Sergej Valijev Tragična lepota: o Sofoklovi Dejanejri UVOD Bolj kot se poglabljamo v Dejanejrino tragično usodo, kot jo je upodobil Sofokles v svojih Trahinkah, bolj se lahko zavemo globine psihološkega uvida, s katerim nam osvetljuje to tragično junakinjo, katere zgodba je odločilno zaznamovana z nepremagljivostjo Erosa in nepopolnostjo člo- veškega poznavanja resničnosti. Ženska, ki jo na začetku tragedije spozna- mo kot pasivno in nevedno glede sveta izven obzorja svojega doma, bo v ključnem trenutku usodno posegla v življenje svojega moža in ga za vselej izgubila v želji, da bi si ga ponovno pridobila. Pri tem pa se lik Dejanejre izmika vsakršnemu poenostavljenju: njenega dejanja ne moremo razume- ti le skozi prizmo pravnih kategorij, ampak ga moramo razumeti širše, na obzorju tragične eksistencialne brezizhodnosti. To bom skušal pokazati v nadaljevanju, ko bom podrobneje predstavil nekatere ključne trenutke nje- ne usode, prepletene s tragično ironijo, bremenom odločitve in tragičnim spoznanjem. DOI: https://doi.org/10.4312/keria.23.2.11-25 Keria_2021_2_FINAL.indd 11 3. 02. 2022 09:35:14 12 Sergej Valijev TR AGIČNA IRONIJA Dejanejra1 že takoj v prologu Trahink spregovori o svoji žalosti: »Pregovor sta- rodaven med ljudmi je, / da ni usode smrtnikov pred smrtjo / spoznati moč za srečno ne nesrečno. / A jaz še pred odhodom v Hades vem, / da moja težka je in žalostna.« (1–3)2 Vzrok njene nesreče so neprestane bojazni glede Hera- kla, ki je zaradi svojih junaških podvigov pogosto zdoma. Toda zdaj se, po- tem ko ji sin Hilos pove, da je slišal govorice, da je Herakles zapleten v boj z Evritom na Evboji, običajnim skrbem zaradi tveganih odprav moža pridruži še drug strah, povezan z prerokbo, ki ji jo je pred odhodom zaupal Herakles in je napovedovala, da bo prav pri tem podvigu ali umrl ali pa po njem srečno živel (76–81). Nekoliko kasneje (155–74) izvemo še, da prerokba dodonskega preročišča pravi, da se bo odločilni dogodek zgodil petnajst mesecev po He- raklovem odhodu od doma, kar ravno sovpada z dogajalnim časom Trahink. Že v teh uvodnih verzih začutimo poteze tragične ironije. Dejanejra se ima za nesrečno, ne da bi vedela, da resnična nesreča šele prihaja nadnjo. Zdaj je vsa v skrbeh zaradi tegob, ki jih prestaja Herakles med svojimi podvigi, a kmalu se ji bodo spodmaknila tla lastnega obstoja v spoznanju, da mož, ki ga je ljubila in zanj prestala toliko nemirnih ur, v resnici ni le njen. Dejanejrine besede v v. 82 »usoda se njegova zdaj odloča,« so vse preveč resnične, toda De- janejra nima najmanjše slutnje o tem, da se bo prav prek nje prevesila tehtnica usode (ῥοπή). V prologu se nam že razkrijejo nekatere bistvene poteze Dejanejrinega značaja: to je nežna ženska, zvesta žena, katere smisel življenja je v ljubezni do moža in ki ni vajena posegati v zunanji svet – posebej značilno se to kaže v tem, da se Dejanejra šele po nasvetu vzgojiteljice (49–60) odloči, da pošlje sina Hilosa poizvedovat glede očeta. 1 Za podrobnejši opis upodobitev (tako v literaturi kot na poslikavah keramike) posameznih pri- zorov zgodbe o Heraklu in Dejanejri pred Sofoklovo dramo prim. Lesky, Die tragische Dichtung der Hellenen, 207–208; Easterling, Sophocles: Trachiniae, 15; Kamerbeek, The Trachiniae, 2; Ca- rawan, »Deianira›s Guilt«, 191–201. Posebno pomembna pri tem sta fragment iz Heziodovega Kataloga žensk (Merkelbach in West, 78) in 16. Bakhilidov ditiramb. V Heziodovem fragmentu je omenjeno, da je Dejanejra Heraklu po Lihasu poslala zastrupljen hiton. Posebej zanimivo je, da je v tem fragmentu Dejanejra najprej označena kot ἐπίφρων, razumna, preudarna, nato pa je za zastrupljeni hiton uporabljen glagol ἀάω (v. 20, medij aor. ἀάσατο) »ravnam nespametno«, a tudi »zapeljem«, »škodujem« (prim. Il. 19.91) – kot namenoma dvoumen razume na tem mestu ta glagol Easterling, Sophocles: Trachiniae, 16. Prim. tudi Kamerbeek, The Trachiniae, 1–2. V 16. Bakhilidovem ditirambu (verjetno nastal le malo pred Trahinkami) pa najdemo opis Erosa kot nepremagljivega božanstva/dajmona (ἄμαχος δαίμων, 24), ki je za Dejanejro osnoval pameten in močno objokovan načrt (πολύδακρυν ὕφανε / μῆτιν ἐπίφρον ,̓ 24–25), kako bi si lahko s sta- rim Nesosovim »darom« ponovno pridobila Herakla (Campbell, Greek Lyric 212–14). S tem je Bakhilid že izrazil tisto, kar bo v Sofoklovi drami igralo odločilno vlogo: nepremagljivost Erosa in usodno Dejanejrino zmoto (ἁμαρτία). Brez dvoma pa je Sofokles v primerjavi s starejšimi viri v zgodbo o Heraklu in Dejanejri pomembno posegel, s čimer je lahko izoblikoval posebno dramsko napetost. 2 Slovenski prevodi verzov iz Trahink so vzeti iz prevoda B. Senegačnika v: Ajant. Trahinke. Filoktet. Keria_2021_2_FINAL.indd 12 3. 02. 2022 09:35:15 13Tragična lepota: O Sofoklovi Dejanejri Tragična ironija se še okrepi po nastopni pesmi zbora, ko se Dejanejra na zbor trahinskih deklet obrača z besedami, ki bodo kmalu kot težko breme legle nadnjo: »Trpljenje moje, zdi se mi, poznate / bojim pa se, da ve, neuke zdaj, / spoznate v lastni skušnji ga nekoč« (141–43).3 Dejanejra ponovno, kot v prologu, izraža bistveno nevednost glede sebe in svojega življenjskega polo- žaja. Ne ve, da je ona tista, ki je – če njeno prihodnje trpljenje primerjamo s tistim ob začetku drame – ἄπειρος, neizkušena v trpljenju. Ona je tista, pred katero je nova izkušnja trpljenja, ki ji bo na trpek način razkrila njeno dote- danjo nevednost. Zdi se, da sel z novico o tem, da je Herakles zmagovito sklenil pohod nad Evbojo, razrešuje dramsko napetost: »Dejanejra, gospodarica! Prvi / z vestjo strahu te rešim. Vedi: sin / Alkmene živ je! Zmagovit žrtvuje / prvine v čast bo- govom zdaj domačim.