.( IV. FESTIVAL “DELA" V DOLINI 'lj' Obnovljena izdaja - Leto XV. • Štev. 29 (629) - Trst - 2. avgusta 1963 30 lir A _ t .... , .... ................................................ Soedtz. In abb. post. - Gruppo I prt »id « u Ì j ■of k DELO glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino ^Resolucija CK KPl Naprej na osnovi načel XX. kongresa KPSZ Centralni komite Komunistične partije Italije je v zvezi s sedanjimi nesoglasji med KP . Kitajske in drugimi bratskimi partijami in v prvi vrsti KP Sovjetske zveze odobril naslednjo resolucijo : CK KPI meni, da se mora ek<>dločno zavrniti stališča, ki palili KP Kitajske z naraščajočo bistrino in odločnostjo zavze. "'jbia, bodisi tista, ki kažejo očitate deformacije, kakor tudi ti-jčsla- ki dobivajo značaj odkri-vjtega napada na strateško lini-,r h()rbe, ki jo je izdelalo ko-a !nunistiČno gibanje, zvesto «koncepcijam Marksa in Leni-_iba '.n na temelju splošnih zgo-inskih izkušenj. CK pou- 9'Ulovi ^Mari Ij-arja, da prenovljena načela, so bna osnova XX. kongre- si ki sa KP SZ, o možnostih borbe ko prehod k socializmu v svelto lovnem merilu — namreč, da •d 'ojna ni neizogibna, da je mo-|*1' k'n režim miroljubnega soži-'a, da so možne različne poti 'a izgradnjo socializma — ta-d kakor odoravo posledic sta-■gf 'yske dobe v ZSSR in v komu-Cističnem gibaniu, ni mogoče Preklicati ali postaviti v dvom, ka načela so dobila bistveno ^trditev na konferenci v Mo-,j skvi leta 1957 in I960; bila so a ^"izkušena kot veliavna na-t v politiki miru in pri na. '■ »vanju, do katerega je l| 's|o ori gradnji komunizma ,.^SR, v bojih, ki so se vo-in v uspehih, ki so bili doseženi v mednarodnem komunističnem gibanju. Ta najt*1 Popolnoma odgovarjajo ! aboraciji jn političnim akci- dili l^m naše partije tako v Ita-Ili kakor tudi na mednarod-(im področiu. Absurdno in ^sodbe vredno je, za formal-'m sprejetjem načela, zavra-J'nje in osporavanjc politič-! 'b dejanj, ki imajo za cilj Uresničitev te linije in teh per. vbektiv, pač pa je potrebno, da nSo komunistične partije, po °moma sporazumno in kocino ter nogumno razvijejo ‘'stališča in jih pogumno tifavi io. ■ f* Kitaiske 'V frakcionistični praksi. S tem ne le, da škoduje enotnosti, kj jo je tudi po besedah kitaj skih tovarišev treba obvarovati, temveč se dejansko zavira tisti proces iskanja in poglab, 1 jan j a debate, ki je danes nuj no potreben tudi zaradi povečanja komunističnega in re-voluciornega gibanja in zaradi novosti in zapletenosti nalog, ki stoje pred njim in pred vsem svetom. KP Italije je že na svojem X. kongresu in kasneje imela priliko, da s kitajskimi tovariši na odkrit način razpravlja o bistvenih problemih, ki so osnova sedanjih divergenc in o politični borbi, ki jo danes vodi mednarodno komunistično gibanje. Danes CK vabi vso partijo k poglobljeni in odgovorni diskusiji in postavlja z veliko odločnostjo ter istočasno na odkrit način svoja stališča in izkušnje svoje politike. Spoštovanje in upoštevanje kitajske revolucije in delovanja Komunistične partije Kitajske ; prizadevanje, da hi razumeli zgodovinske in politične razloge, ki utegnejo predstavljati osnovo napak kitajskih tova? ri še v ; zavest o resnosti problemov in težav pri njih reševanju, ne morejo in ne smejo n rivesti do nobenega opravičila tez, ki bi tvegale pahnitev komunističnih partii v negibč-nost ali v pustolovske skrajnosti na pozicije odpora proti (Nadaljevanje na 4. strani) 10. - 11. - 12 - avgusta 1963 Spored: sobota 10. avgusta : ob 18. uri otvoritev - ob 20,30. KONCERT pevskih zborov iz Boršta, Padrič in Križa; sodelovala bosta tudi trio iz Doline in prof. Oskar Kjuder, ki bo igral na harmoniko. nedelja 11. avgusta: ob 11. uri otvoritev festivalskega naselja ob 17. uri nastopi zabavni orkester ”MIRAMAR” iz Trsta s sporedom I. festivala slovenske popevke (20 orkestrašev, 12 pevcev, 3 dirigenti) Govorila bosta: poslanka MARIJA BERNETIC in senator GIACOMO PELLEGRINI V nedeljo in ponedeljek od 20,30. do 24. ure PLES — igral bo dolinski trio Udeležite eel Udeležite se ! (Opomba: Festival v Dolini je bil prvotno določen za 3., 4., in 5. avgust. Zaradi napovedane stavke avtobusnih delavcev je bil preložen na 10., 11. in 12. avgust). oooooooooooooooooooooooooooc oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Ob strahotnem potresu v Skopju Ganljiva solidarnost s prebiuauci Makedonije Jih ih se je v posku ■ da