zašel sem
v vrt za cerkvijo
*
sredi najdišča
grob z okostjem, postelja
rečeš brez misli
*
na levi levo
na desni desno uho
jutranji naliv
*
v prepadu sanj ogenj streha v plamenih, zjutraj zdrav kakor vedno
*
v sanjah Neznanka bežen dotik, prgišče besed v zraku
čuj v tisti pesmi potopljeni zvon doni ribam neslišno
*
823                                                                                       IME TRENUTKA
ko se prvič oglasi kos notranji glas potihne
*
v davišnjih sanjah okno na drugi strani gleda druge kraje
ŽEGNANA VODA
*
V povesti ščepec resnice - .hladen veter je vel tiste dni'
*
zastri pogled
zdaj bo voda Bistrica
nmav požebrava
deževen julij žegnana voda na čelu vse do pridige
*
mačji kadaver
iz zgodbe v ta zaliv
v to pesem
(TUSITALI V ODMEV)
za obzorjem
tam se svet spet odpira
ti si pa tu
*
lep film je to
le zakaj bi ga gledal
do konca
Marko Hudnik
nebo v novembru v gmoti črnih oblakov Leninov profil
film o zadnjih stvareh ubijalec z ekrana ti meri v čelo
824