« (180–84) Toda ta λύσις (δέσποινα Δῃάνειρα, πρῶτος ἀγγέλων ὄκνου σε λύσω) je le navidezna.4 Ta λύσις, ki se pozneje izkaže le kot navidezna rešitev, kot utvara, v resnici še dodatno stopnjuje dramsko napetost. Rešitev, ki to ni, saj je lahko kot takšna za hip pojmovana le na obzorju smr- tnikov, odločilno zaznamovanem z njihovim nepopolnim védenjem, vodi le še globlje v nerazrešljiv klobčič tragične usode. Prav tako je tudi zborovo veselje v hiporhemi nad bližnjim prihodom Herakla, bodočega ženina,5 zgolj svetel blisk, »ki le temnejši noč stori, ko ugasne« (F. Prešeren). V kontrastu s skupino ojhalijskih jetnic, ki jih glasnik Lihas privede na prizorišče, še ostreje stopi v ospredje Dejanejrina navidezna sreča. V pogovo- ru z Dejanejro (225–328) Lihas tako prikroji resnico, da zamolči vse bistveno o ujetnicah in dogajanju na Evboji.6 Ta dekleta, ki jih je njen mož po zmagi zasužnjil na Evboji, v Dejanejri zbujajo veliko sočutje, med njimi pa posebno pozornost zbuja Iola, h kateri se Dejanejra obrača v verzih 329–34. Ustavimo se za trenutek na tem mestu, kjer gre v bistvu za začasen odklon od spozna- nja resnice, ki pa bo prav zaradi te zdajšnje utvare toliko bolj pretresljivo. Kot upravičeno poudarja A. Beck, je prav Lihasova laž o vzroku Heraklove bitke z Evritom in iz nje sledeče Dejanejrino nepopolno poznavanje resnice glede ujetnic ustvarilo dramski prostor, v katerem je Dejanejra lahko izrazila svoje 3 Izredno pomenljiv je zaključek verza, v katerem je izkušnja/trpljenje postavljena za temelj spoz- nanja: μήτ᾿ ἐκμάθοις παθοῦσα. 4 O λύσις je S. Goldhill, Sophocles and the Language of Tragedy, 15, upravičeno zapisal: »Lusis and its cognate vocabulary becomes a sign in Sophoclean theatre for the failures of human control, and ultimately for the only release that is inevitable and sure, that of death.« 5 Beseda μελλόνυμφος, »bodoči ženin«, skriva v sebi dvojno ironijo: po eni strani je prihodnja Heraklova nevesta lahko le Iola, po drugi strani pa se bo kasneje izkazalo, da je ta bodočnost lahko le bodočnost Heraklove smrti. 6 Podrobnejšo študijo tega Lihasovega zavajajočega govora podaja U. Parlavantza-Friedrich, Tä- uschungsszenen in den Tragödien des Sophokles, 26–28. Za razmislek o Dejanejrinem značaju je pomembno avtoričino opažanje, da Dejanejra v zmedenem Lihasovem govoru ne zazna pre- vare, kar še dodatno potrjuje predstavo o njeni nevednosti glede zunanjega sveta in razmerij v njem. Keria_2021_2_FINAL.indd 13 3. 02. 2022 09:35:15 14 Sergej Valijev usmiljenje/sočutje (οἶκτος) z njimi.7 V trenutku sočutja z Iolo je v njej videla tako rekoč mlajšo sestro, mlajšo sopotnico v trpljenju.8 Zato ker je dramski okvir ponudil Dejanejri možnost, da je lahko v polnosti izrazila svojo sposob- nost empatije, bo lahko gledalec kasneje še intenzivneje sočustvoval z njo, ko se ji bo v spoznanju resnice začel podirati svet. PRVO TR AGIČNO SPOZNANJE Medtem ko Dejanejra misli, da se z nesrečnicami vrača v gotovost svojega doma, se njena predstava o resničnosti pričenja neusmiljeno rušiti. Prek sla spozna (posebno značilna je v tem položaju uporaba glagola μανθάνω: μάθῃς, 336, in ἐκμάθῃς, 337) resnico o Heraklovem zavzetju Ojhalije, ki jo je Lihas v svojem govoru spretno prikril. Resnični razlog Heraklovega napada na Ojha- lijo je strast, ki ga je prevzela do princese Iole – do lepe jetnice, ki jo je Deja- nejra ravnokar sprejela k sebi domov. Zdaj je ona tista, ki si zasluži usmiljenje, saj je bil razdejan njen dom kot temeljni, notranji prostor odnosa med možem in ženo. Mož, za katerega jo je tako skrbelo, naenkrat ni več zgolj njen (to bo najnazorneje izrazila v verzih 545–46). Preden nadaljujemo, se ustavimo za trenutek pri Dejanejrinem odzivu na to spoznanje, s katerim se spreminja njen bivanjski položaj. Po besedah sla je obstala v osuplosti (ἐκπεπληγμένη κυρῶ, 337) – ne ve, kaj storiti, ne ve, na koga se lahko obrne v tako močno spremenjeni situaciji.9 Nikakor iz nje ne govorita jeza ali ljubosumje, temveč strah in žalost. V pretresenosti ji poma- ga zbor, ko ji svetuje (387–88), naj znova izpraša Lihasa glede dogodkov na 7 Beck, »Der Empfang Ioles«, 14 in 16. Prim. v. 243, kjer Dejanejra ujetnice imenuje οἰκτραί, »usmiljenja, objokovanja vredne«. Kot upravičeno poudarja Winnington-Ingram (Sophocles, 332–33), Lihas laže bolj glede motivov Heraklovega napada na Ojhalijo kot pa glede samih dej- stev. Bolj kot za izmišljotino gre za prikrojitev dejanskega stanja. Upodobitev neposrednega srečanja med Dejanejro in Jolo je Sofoklova inovacija – srečanja ne najdemo ne pri starejšem Bakhilidu niti pri mlajših, a tudi na starejše vire oprtih mitografih Psevdoapolodorju in Diodo- ru Sicilskem. Po mnenju Carawana, »Deianeira’s Guilt«, 198, bi bil prav to lahko dokaz za to, da je Sofoklova upodobitev Dejanejre (in torej nastanek Trahink) poznejša od Bakhilidovega diti- ramba, s čimer bi bila ovržena teza avstrijskega klasičnega filologa F. Stoessla, da so Trahinke nastale po tem ditirambu. Če bi se namreč Bakhilid zgledoval po Sofoklu, potem po Carawa- novem mnenju ne bi izpustil tako pomembnega motiva, kot je srečanje med Dejanejro in Iolo, ki poleg tega, da ustvarja dramski prostor za Dejanejrino sočutje, pozneje tudi vpliva na njeno uporabo skrivnega sredstva. Težava takšne razlage je, da predpostavlja, da bi Bakhilid, če bi omenjeni ditiramb ustvaril v času po nastanku Sofoklovih Trahinkah, nujno sprejel Sofoklovo inovacijo. 8 Beck, »Der Empfang Ioles«, 16; Winnington-Ingram, Sophocles, 76–77. Ko bo Dejanejra kasneje dejala, da je Iolo trpljenje zadelo zaradi njene lepote, se bomo spet lahko zavedeli podobnosti med lepo ujetnico in njo samo, saj je v prologu (9–25) v spominu na boj med svojima snubcema Heraklom in strašnim rečnim bogom Ahelojem opisala svoj strah, da bi jo slednji zasnubil in bi tako trpela zaradi svoje lepote (μή μοι τὸ κάλλος ἄλγος ἐξεύροι ποτέ). 9 S podobnimi besedami (ἐκπεπληγμένη φόβῳ, 24) je Dejanejra opisala tudi svoja občutja med opazovanjem spopada med Ahelojem in Heraklom. Keria_2021_2_FINAL.indd 14 3. 