bi vsilila dogmatično ekstremistično impostaci io, metode, ki io ie tre-obsoditi, ker temelji na SKOPJE, glavno mesto makedonske republike se je pretekli petek zjutraj spremenilo v velikanski kup ruševin. Strahoviti potres je uničil cvetoče mesto, povzročil veliko smrtnih žrtev (točno število še ni znano) In materialne škode. Do trenutka, ko to poročamo so Identificirali 834 mrličev, usoda kakih 700 ljudi pa je še neznana. Uničenih je bilo okrog 34.000 stanovanj in brez strehe je ostalo ogrog 220.000 Hudi. Ranjenih ljudi je bilo 2170. Lajšajmo bolečine trpečim bratom -prispevajmo po svojih močeh za obnovo porušenega mesta ! Takoj po objavi sporočil o strahovitem potresu je začela prihajati v Makedonijo pomoč. Ta še dalje prihaja ne le iz vse Jugoslavije, marveč iz vseh delov sveta. V tej pomoči je tudi Italija izkazala svojo velikodušnost. Tudi Trst, Gorica in ostali, tudi najmanjši kraji v naši deželi so v teh dneh konkretno izkazali svojo veliko solidarnost z makedonskim ljudstvom. Kmalu po objavi vesti o potresni katastrofi so se začeli prijavljati krvodajavci na raznih središčih, na sedeže Rdečega križa in drugih dobrodelnih ustanov pa so začeli prihajati prvi darovi za Makedonijo. Avtonomna trž.aška federacija KPI je javno izrazila svojo solidarnost z makedonskim ljudstvom in pozvala člane partije in simpatizerje, naj prispevajo za pomoč nesrečnemu prebivavstvu. Poziv je imel velik odmev tako v mestu kot na podeželju. Občinska uprava v Miljah je objavila poseben proglas s katerim izraža svojo solidarnost z make- donskim ljudstvom in obenem vabi vse občane, naj po svojih močeh prispevajo za ponesrečence. Tudi občinske uprave v Nabrežini, Dolini, Repentabru so povabile občane, naj prispevajo za makedonsko ljudstvo, istočasno pa so nakazale primerno denarno podporo iz lastnih blagajn. Tudi trž.aška Nova delavska zbornica CG1L je pozvala delavce, naj izrazijo svojo delavsko solidarnost in darujejo svojo kri pri tržaški krvni banki ter naj darujejo, kar je v njihovi moči, da pomagajo prizadetemu prebivavstvu. Isto so storile tudi Zveza malih posestnikov, Kmečka zveza, Zveza demokratičnih žena. Slovensko dobrodelno društvo, tržaška federacija PSI in številne druge organizacije in ustanove. Slovenska kulturno-eospodarska zveza ie objavila poseben poziv, v katerem ie med drugim rečeno : «Zavest, da makedonski bratie v nesreči niso sami. ho prizadetim lajšala bolečine, takojšnja gmotna (Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO - 2.-8-19Ó2. Sporazum o prepovedi jedrskih poskusov Etape jedrskega problema MARCA 1958 je sovjetska vlada objavila sporočila, da prekinja poskuse z jedrskim orožjem. Zahtevala je, naj bi to storile tudi druge jedrske sile. APRILA 1958 je predsednik ZDA Eisenhovver predlagal vladi ZSSR, da bi začeli tehnična proučevanja jedrskih poskusov. MAJA 1958 je Sovjetska zveza izrazila svoje soglasje s predlogom. OD 1. JULIJA DO 21. AVGUSTA 1958 je v Ženevi zasedala konferenca strokovnjakov, ki so proučevali možnosti ugotavljanja kršitev eventualnega sporazuma o prepovedi poskusov. AVGUSTA 1958 sta ZDA in Velika Britanija objavili enoletni moratorij, OKTOBRA 1958 se je začela prva konferenca predstavnikov ZSSR, ZDA in Velike Britanije o ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem. 14. FEBRUARJA 1961 je Francija začela poskuse z jedrskim orožjem v Sahari. SEPTEMBRA 1961 so v ZSSR izvršili jedrski poskus. NOVEMBRA 1961 so ZDA obnovile poskuse. V ISTEM MESECU je Sovjetska zveza objavila predlog sporazuma o prepovedi vseh jedrskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo in o moratoriju za poskuse pod zemljo. Sporazum je vseboval štiri točke. MARCA 1962 je začel z delom razorožitveni odbor v Ženevi ob udeležbi izvenblo-kovskih oržav. 16. APRILA 1962 je na konferenci za razorožitev osem nevtralnih držav prevzelo iniciativo. Predložile so kompromisni predlog, ki hi pripomogel k nagli sklenitvi sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, če bi bil sprejet. 25. APRILA 1962 so ZDA začele serijo jedrskih poskusov na Pacifiku. 2. AVGUSTA 1962 so zahodne sile predložile svoje alternativne predloge za prepoved poskusov — za splošno] prepoved in za delno prepoj ved. OD DECEMBRA 1962 DO JANUARJA 1963 je v izmenjavi pisem med Hruščovom in Kennedyjem sovjetski premier izrazil pripravljenost za pospešitev sporazuma in sprejel dve do tri inšpekcije na sovjetskem ozemlju. OD APRILA DO JUNIJA 1963 je potekala izmenjava pisem med Hruščovom, Kennedyjem in Macmillanom o moskovskih pogajanjih. 15. JUNIJA 1963 je predsednik Kennedy sporočil, da ZDA ustavljajo nadaljnje poskuse v atmosferi. OD 15. DO 25. JULIJA 1963 so bili v Moskvi trojni razgovori med predstavniki ZSSR, ZDA in Velike Britanije, ki so se zaključili s parafiranjem sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo. Pretekli teden so v Moskvi dosegli sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo. Sporazum so parafirali voditelji delegacij Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije, Gromiko, Harriman in Hailsham. S tem so bila končana trojna pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov, ki so se začela 15. julija. Ta sporazum bodo v kratkem podpisali zunanji ministri treh velesil, ki se bodo v sestali v sovjetskem glavnem mestu. Besedilo tega sporazuma se glasi : «Sporazum o prepovedi poskusov z jedrskim orožjem v atmosferi, vesolju in pod vodo. Vlade Zveze sov. socialist, republike, Združene kraljevine Velike Britanije in Severne Irske ter Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu »osnovne podpisnice»), so se poudarjajoč, da je njihov poglavitni cilj čimprej doseči sporazum o splošni in popolni razorožitvi pod strogim mednarodnim nadzorstvom in v skladu s cilji Organizacije združenih narodov, s katerim bi se končala oborožitvena tekma in bi bil odstranjen vzrok za proizvodnjo vseh vrst orožja in poskusov z njimi, vključno jedrsko orožje, v težnji, da bi za zmeraj dosegle prenehanje vseh poskusnih eksplozij jedrskega orožja pripravljene, da s tem ciljem nadaljujejo pogajanja, in v želji, da bi se končalo zastrupljanje človekovega življenjskega prostora z radioaktivnimi snovmi — sporazumele o naslednjem : Člen 1. 1. Vsaka osnovna podpisnica sporazuma se obvezuje, da bo prepovedala in preprečila in da ne bo izvrševala nobene poskusne eksplozije z jedrskim orožjem ali kakršnekoli drugačne jedrske eksplozije na nobenem mestu, ki je pod njeno jurisdikcijo ali kontrolo: a) v atmosferi, izven atmosfere (vključno vesolje) ali pod vodo (vključno teritorialne vode in obalo), ali b) v kakršnemkoli drugem okolju, če bi taka ekplozija lahko povzročila radioaktivne padavine izven teritorialnih meja države, v kateri je bila eksplozija opravljena. Razume se, da določila tega pod-paragrafa ne bodo negativno vplivala na sporazum o stalni prepovedi vseh jedrskih poskusnih eksplozij, vključno tudi podzemeljske eksplozije te vrste. Sklenitev takega sporazuma žele podpisnice doseči, kot je bilo že povedano v uvodu tega sporazuma. 2. Vsaka podpisnica se razen tega zavezuje, da ne bo povzročila, podpirala ali se na kakršenkoli drug način udeležila kakršnekoli poskusne eksplozije z jedrskim o-rožjem ali kakršnekoli jedrske ek-splosije na kakršnemkoli mestu, ki bi imela za posledico radioaktivne padavine. Člen 2. 1. Vsaka podpisnica lahko predlaga spremembe ali dopolnila k temu sporazumu. Besedilo vsake predlagane spremembe ali dopolnila bo dostavljeno vladam, pri katerih je sporazum deponiran. Te vlade ga bodo z okrožnicami poslale vsem podpisnicam. Če tretjina ali več podpisnic to zahteva, bodo vlade, pri katerih je sporazum deponiran, sklicale konferenco, na kateri bodo pozvali vse podpisnice, naj razpravljajo o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. 2. Vsaka sprememba ali dopolnilo tega sporazuma mora biti sprejeta v večino glasov vseh podpisnic, vključno vse osnove podpisnice (ZSSR, ZDA, Velika Britanija). Te spremembe ali dopolnila bodo postale veljavne in obvezne za vse podpisnice, brž ko bo večina vseh podpisnic deponirala ratifikacijske instrumente vseh osnovnih podpisnic. Člen 3. 1. Ta sporazum bodo lahko podpisale vse države. Država, ki tega sporazuma ne bo podpisala, preden bo začel veljati, lahko v skladu s tretjim paragrafom tega člena pristopi ob vsakem času. 2. Države podpisnice so dolžne ratificirati ta sporazum. Ratifikacijski in pristopni instrumenti bodo deponirani pri vladah osnovnih podpisnic — ZSSR, Velike Britanije in ZDA. S tem so te vlade deklarirane kot depozitne vlade. 3. Ta sporazum bo začel veljati, ko ga bodo ratificirale vse osnovne podpisnice in deponirale svoje ratifikacijske instrumente. 