02. 2022 09:35:15 15Tragična lepota: O Sofoklovi Dejanejri Evboji. To je zelo značilno za Dejanejrin značaj, kolikor smo ga lahko spoznali do sedaj: sveta zunaj svojega doma ne pozna in ne zna delovati v njem, zato v svoji pasivnosti potrebuje nasvet drugega: v prologu ji je svetovala vzgojitelji- ca, sedaj zbor.10 Znamenja tega nepoznavanja sveta bi lahko iskali tudi v bolj oddaljeni preteklosti in njeno zaupanje umirajočemu Nesosu prav tako pripi- sali temu vzroku.11 Če na začetku ponovnega pogovora z Lihasom pri Dejanejri še zaznamo določeno neodločnost, ki jo, kot se zdi, začuti sel (402–35) in poizkuša na- mesto nje Lihasa prisiliti k priznanju resnice, pa v nadaljevanju sama prevza- me vodenje pogovora in pred vse drugo postavi spoznanje resnice (prim. npr. 453: ἀλλ᾽ εἰπὲ πᾶν τἀληθές). Predstavi se kot tista, ki ne beži pred neprijetni- mi spoznanji: »Kaj strašnega pa je spoznanje? Ni mar / moj mož že prej imel kopice drugih?« (459–60) Dejanejra Erosu priznava premoč nad smrtniki, in retorično sprašuje, kakšen smisel bi imelo, če bi se upirala temu, ki vlada tudi bogovom: »Kdor se ljubezni zoperstavlja / s pestjo kot boksar, pameti ni zdra- ve. / Če še bogovom vlada ta, kot hoče, / če meni – le zakaj bi drugi ženski ne? / Zato: če grajala bi svojega moža/ za to bolezen, res bila bi blazna, / enako, če to žensko: saj ni storila / nič grdega in ni mi škodovala.« (441–48)12 S svojo rhesis med verzoma 436 in 469 Dejanejra torej izraža željo, da bi od Lihasa izvedela vso resnico. Toda ta pogum pravzaprav zelo spontano iz- haja iz njene trenutne pretresenosti in njenega značaja na sploh. Njena želja spoznati resnico je, tako se zdi, povezana s tem, da si Dejanejra v dialogu z Lihasom še vedno nekako skuša pojasniti vse, kar se je zgodilo, in se zavedeti novega, odločilno spremenjenega položaja.13 Zato njenih besed Lihasu med v. 436 in 469 ne moremo imeti za preračunljivo zastavljen varljivi govor, Trugre- de, ampak bolj za glasno izrečeno notranje preudarjanje in izraz njene pretre- senosti.14 Tudi v najtežjih trenutkih, v globoki pretresenosti, ki sledi spoznanju resnice, ostane Dejanejra prav tista plemenita Dejanejra kot predtem.15 V za- četku naslednjega dejanja bo sicer res delovala v nasprotju s pravkar izrečeni- mi besedami, toda to nasprotje lahko razumemo z ozirom na njeno sedanjo 10 Prim. Gardiner, The Sophoclean Chorus, 124; Riemer, »Chor und Handlung«, 96. 11 Pri čemer ne smemo spregledati dejstva, da je Dejanejra dovzetna za kentavrov nasvet predv- sem zaradi ljubezni do Herakla, prim. Ryzman, »Deianeira›s Moral Behaviour«, 391. 12 Podobno vv. 491–92. 13 Prim. Lesky, Die tragische Dichtung der Hellenen, 211: »Aber wir legen in die Worte Deianeiras kaum zu viel hinein, wenn wir in ihnen die Frau hören, die zu sich selbst spricht, nach Fassung ringt und alles vor sich stellt, was ihr diese Fassung sichern könnte.« Prim. tudi zelo tehtna opa- žanja Winnington-Ingrama, Sophocles, 77–78, med drugim: »Deianira is still trying to make herself believe that the situation is after all tolerable for the woman she thinks herself to be.« 14 Za nasprotno mnenje prim. npr. Ryzman, »Deianeira’s Moral Behaviour«, 390. 15 Prim. Beckove besede, »Der Empfang Ioles«, 18, »Die Grundfesten des Hauses, des häuslichen Daseins der Frau sind ins Wanken geraten. Deianeira aber: sie bleibt, die sie war. Sie bewahrt und bewährt ihr Ethos. Ja, sie wächst.« Keria_2021_2_FINAL.indd 15 3. 02. 2022 09:35:15 16 Sergej Valijev pretresenost.16 V resnici ni treba predpostavljati nobenega pretvarjanja z njene strani, da bi trenutni položaj lahko doumeli s psihološkega vidika. Zdaj na- mreč še ni sposobna strniti svojih misli, kot bo to storila v naslednjem dejanju (v. 545–51), ampak govori v osuplosti.17 V okviru tega Dejanejrinega preudarjanja lahko razumemo tudi njeno va- bilo Lihasu (495–96), naj jo počaka v hiši, da bi pozneje Heraklu odnesel njen dar. Sicer še ne vemo, kaj je ta dar, ko pa bomo to v začetku naslednjega de- janja izvedeli, bomo lahko posumili, da se je že med pogovorom z Lihasom v njej porodila misel, ki jo bo uresničila v nadaljevanju.18 Vendar pa bi pretira- vali, če bi rekli, da je že v tem trenutku Dejanejra ta načrt dokončno sklenila. Tudi na tem mestu moramo njene misli razumeti v dinamičnem smislu: Deja- nejra si pojasnjuje nastali položaj in išče izhode iz njega – a dokončno bo svojo odločitev sklenila v naslednjem dejanju. ODLOČITEV IN DEJANJE Po zborski pesmi Dejanejra strne misli o svojem položaju v besedah, polnih žalosti: »Vendar: katera ženska mogla z njo bi / pod isto streho si moža deliti? / Lepota ena, vidim, se razcveta / in druga vene: rosni cvet oko / opija, od ve- lega se odvrača. / Zato bojim se, da bi Herakles/ ne bil moj mož, a mlajše bil bi moški« (545–51). Dejanejra je sicer vedela za Heraklovo prejšnjo nezvestobo, a primer z Iolo je bistveno drugačen. Ne da bi čutila sovraštvo do Iole, pa se zaradi nedavne- ga srečanja z njo vendarle živo zaveda privlačnosti njene cveteče mladosti in svoje nemoči, da bi si spričo nje Herakla pridobila nazaj (prim. v. 545–51). Zdaj lahko občuti, da Herakles ne pripada le njej. Predvsem pa sta Heraklovo ravnanje in prihod Iole spodkopala temelje njenega doma. Iola je tista, ki bo Dejanejro nadomestila znotraj njenega doma.19 Prav v tem uničujočem po- 16 Kirkwood, A Study of Sophoclean Drama, 113–14. 17 Menim, da njenih besed o Heraklovi pretekli nezvestobi ne moremo imeti za načrtno zavajanje Lihasa s primerom, ki ni enak primeru Iole (tako trdi Carawan, »Deianira’s Guilt«, 203–204). S tem bi v danem položaju predpostavljali preveliko preračunljivost z Dejanejrine strani glede na njena trenutna občutja. Podobno velja glede njenih besed o nepremagljivosti Erosa. Bolj kot za načrtno zavajanje gre pri tem za Dejanejrino lastno notranje preudarjanje – ki pa na zavestni ravni še ne prinese dokončne odločitve. V naslednjem dejanju namreč deluje prav nasprotno od teh besed. 