4. Za države, ki bodo ratifikacijske in pristopne instrumente deponirale po začetku veljavnosti tega sporazuma, bo sporazum začel veli ati z dnevom deponiranja njihovih ratifikacijskih in pristopnih dokumentov. (Nadaljevanje na 4. strani) LUIGI LONG O: Moskovsko srečanji med KPSZ in KPK C V zvezi s sedanjimi nesoglasji med KP Kitajske in drugimi komunističnimi partijami in v prvi vrsti KP Sovjetske zveze ter v zvezi z moskovskim srečanjem predstavnikov sovjetske in kitajske partije, je namestnik generalnega sekretarja KPI tov. Luigi Longo objavil v listu «l’Unità» poseben članek, ki zelo objektivno in nepristransko objasnjuje razloge, ki so privedli do sedanjega nesoglasja, Iz omenjenega članka smo povzeli sledeče odlomke : «Ko je bila objavljena vest, da sc bodo v Moskvi sestali predstavniki sovjetske in kitajske partije in da bodo proučili divergence, ki ločijo KP Kitajske od velike večine komunističnih in delavskih par lij, sc je porodilo veliko upanje v srcih vseh komunistov in delavcev. Žal j c to upanje bilo le kratkotrajno, ker so kitajski tovariši še pred pričetkom sestanka, namesto da hi počakali na razpravljanje o oooooooooooooooooooooooooooo aoooooooooooooooooooooooooooooo nesoglasjih, javno in še z večjo gt bost j o ponovili svoje obtožbe pokomunističnim partijam in z lai proti sovjetski partiji ter tako bolj povečali razdor. Do srečanja med obema delega1 jama je prišlo 5. julija, žal, ves ki smo jih doslej prejeli, so zč razočarljive. Sovjetski tovariši, v začetku niso objavili odgovora > kitajske obtožbe, so smatrali za ! trebno odgovoriti v času razge rov. To je dokaz, da so izgubilo ^ panje, tla hi, vsaj zaenkrat, do- ^ ka ve šo le sri ot k) nt ni če ta gli kak pozitiven rezultat. V čem so prav za prav nesogl s ja med sovjetskimi in kitajski! tovariši? Gre predvsem za vpra$ nju miru in vojne, za vprašan vloge in razvoja svetovnega sod lističncga sistema, za vprašan borbe proti ideologiji in praksi sl linizma, za vprašanja strategije taktike svetovnega delavskega f banja in borbe za narodno osvofr ditev. O teh problemih so komun stične in delavske partije vs6£ sveta mnogo in temeljito razprt*’ Itale na dveh mednarodnih kor» rencah ter dosegle soglasje, ki $. ca nodpisali tudi kitajski tova'11’ Vsaka partija se je v pogojih, katerih deluje, potrudila, da gati in v nraksi uresniči sploš"1 zaključke. Kar se tiče KPT. lam rečemo, da ie v tem pogledu daj še poseben doprinos z elaboraci! in poglobitvi io svoje, t. j. i talija' ske poti v socializem. j Kitajski tovariši, ki so podpis3 sklepe mednarodnih konferenc, ,1 en cr» irrčiln x- Mnclfvi Sl Til' llP‘- FESTIVAL «bELA» 1962: Obsežen in pester spored prireditev je privabil v Dolino tisoče obiskovavcev. Za letos je predviden še lepši program. Na gornji sliki : pevski zbor iz Križa, ki bo tudi letos nastopil so se vršile v Moskvi, si ne uPa teh sklepov formalno zavrniti injjjP še vedno sklicuj c io nanje„-l°\:, istočasno izkrivljalo njihovo st»3 j no vsebino in dejansko samo Pj| navijajo splošna načela, ki jihv izdelalo mednarodno komunisti»! gibanje v teku svoje zgodovine, A da bi upoštevali posebnosti s etn f njega časa. Istočasno ne d<*M drugo kot ponavljajo najbolj šne naloge delavskega razreda ' jih predpostavljajo pred specifik11!] naloge slehernega gibanja, ne da T upoštevali konkretne pogoje p°s1 (Nadaljevanje na 4. strani) ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo0°62.-8-1963 DELO • 3 < 0 bodoči enotni srednji šoli Naš časopis se v poletnih ' mesecih namerava posebno Vi posvetiti vprašanju sloven- . f skega šolstva. Rad objavi vsak članek, ki bi prispeval k rasti naše šole. Zato va bi na sodelovanje. Objavljamo intervju s prof. Egidijem Košuto, tajnikom tržaškega Sindikata slovenske šole : esj 1 ) Kaj menite o reformi enotne J nižje srednje šole v Italiji? J Vsaka reforma, če je uteme-’ j Vena, ni samo koristna, temveč , 'udi nujna. Tako je tudi z refor-'ho srednje šole v Italiji, o kateri so že več let razpravljali. Ta reforma predstavlja precejšnji napredek iz socialnega vidika, saj po novem zakonu ne bo več šol za revnejše (aviamenti) ne kol za premožnejše (srednje šole), temveč bo samo enotna srednja šola za vse šoloobvezne otroke do 14. leta starosti. Dijaki, preveč oddaljeni od šole bodo deležni, brezplačnega Prevoza. Vsi bodo brezplačno Prejemali učne knjige in izpričevala ter bodo prosti šolskih taks. če ne bodo mogli slediti Vednemu pouku, bodo za niih Ustanovili posebne