18 Lesky, Die tragische Dichtung der Hellenen, 211 in Kamerbeek, The Trachiniae, 117. 19 Prim. Kyriakou, The Past in Aeschylus and Sophocles, 379–80. Zanimivo je avtoričino opažanje, da Dejanejra nikoli ne izrazi strahu, da bi jo Iola nadomestila kot Heraklova zakonita žena in bi bili zaradi tega prikrajšani njeni otroci. Na podlagi tega bi lahko sklepali o dvojem: po eni stra- ni si Dejanejra svoje nesreče ne razlaga s pravnimi termini, morda tudi zato, ker je značajsko pasivna in ji je pravna sfera življenja precej tuja; po drugi strani pa vidimo, da Dejanejra svojo nesrečo doživlja zelo neposredno, kot živo občutje in ne kot sad razumskega doumetja situacije s pomočjo legalističnih pojmov – svojo nesrečo torej dojema s človeške, ne s pravne plati, ne kot okrnjenje pravic, ampak kot udarec njenemu življenju kot takemu. Keria_2021_2_FINAL.indd 16 3. 02. 2022 09:35:15 17Tragična lepota: O Sofoklovi Dejanejri segu na območje, ki mu ne pripada, je Heraklova ὕβρις, ki v Dejanejri sproži usodni odziv, porojen iz ogroženosti temelja njenega življenja. Sredi tega brez- izhodnega položaja se Dejanejra odloči, da bo segla še po zadnjem sredstvu, ki ji preostaja, da bi si lahko ponovno pridobila Herakla. Dialog z zborom, ki sledi, si moramo ogledati nekoliko podrobneje, saj je bistveno zaznamoval te odločilne trenutke. Dejanejra doma skriva kri ken- tavra Nesosa, o kateri ji je slednji tik pred smrtjo dejal, da učinkuje kot lju- bezenski napoj (575–77), a pogled nanjo jo navdaja z dvomi (prim. 582–87). Noče biti kakor tiste ženske, ki se lotevajo predrznih dejanj in so v njenih očeh deležne sovraštva (τάς τε τολμώσας στυγῶ, 583). Reče celo, da je pripravljena opustiti svojo namero, če bi bila ta po mnenju zbora nespametna (586–87). Zbor na te besede odgovori zadržano, niti pritrdilno niti nikalno, in poudar- ja pomen zaupanja oziroma vzroka za zaupanje (πίστις) v dejanje.20 Če nek- do lahko zaupa, da se bo njegovo dejanje dobro izteklo, potem je upravičeno mnenje, da se ni slabo odločil. Toda Dejanejra se v odgovoru odmakne od zborovega vprašanja, ko pravi, da njeno pritrdilno mnenje/pričakovanje uspe- ha (τὸ μὲν δοκεῖν, 590)21 izhaja iz zaupanja v dejanje, ne vpraša pa se, kaj je v resnici osnova za takšno zaupanje. Hkrati pa njene besede, da ni sredstva, ki ga bo zdaj uporabila, še nikoli preizkusila, kažejo na to, da v resnici dobro razume zborove besede in ve, kje je bistvena težava.22 Zato sicer razume temeljno po- anto zborovih besed, a vendar si jih poizkuša razložiti tako, da ustrezajo njene- mu hotenju. Naslednji odgovor zbora je ključna točka tega pogovora: »V de- janju je spoznanje! Saj le skušnja / te poduči, čeprav drugače misliš.« (592–93) Te zborove besede (ἀλλ᾿ εἰδέναι χρὴ δρῶσαν· ὡς οὐδ᾿ εἰ δοκεῖς / ἔχειν, ἔχοις ἂν γνῶμα, μὴ πειρωμένη) so v zadnjih desetletjih deležne nasprotujočih si inter- pretacij. Bistveno vprašanje je, kakšna je namera zbora: želi Dejanejro spodbu- diti k dejanju ali jo odvrniti od njega; ali pa le izreči splošno resnico, vodilo za pravilno ravnanje? Na kakšen način je torej treba razumeti stopnjevanje od De- janejrinega τὸ δοκεῖν do zborovega εἰδέναι? Jebbovo stališče je, da je v tem ver- zu glavni nosilec pomena sedanji deležnik δρῶσαν.23 Po njegovem mnenju zbor ne spodbuja neposredno k delovanju, temveč izreka splošno resnico o tem, da 20 Prim. Easterling, Sophocles: Trachiniae, 147. 21 Prim. Lefèvre, Die Unfähigkeit, sich zu erkennen, 15. Na tem mestu – ne pa tudi nujno glede v. 592–93 – se mi zdi mnenje Carawana (»Deianira›s Guilt«, 211) upravičeno v delu, ki se tiče Dejanejrinega razumevanja zborovih besed: »She [Dejanejra, op. p.] reasons from experience by a subjective standard: she focuses upon the intended happiness and the pattern of disap- pointment that meets her every hope. The chorus invokes an objective standard. They urge her to reason from actual consequences, not from the pattern of intentions /…/. But Deianira either cannot or will not look beyond the subjective view: however propitious a turn of events, for her the outcome is always a disappointment of her desires.« 22 Carawan, »Deianira’s Guilt«, 209. 23 Zato postavlja sledeči poudarek: »if thou wouldest know, thou must act«, Jebb, Sophocles, The Trachiniae, ad loc. Keria_2021_2_FINAL.indd 17 3. 02. 2022 09:35:15 18 Sergej Valijev brez dejanja ni gotovega védenja.24 Kamerbeekovo mnenje je podobno, le da še nekoliko bolj izpostavlja namenilniško povezavo med δρᾶν ter εἰδέναι, s čimer bi lahko šlo tudi za impliciten namig k delovanju, in verz razume na sledeč na- čin: χρή σε δρᾶν ὅπως εἴσῃ, s čimer sledi Mazonu: »Pour être sûr, il faut agir«.25 Toda od objave Solmsenovega članka »ἀλλ’ εἰδέναι χρὴ δρῶσαν: The me- aning of Sophocles Trachiniae« leta 1985 je na plodna tla med raziskovalci na- letela tudi interpretacija, da zbor od Dejanejre zahteva gotovost glede posledic njenega dejanja: dejanja se lahko lotiš, le če si gotov glede njegovih posledic.26 V skladu s to razlago zbor torej bolj ali manj neposredno svari Dejanejro, da mnenje, prepričanje (τὸ δοκεῖν) ne zadošča, temveč da mora vedeti z gotovo- stjo (εἰδέναι).27 Toda tovrstno védenje bi si lahko pridobila le s preizkusom, ki pa ga ni nikoli opravila (πείρᾳ δ᾿ οὐ προσωμίλησά πω, 591). Ravno v tem, ker se je iz nepremišljenosti – brez gotovosti glede posledic in kljub zborovemu svarilu – odločila za dejanje, je po mnenju nekaterih zagovornikov te interpre- tacijske linije njena krivda.28 Vendar je proti takšni razlagi, ki temelji na Dejanejrinem pomanjkanju iz- kušenj s sredstvom, ki ga namerava uporabiti, mogoče ugovarjati, da je takšen poizkus v danem položaju kratkomalo nemogoč. Dejanejra napoja ne more uporabiti na drugem kot na Heraklu, za to pa vse do sedaj ni bilo potrebe, saj je, kot rečeno, primer z Iolo bistveno drugačen kot prejšnji primeri Heraklove nezvestobe.29 Je mogoče, da se zbor ne zaveda, da v trenutnem položaju preiz- kus ni izvedljiv in kljub temu svari Dejanejro, da je treba imeti gotovo védenje, preden se odločiš za dejanje? Če sledimo takšnemu razumevanju, potem de- jansko zbor trahinskih deklet postavljamo nad zgodbo, ki se odvija pred nji- hovimi očmi, na mesto, od koder lahko podajajo moralna vodila brez ozira na konkretno situacijo. Toda zbor na več mestih – kljub starostni in socialni razli- ki med Dejanejro in trahinskimi dekleti – izraža sočutje z njo, iz česar smemo sklepati, da se, vsaj v določeni meri, zaveda težavnosti njenega položaja.30 Če pa je tako, potem je zboru jasno, da bosta preizkus in resnično dejanje mo- rala sovpasti in da je torej edina pot do spoznanja delovanje, zaradi česar pri 24 Jebb, prav tam, ad loc.: »The Chorus do not say that she ought to make the experiment; but only that, until she does so, she can have no certainty.« 25 Kamerbeek, The Trachiniae, 137. 26 Kraus, »Bemerkungen zum Text und Sinn« 99–100. Prim. Solmsenov prevod verzov 592–93 (navedeno pri Lefèvre, Die Unfähigkeit, sich zu erkennen, 16): »But you must know if (when) you act.« Podobno Kraus v svojem prevodu Trahink (Die Trachinierinnen, 100): »Doch muß man wissen, wenn man handelt. Wenn du auch zu wissen glaubst, du weißt nicht, eh’ du es erprobt.« Δρᾶν in εἰδέναι v skladu s tem mnenjem torej nista povezana namenilno, ampak časovno ozi- roma pogojno – gotovost glede posledic dejanja je razumljena kot pogoj za pravilno delovanje. 27 Lefèvre, Die Unfähigkeit, sich zu erkennen, 16. 28 Kraus, »Bemerkungen zum Text und Sinn«, 100: Carawan, »Deianira’s Guilt«, 209–11. Dejanejra zagreši τόλμα, predrzno dejanje, prim. Lefèvre, Die Unfähigkeit, sich zu erkennen, 17. 29 Kyriakou, The Past in Aeschylus and Sophocles, 377. 30 Za mesta, kjer zbor sočustvuje z Dejanejro, gl. op. 27 v članku B. Senegačnika »Deianeira and her guilt«. Keria_2021_2_FINAL.indd 18 3. 02. 2022 09:35:15 19Tragična lepota: O Sofoklovi Dejanejri njegovih besedah ne more iti za svarilo.31 To bi bilo težko verjetno tudi zaradi Dejanejrinih besed v nadaljevanju, ko prosi zbor, naj je ne izda (596–97)32, kar bi bilo težje razumljivo, če bi jo zbor prej svaril, naj dejanja ne stori. Takšno stališče nam omogoča, da o Dejanejrini krivdi razmislimo na glo- blji ravni, kot pa da jo označimo zgolj za nepremišljenost. Dejanejra se sicer zaveda, da njena odločitev za dejanje ne izhaja iz objektivne gotovosti glede posledic, toda to je položaj, v katerega je dejansko prisiljena. Dejanejra mora delovati, sicer se bo uresničila grožnja in njen dom, οἶκος, bo razdejan. Če se zavedamo Dejanejrinega bivanjskega položaja, potem vidimo, da v resni- ci nima drugega izhoda, kot je delovanje. Strašne posledice tega dejanja nam bodo razkrile vso Dejanejrino brezizhodnost, ki se nahaja v bistvu njene tra- gičnosti.33 Dejanejra ni tragična oseba preprosto zato, ker je ravnala nepremi- šljeno, temveč zato, ker je potisnjena v položaj, kjer mora nekaj storiti, a ne more ravnati na podlagi potrebne gotovosti.34 Z usodnim εἰσόμεσθα (v. 594), izvedeli bomo, tik pred prihodom Lihasa na prizorišče je njena odločitev zapečatena. Kljub temu da se v njej pojavljajo dvomi, katerih utemeljenosti se zaveda, stori usodno dejanje: po Lihasu pošlje Heraklu hiton, v katerega je vtrla ljubezenski napoj – kentavrovo kri. Ženska, ki ni nikoli delovala v svetu, ženska, ki je bistveno zaznamovana s pasivnostjo, se odloči, da bo segla onkraj meja svojega doma, in se v odločitvi za dejanje poda na njej povsem neznano področje – pri čemer si niti sama ni povsem go- tova, da to dejanje ni τόλμα. 31 To bi bilo tudi skladno s tem, da ne Dejanejra ne zbor, nikdar kasneje, torej niti po tragičnem spoznanju o posledicah njenega dejanja, ne omenjata, da bi ravnala proti zborovemu nasve- tu, prim. Kyriakou, The Past in Aeschylus and Sophocles, 378. Da pri zborovih besedah ne gre za svarilo, velja tudi v primeru, da v zborovih besedah zaznamo neodločnost glede odločitve, kakor to mesto razume Riemer, »Chor und Handlung in den Tragödien des Sophokles«, 97 in 99, nasprotno pa meni Gardiner, The Sophoclean Chorus, 125, da zbor Dejanejri svetuje z odločnostjo. 32 »A prosim vas: molčite. Če je skrita, / celo sramota te ne osramoti.« 33 Ta brezizhodnost izvira, kot sem nakazal, iz Dejanejrine temeljne danosti, njene φύσις. Zato njena krivda ne more biti pojmovana zgolj na ravni moralnega ali pravnega prestopka (nepre- mišljenost ali protizakonita uporaba ljubezenskega napoja – glede tega prim. Bowra, Sophocle- an Tragedy, 126–28), ampak na bistveno globlji ravni, na kateri Dejanejrina krivda preneha biti krivda v običajnem pomenu. Prim. opažanje B. Senegačnika (»Deianeira and her guilt«, 38), ki to zelo dobro povzema: »Thus Deianeira does not transgress by her act the unwritten laws of nature; on the contrary, she commits it precisely because she follows these laws. She could only avoid the tragic outcome by going against her own human nature. Here lies the true source of her guilt and innocence: the source of her tragic beauty.« 34 Nasprotno Lefèvre, Die Unfähigkeit, sich zu erkennen, 24: »Ihre tj. Dejanejrina ἁμαρτία ist ver- meidbar: Sie legt selbst die Kriterien dar, aufgrund deren sie die Anwendung des Zaubermit- tels hätte unterlassen müssen. Sie ist nicht in der Lage, ihr von Anbeginn an überstark durch Emotionen bestimmtes Verhalten gegenüber Herakles richtig einzuschätzen.« Toda to mnenje ni vzdržno, če si predstavljamo Dejanejrin bivanjski položaj v celoti. Literarni zgodovinarji pri vprašanju tragične krivde prepogosto izpostavijo le en vidik, ki je sicer pomemben, a ne more nadomestiti celotnega bivanjskega položaja tragičnega junaka. Glede tovrstnega kritiš- kega iskanja junakove krivde na preozkem obzorju je pomenljivo zapisal Winnington-Ingram (Sophocles, 75): » […] that nice apportionment of blame to which critics are so much more prone than dramatists.