razrede. Primerne štipendije bodo nudile Prožnost tudi nairevnejšim dimkom, da razviiejo vse svoje lPosebnosti in da pridejo do vi-s’e študijske diplome. $ Intervju s tajnikom Sindikata slovenske šole, prof. Egidijem Košuto Novost nižje šole ni toliko v enotne srednje predmetih, ko- likor v tem da mora učenec šele v drugem razredu izbrati enega izmed fakultativnih predmetov in sicer: latinščino, tehnične vaje ali še kak tuj jezik. Latinščina bo obvezna v III. razredu samo za tiste, ki nameravajo nadaljevati študije na klasičnem liceju. V novi šoli bodo posvečali ve-čio pozornost znanstvenim poskusom ter pri izvajanju učnih načrtov bodo morali bolj uvo-števati otrokov duševni razvoj. 2) Kakšen odziv je vzbudila ta reforma v javnosti? Odziv je bil različen, toda v glavnem nozitiven. Večina zaeo-varja reformo, češ da ustreza ekonomsko socialnim potrebam sodobne družbe, vendar so nekateri. ki poudarjajo, da je reforma vomanikliiva in jo bo treba še izpopolniti. Jasno ie tudi, da bo reforma nižje srednje šole prej ali slej zahtevala tudi reformo višiega šolstva (n. pr. nčiteliišč, licejev, univerz). 3) Kako bo ta reforma vplivala na slovensko šolstvo? Nedvomno ho nova reforma precej vplivala na bodoči razvoj naših šol. Predvsem ho nastala Razstava risb in ročnih del na nižji srednji šoli v Trstu '»oooooouooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo l,a boja NAACP se je preselila iz lednih dvoran k neposredni mno-! dčni akciji.» Na kratko je napo-l’ydal bližnje velike proteste zaradi diskriminacije pri delu v Bostonu, I K Louisu, Chicagu, Washingtonu iti New Yorku. V Chicagu je pastor Martin Lu-(her King mlajši, ki je prejšnji medi Sec vodil spopade v Birminghamu, 1 Nastopil pred razburjeno množico [1 ' 00 ljudi in jo spodbudil k silno j fp *nirn protestom, ko je rekel : n-,. ®1)0 diskriminacijo v Chicagu °late premagati zaradi tega, ker 10 segregadja 'de facto’ v Chicani Prav tako slaba kakor segregali dJa .de jure’ v Birminghamu. 0-'l'1 Provili smo s kruhoborstvom. s po- I h 0Pnosti° in govoričenjem, češ, glej II kako daleč ste že’. Naveličali .: .P10 se poslušati : ,Za vaše ljudstvo " J10 storili več kot kdorkoli drug’. Ne moremo več čakati. Zdaj je naš V9S». j , Vsepovsod se je širila vročica, pzalo je, da je vsako novo deja-Vle zanetilo ogenj še drugod. Pologi tisoč chicaških črncev je , kolilo pokopališče, ki v krema-er*.i ni hotelo sprejeti pokojnika r njihovih vrst. V Michiganu je vt°viščarski gostinski obrat nehal giovati, ko je prispelo 50 članov Iq^ke straže z napisi in simboli, Cj. ^ uDiozcvan onciomo \Q% V Baltimoru so zaprli osem m samo belcem. zabaviščnim parkom, name- Prav se je revolucionarno gi- banje za državljanske pravice snovalu in oblikovalo že dlje časa, je njegov izbruh v letošnji pomladi presenetil vse dežele ZDA. Zdaj ima Kennedvjeva vlada opraviti z doslej naj hujšo notranjo krizo. Državni sekretar Dean Rusk, ki je po ,odu 'z Georgije, jo je označil za 1?° kar jih je bilo po letu 1865». Oh spominskem slavju na bojišču v Gettysburgu je dejal zvezni podpredsednik Lyndon Johnson: «črnci zdaj terjajo pravico. Ne le nje, marveč hkrati tudi vse tiste, ki počivajo pod to rušo, bi odklonili in se jim izneverili, če bi zdaj črnce odpravili z odgovorom, češ- naj potrpijo». Toda belo hišo je zajelo vzdušje brezupne nuje. Predsednik Kennedy in pravosodni minister Bobby Kennedy se najresneje zavzemata za civilnopravno enakost, hkrati pa se zavedata perečih političnih problemov. ki jih prinaša črnska revolucija: Kenncdyjeva vlada nujno potrebuje južne glasove v Kongresu, če hoče spraviti pod streho letošnji zakonodajni program, po drugi plati pa je treba misliti na tzlasove belcev z Juga ob volitvah, ki bodo prihodnje leto. Zato sta si predsednik in minister za pravosodje na vse načine nrizadevala, da hi s pogajanji za kulisami javnosti zgladila civilnopravne spore. Bobhv ie bil na mno-oih sestankih belih in črnskih voditeljev za zaprtimi vrati. Vsa srečanja niso obrodila zaželenih sadov. (Konec v prih. štev.) decentralizacija nižje srednje šole v Trstu. Doslej so vsi dijaki, ki so nameravali obiskovati višje srednje šole v mestu litorali hoditi v šolo k Sv. Jakobu. Odslej pa bo čisto drugače. Mestni dijaki bodo lahko obiskovali šolo v Rojanu, pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu ; ostali pa, ki stanujejo v tržaški okolici, bodo imeli na razpolago šole v Nabrežini. v Sv. Križu, na Proseku, na Opčinah, na Katinari in v Dolini. Nastali bodo seveda še drugi problemi ( predmetnik, učni načrti, učne knjige, stolice itd.). Po ukinitvi dosedanjih strokovnih šol ( tako imenovanih aviamentov), tisti dijaki, ki ne nameravajo nadaljevati študija na višji srednji šoli, ne bodo več deležni strokovne izobrazbe kot ie bilo doslej. Vprašanje bo postalo še bolj pereče čez tri leta, ker ne marcio no novih zakonskih določbah biti sprejeti na delo kot vajenci do 15. leta starosti. Kam torej fant ali dekle od 14. do 15. leta? Po našem mneniu bi bila najboljša rešitev ustanovitev primernih višiih strokovnih šol. ki hi nudile sodobno strokovno izobrazbo. ki bi ustrezala gospodarskim zahtevam našega mesta in dežele. Problem ni, seveda, enostaven in ni samo sindikalnega značaja. 4) Kaj je Sindikat slovenske šole v Trstu ukrenil za rešitev problemov ki so v zvezi z novo reformo? Ker je z. novo reformo nastalo vprašanje o, vskladitvi naših šol Z ostalimi šolami v Italiji, je bilo I treba proučevati razne probleme, ki so zaradi tega nastali. Sindikat je stopil v stik z zastopniki goriškega Sindikata slovenskih šolnikov in se z. njim sporazumel o stališču do določenih vprašanj. Naš Sindikat je pozneje obvestil vse slovenske ravnatelje o sindikalnih načelnih stališčih, dal pobudo za širšo razpravo o raznih šolskih vprašanjih (obvestil je n. pr. zastopnike vseh političnih strank v Šolskem odboru ) ter interveniral pri šolskem skrbniku z.a probleme, ki zadevajo nižjo enotno šolo. Trenutno so prišla v poštev le vprašanja, ki so v zvezi s prvim letnikom. ki ga bodo uvedli že 1. oktobra t. I. Šolski skrbnik je obljubil zastopnikom Sindikata, da bo pri proučevanju naših specifičnih problemov upošteval mnenje posebne posvetovavne komisije, ki jo sestavljajo ravnatelji slovenskih nižiih srednjih šol. Pri reševanju naših vprašani mi seveda pričakujemo, da nas ho podprla vsa slovenska javnost. Vpisovanje v goriški Dijaški dom 1 ) Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1963-64 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri Upravi zavoda. 2) Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. 3) Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri Upravi Slovenskega dijaškega doma v ul. Montesanto 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC lOOO 50-letnica Godbenega društva v Trebčah V nedeljo je Godbeno društvo v Trebčah slavilo 50-letnico svoje u-stanovitve. Za to priliko je bila v Trebčah velika kulturno - zabavna prireditev, na kateri so sodelovale poleg domače trebensko-gropajske tudi godbe iz Nabrežine in Proseka ter pevski zbori iz Padrič-Boršta in Proseka-Kontovela. Trebcnska godba je nastala na povsem svojevrsten način. Za pust leta 1913 sta domačina Ludve in Benedikt Župan dala pobudo za «godbo», ki naj bi «igrala» ob pogrebu pusta. «Inštrumenti» te godbe so bili kaj primitivni : lijaki, kuhinjske pokrivače, vrči ipd. Seveda je to povsem odgovarjalo pogrebu pusta. Toda v resnici je prav ta kombinacija sprožila zamisel, da hi namesto take primitivne «godbe» Trcbcnci lahko imeli pravo godbo na pihala. In zamisel je postala dejanje. še isto leto je bila prava podba ustanovljena, štela je 28 članov in imenovala sc ie «Godbeno društvo Parma» (Viktor Parma je bil namreč znani tržaški glasbenik in skladatelj ). Prvi učitelj trebenskih godbenikov je bil učitelj Majcen. Žal je dobro obetajoče delo povsem ohromela prva svetovna voi na. ki je izbruhnila leta 1914. Fantje in možje so bili poklicani pod orožje in poslani na avtrjska holjišča. Po končani prvi svetovni vojni so se godbeniki zopet zbrali. Vodstvo godbe ie nrevzcl dirigent Pau-šner iz Nabrežine. Ta je vodil godbo do leta 1926. ko je moral oditi iz naših kraiev. Bil je namreč v službi nri železnici in fašizem ie tedaj, kot je znano, naše lindi nasilno premestil v notraniost Ita-li ie. Po odhodu Paušnerja je prišel za kapelnika v Trebče g. Benčina Iz Trsta. Med drugo svetovno vojno je bila trebcnska godba ponovno posvem paralizirana, in oglasila pa se je takoj po osvodobitvi, ko je prevzel njeno vodstvo domači dirigent tov. Danilo Kralj. Pod njegovim požrtvovalnim vodstvom je godba sodelovala na neštevilnih najrazličnejših manifestacijah in prireditvah. Žal, je dobri in požrtvovalni Danilo Kialj mnogo prerano legel v hladni grob. Toda v srcih listih, ki smo