« Keria_2021_2_FINAL.indd 19 3. 02. 2022 09:35:15 20 Sergej Valijev Toda ali ni s tem, ko deluje v nasprotju s svojim značajem, porušena eno- tnost njenega značaja? Kako je lahko boječa Dejanejra postala (pre)drzna De- janejra? A takšna sodba, ki bi izhajala iz dozdevno neprepričljive povezave Dejanejrinega značaja z njenim dejanjem, bi – zagledana v preozke kriterije verjetnosti – spregledala bistvo njene tragične usode. Kot je upravičeno za- pisal Winnington-Ingram, se ravno s tem, ko Dejanejra deluje v nasprotju s svojim prejšnjim pasivnim značajem, najočitneje kaže njen obup.35 Neskla- dnost Dejanejrinega značaja torej ni šibkost upodobitve, ampak, nasprotno, razkriva globino Sofoklovega psihološkega uvida. Kajti za to neskladnostjo se razkriva globlja Dejanejrina enotnost: vseskozi gori v ljubezni do Herakla – to je bil razlog njenih skrbi v začetku drame in to je tudi razlog za njeno usodno odločitev. Z usodnim dejanjem se je Dejanejra zapletla v eksistencialno protislovje.36 Malo prej (441–48) je trdila, da je popolnoma nemogoče kljubovati Erosu, zdaj pa sama počne natanko to, saj želi spremeniti njegove poti. Prav s tem pa, ko kljubuje Erosu, se razkrije resničnost njenih prejšnjih besed, da Erosu ni mogoče kljubovati – njeno kljubovanje je namreč utemeljeno prav v ljubezni do Herakla.37 Iz ljubezni se bori proti ljubezni – vse do usodnega konca, ko bo v svoji ljubezni ubila ljubljenega. Z navezavo na ta tragični paradoks se lahko še enkrat ozremo k Dejanej- rinemu obratu iz pasivnosti k odločilnemu dejanju. V omenjenem pogovoru z Lihasom se je odpovedala svojemu delovanju in priznala premoč Erosu. Toda to njeno resignacijo lahko razumemo tudi kot nekakšno nehoteno iz- ročitev same sebe nepremagljivemu božanstvu ljubezni. Prav iz te izročitve in sprijaznjenosti z nepremagljivostjo ljubezni pa sedaj, in tu se tragični pa- radoks še poglobi, izvira odločitev za usodno dejanje: nepremagljiva moč Erosa se sedaj manifestira še drugače, kot je mislila, namreč tako, da jo po- tisne v dejanje. Sprijaznjenost z neuklonljivostjo Erosa torej ne pomeni, da je imuna na njegovo delovanje, ampak prav nasprotno, da postane njegovo orodje, ne da bi bil to njen namen. Kajti s tem, ko je Erosu priznala premoč, mu je hkrati priznala tudi svojo vdanost, ki se zdaj izraža v tem, da Eros de- luje prek nje in iz prej povsem pasivne ženske naredi žensko, sposobno tako drznega dejanja.38 35 Winnington-Ingram, Sophocles, 78: »The less characteristic the act, then the greater is the evi- dence of her desperation.« 36 Tragičnost tega protislovja pa je ravno v tem, da je to protislovje zanjo v resnici neizogibno! 37 B. Senegačnik, »Deianeira and her guilt«, 38–39. Prim. tudi Carawan, »Deianira’s Guilt«, 205. 38 Misli, ki sem jih zapisal v tem odstavku, dolgujem prof. Branetu Senegačniku, ki mi jih je zaupal v osebni komunikaciji in dovolil, da jih objavim v tem članku. Keria_2021_2_FINAL.indd 20 3. 02. 2022 09:35:15 21Tragična lepota: O Sofoklovi Dejanejri DRUGO TR AGIČNO SPOZNANJE Tišino po drugi zborski pesmi pretrga Dejanejrin krik, porojen v slutnji tra- gičnega spoznanja (663–64). Videla je namreč, da je košček volne, s katero je vtirala kentavrovo kri v hiton, razpadel, kar je v njej porodilo zlo slutnjo (705–11). Prepozno je spoznala, kaj je v resnici storila. Tolažeče besede zbora (v. 727–28), da je krivda tistih, ki so grešili nehote, manjša, se je ne dotakne- jo. Zavest o krivdi, ki prihaja nadnjo, je pregloboka: »Tako pač pravi, kdor ni v zlu udeležen / in ni gorja v življenju svojem skusil.« Sama je proti svoji volji postala τολμώσα, ženska, ki je storila predrzno dejanje, o katerih je prej dejala, da jih sovraži (583). Dramska napetost se s prihodom Hilosa zaostri do skrajnosti. To je vrh napetosti, ki se mora razrešiti s tragičnim spoznanjem. Hilos ji razkrije resnico o njenem usodnem dejanju (774 isl.). Zdaj je jasno, da je morilka moža, moril- ka proti svoji volji, morilka iz ljubezni. Sama je storila tisto, za kar se je bala, da se bo pripetilo njenemu možu med njegovimi odpravami po svetu. Tragično spoznanje lastne krivde požene Dejanejro v smrt. Vzgojiteljica, ki jo je opazovala v poslednjih trenutkih (899–946), poroča o tem, kako je tik pred smrtjo še zadnjič postlala zakonsko posteljo in izrekla svoje zadnje besede: »O moja spalnica, o postelja / zakonska – zbogom zdaj! Nikoli več / ne sprejmeta me v sna naročje sladko.« Kraj Heraklove bližine je postal kraj bližine smrti. Iz Heraklove žene je postala Hadova nevesta. Kot je poudaril B. Seidensticker, samota spalnice simbolizira Dejanejrino notranjo in zuna- njo samoto.39 Pomenljiv je tudi način njenega samomora: življenje si vzame z mečem, tako kot Evridika v Antigoni (1301–1305).40 Meč spada k moškemu, 39 Seidensticker, »Die Wahl des Todes bei Sophokles«, 112. 40 Pri Diodoru Sicilskem, Bib. hist. 4.38.3 in (Psevdo)Apolodorju, Bib. 2.7.7. se Dejanejra obesi – prav drugačna upodobitev njene smrti pri Sofoklu nas upravičeno napeljuje na misel o poseb- ni, simbolni dramski vlogi samomora v Trahinkah. Prim. tudi Seidensticker, »Die Wahl des Todes bei Sophokles«, 112–114; Carawan, »Deianira‘s Guilt«, 219. Interpretacija Dejanejrinega samomora, ki jo je podala N. Loraux (Tragic Ways of Killing a Woman, 55), nima prave podlage v dramskem besedilu. Njena teza je, da gre pri opisu Dejanejrinega samomora za načrtno pro- tislovje, ki kaže na dejstvo, da je Dejanejra, čeprav si je izbrala moški način smrti, ostala ujeta v mejah svojega spola. N. Loraux to mnenje utemeljuje na dozdevnem nasprotju med tem, da je Dejanejra pred smrtjo razkrila svojo levo stran (926), z mečem pa se je zabodla pod jetra (931), ki se nahajajo na desni strani. Rešitev, ki jo podaja N. Loraux, je, da se je Dejanejra zabodla tako pod jetra kot tudi v levo stran (morda ima pri tem v mislih vbod, ki bi segel z leve strani pod jetra?). Tej interpretaciji, ki predpostavlja, da je Sofokles v opis Dejanejrine smrti vpletel takšno besedilno zanko, lahko postavimo nasproti drugo, prepričljivejšo. P. Easterling v komentarju (Sophocles: Trachiniae, 191) k verzu 931 (πλευρὰν ὑφ᾿ ἧπαρ καὶ φρένας πεπληγμένην) ugotavlja naslednje: »poetic descriptions of anatomy tend to be vague; this probably echoes Od. 9.301 […] and means nothing more precise than ‘to her vitals’.