ga poznali in smo cenili njegovo delovanje, je ostal spomin nanj svež... V zadnjem času se je godba iz Trebč združila z godbo iz Gropade in pod spretnim vodstvom prof. Svetka Grgiča se vedno bolj umetniško uveljavlja. Od prvih godbenikov - ustanoviteljev so danes živi le že trije : Maks, Viktor in Lovrenc Kralj. Vsem trem so v znak priznanja v nedeljo izročili zlate medalje, Zlato medaljo so izročili tudi sedanjemu dirigentu, vsi ostali člani pa so prejeli srebrne medalje odnosno, spominske diplome. Številno občinstvo, ki se je v nedeljo zbralo v Trebčah, je v imenu godbenega društva pozdravil njegov predsednik Josip Čuk ; zgodovinski oris življenja in delovanja godbe je podal domačin prof. Silvan Križmančič. Med drugim je govornik prebral tudi čestitke, ki jih je poslala Slovenska prosvetna zveza. V imenu Slovensko hrvatske ljudske prosvete na je godbenike pozdravil podpisani. Trebcnsko - grana iški godbi želimo še mnogo uspehov ! MIRKO KAPELJ 'AtET PFTJE-FOIKLOKA KNJiOtKIr VUFkinv IčuUubnO- 0 s > 1 0 1 j? JUGOSLOVANSKI FILM j 5 «KOZARA» je bil nagrajen z 2 zlato medaljo na tretjem P j mednarodnem filmskem fe- £ < stivalu v Moskvi. T S «Komsomolska pravda» je S 2 o Kozari» takole pisala : S < «Delovno ljudstvo in , nje- J gova solidarnost v odločitvi, x > da do kraja izbojuje svobo- o 2 do in neodvisnost, ljubezen » £ do domovine, enotnost, v. bo- x £ ? ju za plemenita načelu, . vise b to je téma filma «Kozara». 9 To je epopeja človeškega „j?o- «j § guma, resnica, ljudi, ki. so pa 5 grozotno odločitev hitlpr jcy- £ ~ cev, da v tem partizanskem 5 2 predelu uničijo-vse živo,. da P “ zbrišejo s tal vsa naselja, od- o govorili s pogumom z /dru- se žitvijo svojih vrst in z ne- 1 5 £ skončno ljubeznijo* do svo- * bode». < «Literaturnaja gazeta» je v £ o sestavek o «Kozari» vpletla , j “ besede, ki jih ie izrekel O’ £ u Kelly o Bernardu Shawu. Te-* S besede se glase : «Bolj kot vse £ g d rimo ie cenil dvl jen je. Zcm- S ”9 1 i a je bila ni egov dom in on 0 ™ jo je ljubil. Človek je dolžan k 2 biti sam svoj osvoboditelj...», n > «Srečen narod sam sebe ob- 3 * vez.ujc s svojo srečo. Ni dru- m o gega imena, ki rešuje ljudi. 3 ** irazen velikega imena : /člo- x vek...». 2 «In v takem nolrgnicm fin- »• izgorevati vsak 3* < g niu mora _ __ o resnični umetnik. Tn s takim g ** ustvarjalnim oeniem ‘c tt- £ st va ril Veliko Rnlaiič film o " Kozari iznričnioč boi inno- b slovanskih narodov za svo- k £ o § SLOVENSKI AKADEMT- ? KI, ki so' nas'fópàli 'na kultur- *> n ih prireditvah na Poljskem. S o so se vrnili domov. Ljuhljait- < > ska folklorna skupina «Fran1 £ 5 c e Marolt» je nastopila v še- » n «tih poljskih mestih. Enega « 2 izmed nastopov je posnela ^ g tudi varšavska televizija. P e v- 5 9 ski zbor primorskih študen- m tov «Vinko Vodopivec» pa-je m nastopil v petih mestih irr rj je dvakrat nastopil tudi na £ radiu. 5 ♦ i MILAN SKRBINŠEK j c ° d a bodo in neodvisnost •i A 5 + i < > umrl. Star je bil 77 let. Bil je o S eden izmed glavnih stebrov > 3 slovenske gledališke ust va- j “ rjalnosti in umetnosti. Kot b “ režiser je postavil na oder m ° okrog 150 gledaliških del. S z Mnogo truda je posvetil 5 2 vzgoji mladih gledaliških i- £ 5 gravcev. Mnoeo zaslug pa ie ž g imel tudi pri ustanavljanju P g novih poklicnih gledališč v p S < m O Sloveniji. Milana Skrbinška so do- *j 5 bro poznali in zelo cenili tudi JT tržaški Slovenci. V tržaškem 5 mestu ie namreč deloval po j, prvi svetovni voini. > S O Skrbinšku ie Kreft že S S pred več desetletji zapisal ^ S zelo pomembne besede : «Skr- > < bin.škovo ime ic hilq r-es prò- j S gram gledališke umetnósti za « 5 vsakega mladega človeka. Mi 5; g smo verovali vanj, kakor mo- P < re verovati samo mlad Čip- '3 « vek v dobrega učitelja,!v do- ^ O brega igravca, v umetnika...» o ♦ 1 KONEC AVGUSTA bo v F < Cetinju kongres Jugoslovan’- 2 5 skih folkloristov. S tem sc 5 g bo začelo proslavljanje 150- £ o letnice rojstva velikega črno- 5 - gorskega pesnika Njegoša. b m Višek Njegoševih proslav j > bo 6., 7. in 8. septembra. Te- 2 S daj bo tudi simpozij o Nje- j o gošu, na katerem bo šoUelo- g j vaio okrog 30 književnikov i ^ in znanstvenikov. 5 < « at J 9-vaoi>nod-3riad lai»« s3iv3i-vasvio-3f < 2.