« Sofoklu torej ne gre toliko za natančen anatomski opis mesta vboda, ampak za prikaz usodnosti tega dejanja, za prikaz smrtne rane, zadane »središču življenja« v človeku. To je še toliko bolj očitno, ker poleg ἧπαρ stoji tudi φρήν, ki je v grškem pojmovanju središče življenja. Neskladno bi bilo, če bi bila ena beseda vzeta strogo anatomsko, druga pa simbolno. Prim. tudi besede sla v Ant. 1315 o samomoru Evridike, ki si je usodni udarec prav tako zadala ὑφ᾽ ἧπαρ. Za uporabo besede φρήν pri Sofoklu prim. Sulivan, Sophocles’ Use of Psychological Terminology, 43–60. Keria_2021_2_FINAL.indd 21 3. 02. 2022 09:35:15 22 Sergej Valijev torej Heraklovemu predstavnemu svetu – v trenutku njene smrti je Herakles simbolno prisoten, je tako rekoč tisti, ki ji prizadene smrtno rano. Natanko takšno simbolno prisotnost drugega lahko vidimo tudi pri Heraklu: smrtno rano mu je zadal s kentavrovo krvjo natrt hiton, v katerem je simbolno pri- sotna Dejanejra. Zato lahko pritrdimo Seidenstickerju, ki je zapisal: »Junaka dvojne tragedije pogubita drug drugega, ubijeta pa se z orožjem, ki je značilno zanju in za njun svet: z oblačilom in mečem, ki poleg tega pridobita tudi sim- bolen pomen. Herakles gori v Dejanejrini ljubezni, Dejanejro pa ubije surova Heraklova moškost.«41 Prepletena na ta simbolen način kaznujeta drug dru- gega, ne da bi to hotela: Herakles »gori« v Dejanejrini ljubezni, potem ko se je prekršil zoper nedotakljivost doma, Dejanejra pa podleže rani meča, potem ko je zagrešila usodno τόλμα. Toda poudariti moramo, da je Dejanejrin samomor globlji od zgolj smrtne kazni, ki jo zada sama sebi. Je znamenje globokega obu- pa v položaju, ko je izgubila ves življenjski smisel.42 ZAKLJUČEK Vlogo Dejanejre v Trahinkah moramo razumeti v celoti njenega bivanjskega položaja, usodno zaznamovanega z nepremagljivostjo Erosa in nepopolnostjo človeškega védenja. Le tako se lahko v polnosti zavemo dramske napetosti, ki jo Sofokles skrbno stopnjuje s tragično ironijo, nenehnim poglabljanjem smi- sla izrečenih besed in z usodno odločitvijo, dokler se ta napetost ne zaostri do skrajnosti in razreši v tragičnem spoznanju. Dve tragični spoznanji zaznamu- jeta Dejanejrino usodo, pri čemer je prvo spoznanje tudi motivacija za drugo: spoznanje o resničnem vzroku Heraklovega napada na Ojhalijo in spoznanje o tem, da je zadala smrtno rano njemu, ki je smisel njenega življenja. V lju- bezni je ubila ljubljenega – s tem se Dejanejrin obup zaostri do skrajne mere. Ne more si opravičiti za dejanje, ki ga je storila kljub vsem svojim pomisle- kom, besede opravičenja bo kasneje, ko bo že prepozno, zanjo našel le njen sin Hilos. Toda njenega dejanja ne moremo pripisati le nepremišljenosti in v tem iskati bistva njene krivde. Njena ἁμαρτία je bistveno globlje povezana z njeno tragično usodo, saj izvira iz njene temeljne bivanjske brezizhodnosti, 41 Seidensticker, »Die Wahl des Todes bei Sophokles«, 114: »Die beiden Helden der Doppeltragö- die stürzen sich gegenseitig ins Verderben, und sie töten sich mit den für sie und ihre Welt cha- rakteristischen Waffen: Gewand und Schwert, die zudem symbolische Bedeutung gewinnen. Herakles verbrennt in der Liebe Deianeiras, Deianeira stirbt an der brutalen Männlichkeit des Herakles.« 42 Ta obup je seveda tudi globlji od bremena javnega mnenja, glede katerega sicer Dejanejra ni ravnodušna (prim. v. 596–97 in 721–22), prim. Ryzman, »Deianeira›s Moral Behaviour«, 396. Težavnosti Dejanejrinega bivanjskega položaja, v katerem se je odločila za usodno odločitev, se bo Hilos zavedel prepozno (v. 935). Iz njegovih ust kasneje slišimo materino opravičenje: »Na kratko: v čisti želji je grešila. (v. 1136)« Herakles takšnega širšega razumevanja ženinega dejanja ni zmožen. Keria_2021_2_FINAL.indd 22 3. 02. 2022 09:35:16 23Tragična lepota: O Sofoklovi Dejanejri ko v danem položaju v resnici ni mogla ne delovati. Še na edini način, ki ji je preostal, si je Herakla poskušala pridobiti nazaj – in ga s tem za vselej izgubi- la. Zato je Dejanejra resnična tragična junakinja, kriva brez krivde, postavlje- na v tragični svet, kjer se resnični smisel besed in dejanj razkrije šele, ko je že prepozno. Toda pri tem ne smemo spregledati dveh pomembnih stvari. Po eni strani se je prav prek Dejanejrine usodne zmote uresničila božanska pre- rokba glede Heraklove smrti. Drama se bo sicer končala brez opisa njegove apoteoze na Ojti in s tem izpostavila človeški vidik Heraklovega trpljenja, toda atensko občinstvo je zaradi svojega poznavanja nadaljevanja mitolo- ške zgodbe lahko slutilo, kaj se bo zgodilo s Heraklom, ko bo prestal pred- smrtne muke. Tisto, kar je bilo v očeh Dejanejre usodna zmota, je bilo torej v božanskem vzročnem redu prehod k Heraklovi apoteozi. Po drugi strani pa, in to je verjetno še večja odlika Trahink, Dejanejra prav na ozadju trp- kih udarcev usode zasije v svoji tragični lepoti. Njena plemenitost, ki se kaže ob sprejemu ojhalijskih ujetnic, njena ljubezen do Herakla, zaradi katere v usodni odločitvi seže prek meja svojega običajnega sveta, in njene ganljive besede pred smrtjo razkrivajo globino njenega občutenja lastne usode v teh tragičnih trenutkih. Predsmrtne solze, v katerih je skrito vse njeno življenje, so najlepši odsev njene tragične lepote. Sergej Valijev Univerza v Ljubljani sergej.valijev@gmail.com BIBLIOGR AFIJA Primarni v iri Campbell, D. A., izd. in prev. Greek Lyric: Bacchylides, Corinna, and Others, 4. zv. Loeb Clas- sical Library 461. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1992. Easterling, P. E., izd. Sophocles: Trachiniae. Cambridge: Cambridge University Press, 2004. Frazer, J. G., izd. in prev. Apollodorus: The Library, 1. zv. Loeb Classical Library 121. Cam- bridge, MA: Harvard University Press, 1921. Jebb, R. C., izd. in prev. Sophocles: The Plays and Fragments. Part V: The Trachiniae. Cam- bridge: Cambridge University Press. 1902. Lloyd-Jones, H., izd. in prev. Sophocles: Antigone. The Women of Trachis. Philoctetes. Oedipus at Colonus. Loeb Classical Library 21. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1994. Merkelbach, R. in M. L. West, izd. Fragmenta Hesiodea. Oxford: Clarendon Press, 1967. Oldfather, C. H., izd. in prev. Diodorus Siculus: Library of History, Volume II: Books 2.35– 4.58. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1935. Sofokles. Ajant. Trahinke. Filoktet. Prevod Ajanta in Filokteta: K. Gantar. Prevod Trahink: B. Senegačnik. Maribor: Založba Obzorja, 2000. Keria_2021_2_FINAL.indd 23 3. 02. 2022 09:35:16 24 Sergej Valijev Sophokles. Die Trachinierinnen (Die Heimkehr des Herakles). Nemški prevod W. Kraus. Stuttgart: Reclam, 1989. Sekundarna l iteratura Beck, A. »Der Empfang Ioles. Zur Technik und Menschengestaltung im ersten Teile der Trachinierinnen«. Hermes 81 (1953): 10–21. Bowra, C. M. Sophoclean Tragedy. Oxford: Clarendon Press, 1944. Carawan, E.: »Deianira‘s Guilt«. Transactions of the American Philological Association 130 (2000): 189–237. Gardiner, C. P. The Sophoclean Chorus. A Study of Character and Function. Iowa City: Uni- versity of Iowa Press, 1987. Goldhill, S. Sophocles and the Language of Tragedy. Oxford: Oxford University Press, 2012. Kamerbeek, J. C. The Plays of Sophocles: commentaries. Part II. The Trachiniae. Leiden: E. J. Brill, 1959. Kirkwood, G. M. A Study of Sophoclean Drama. Ithaca, NY: Cornell University Press, 1958. Kraus, W. »Bemerkungen zum Text und Sinn in den Trachinierinnen«, WSt 20 (1986): 87–108. Kyriakou, P. The Past in Aeschylus and Sophocles. Berlin in Boston: De Gruyter, 2011. Lefèvre, E. Die Unfähigkeit, sich zu erkennen: Sophokles‘ Tragödien. Leiden: Brill, 2001. Lesky, A. Die tragische Dichtung der Hellenen. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1972. Loraux, N. Tragic Ways of Killing a Woman. Angleški prevod A. Forster. Cambridge, MA in London: Harvard University Press, 1987. Parlavantza-Friedrich, U. Täuschungsszenen in den Tragödien des Sophokles. Berlin: Walter de Gruyter & Co., 1969. Riemer, P. »Chor und Handlung in den Tragödien des Sophokles«. V: P. Riemer in B. Zim- mermann, ur, Der Chor im antiken und modernen Drama, 89–112. Stuttgart: J.B. Me- tzler, 1998. Ryzman, M. »Deianeira‘s Moral Behaviour in the Context of the Natural Laws in Sophocles’ ‘Trachiniae’«. Hermes 119 (1991): 385–98. Seidensticker, B. »Die Wahl des Todes bei Sophokles«. V: J. de Romilly, ur., Sophocle. Sept exposés suivis de discussions, 105–44. Entretiens sur l’antiquité classique 29. Ženeva: Fondation Hardt, 1983. Senegačnik, B. »Deianeira and her guilt«. Živa antika 53.1–2 (2003): 23–39. Sulivan, S. D. Sophocles’ Use of Psychological Terminology: Old and New. Ottawa: Carleton University Press, 1999. Winnington-Ingram, R. P. Sophocles: An Interpretation. Cambridge: Cambridge University Press, 1980. Keria_2021_2_FINAL.indd 24 3. 02. 2022 09:35:16 25Tragična lepota: O Sofoklovi Dejanejri POVZETEK V članku osvetljujem nekatere ključne vidike Dejanejrine tragične usode. Začnem s pri- kazom Sofoklove uporabe tragične ironije, ki izvira iz Dejanejrinega nepopolnega pozna- vanja smisla lastnih besed, in nadaljujem z opisom njenega prvega tragičnega spoznanja, ko se ob spoznanju resničnega vzroka Heraklovega napada Ojhalije zamajejo temelji njenega življenja. V pretresenosti se kljub pomislekom odloči za usodno dejanje. Toda tega dejanja ne moremo imeti zgolj za nepremišljenost, temveč ga moramo razumeti na ozadju brezizhodnosti njenega bivanjskega položaja. Njeno drugo tragično spoznanje, spoznanje o tem, da je v ljubezni zadala smrtno rano svojemu ljubljenemu, dokončno utrdi občutje brezupnosti, iz katerega Dejanejra vidi izhod le v smrti. A v njenih ganljivo upodobljenih trenutkih slovesa se lahko še enkrat zavemo tragične lepote te ženske, ki ji je njena neomajna ljubezen paradoksno vzela smisel življenja. Ključne besede: Sofokles, Trahinke, Dejanejra, tragična ironija, tragično spoznanje SUMMARY Tragic Beauty: On the Deianeira of Sophocles The article sheds light on several key aspects of Deianeira’s tragic fate. Beginning with a presentation of Sophocles’ use of tragic irony, which arises from Deianeira’s ignorance of the meaning of her own words, it continues by describing her first tragic recognition: her realisation of the true cause of Heracles’ attack on Oechalia, which shakes the founda- tions of her life. In her shock she decides on her fateful deed, which cannot be interpreted as mere thoughtlessness but must be considered in the broader frame of her hopeless existential condition. Her second tragic recognition, that is, recognition of the fact that she has inflicted out of love a mortal wound on her beloved, conclusively reinforces her feeling of hopelessness, from which she considers death to be the only exit. However, in her movingly depicted moments of farewell we can once again perceive the tragic beauty of the woman who is paradoxically robbed of the meaning of her life by her steadfast love. Keywords: Sophocles, Trachiniae, Deianeira, tragic irony, tragic recognition Keria_2021_2_FINAL.indd 25 3. 02. 2022 09:35:16