-8-1963 - 4 • DELO Podgorska predilnica Odločnost delavk in delavcev je porok gotove zmage Po enem mesecu neprekinjenih stavk (od 24. junija do 24. julija) v tekstilni tovarni v Podgori, ki jo je zapustila direkcija, so se delavci in delavke vrnili na delo. Tako so namreč odločile sindikalne organizacije potem, ko se je pokazala možnost sporazuma in ko je ministrstvo za delo obljubilo svoje posredovanje. Odposlanstvo sindikalnih voditeljev in delavcev, ki je odšlo v Rim, pa se je vrnilo domov, ne da bi doseglo nič konkretnega zaradi nepopustljivosti in Ob robu tržaške krize Tržaški občinski in pokrajinski odbor, ki sta bila, kot je znano, po ražena pri glasovanju o proračunih, nista sledila logičnim posledicam in nista spoštovala demokratičnim pravilom, čeravno demokristjani veliko govore o demokraciji. Tako občinski kot pokrajinski svet sta bila poslana na poletne počitnice, premagana odbora pa sta še naprej obdržala svoj položaj in sicer do prihodnje jeseni, ko bodo zopet načeli vprašanja proračunov. O porazu občinskega in pokrajinskega odbora, kjer imajo levji delež demokristjani, se je premalo govorilo in pisalo. V resnici mno go premalo. Samo komunisti so spregovorili jasno in odkrito. Komunistična partija v Trstu je v ta HMfflfcH tirgarilžlralh bkrog 10 shodov. Ostale stranke molčijo. Zakaj? Značilno je zadržanje demokristjanov. Demokristjani niso hoteli sklicati nobenega shoda, da bi na njem obrazložili svoja stališča. Zakaj? Se morda boje? Tudi njihovo tedensko glasilo ni povedalo nič bistveno novega in še naprej zagovarja stare in že oguljene argumentacije. V resnici je krščanska demokracija žela to, kar je sejala. Položaj, v katerem se nahaja Trst, skušajo demokristjani zatajiti, pa čeravno obstaja nevarnost, da se bo ta že v bližnji bodočnosti, še bolj poslabšal. In ponovno nazadovanje prometa to zelo zgovorno potrjuje. Toda tako ne more naprej v nedogled. Trst kliče po novi politiki. Terja izhodišče iz sedanje krize. Toda za dosego tega je potrebna nova, čvrsta uprava tako na občini kot na pokrajini. Potreben je pre-okret, ki naj izhaja iz konkretnega programa, ki naj upošteva zahteve prizadetega prebivalstva. O tem programu pa je treba prej diskutira ti na pristojnih mestih in predvsem v občinskem in v pokrajinskem svetu. Bistveni elementi tega programa šo v prvi vrsti obveznosti občine in pokrajine, je enotnost vsega mesta v obrambi svoje ekonomije. Pri tem se ne sme pozabljati na vlogo, ki jo lahko dobi in jo mora dobiti tudi deželna u-prava in njen program za razvoj gospodarstva. Ne smemo pozabljati niti na pravice, ki jih terja slovensko prebivalstvo. Toda za dosego tega je treba napraviti najprej konec politični negibčnosti, ki spada v preteklost, treba odpraviti diskriminacije proti komunistom, proti delavcem, proti Slovencem. Tako občinska kakor tudi pokrajinska uprava morata biti v resnici odraz volje velike večine prebivalstva, izraz volje, ki se je zelo jasno manifestirala tudi na parlamentarnih volitvah 28. in 29. aprila letos. trme lastnika tovarne, ki ne le, da ni sprejel predlogov delavskih predstavnikov, ampak je postavil celo take protipredloge, ki bi še bolj poslabšali položaj, celo slabše od tistih, ki jih je postavil pred ča som. Lastnik tovarne je verjetno prišel do zaključka, da bodo delavci po enem mesecu stavk in po tolikih žrtvah, ki so jih doprinesli, sedaj pripravljeni sprejeti kakršen koli predlog in se ukloniti njegovi volji. Toda to se ni zgodilo. Odposlanstvo je prekinilo pogajanja, vrnilo se je v Gorico in borba se je obnovila, najprej s poldrugo uro trajajočo stavko vsake izmene, do katere je prišlo v torek 30. julija. Stavkali so vsi delavci in delavke. Tako se je še enkrat izkazalo, da sc je lastnik tovarne uštel pri svojih računih. To ie potrdil sam, ko ie v torek sklenil, da ponovno prouči svoia stlišča glede zahtev delavcev kemičnega oddelka «Fiocco artificiale». Za ta oddelek ie bil podpisan sporazum, ki določa po- višanje mezd za 13 lir na uro. Ta sporazum ima tudi retrospektivno veljavnost saj se ta veljavnost nanaša na čas od L aprila dalje. Omenjeni sporazum predvideva izplačilo proizvodne nagrade v znesku, od 30.000 do 45.000 lir. V trenutku, ko to poročamo še ne vemo kaj predvideva sporazum za delavce bombažnega oddelka, toda podpis sporazuma za oddelek «Fiocco» kaže, da lastnik tovarne popušča. Izvedelo se je tudi, da bo predsednik goriške pokrajine odšel v Milan, kjer bo posredoval pri osrednji direkciji družbe. Za 2. avgust je napovedana stavka v vsej goriški pokrajini. Stavka ho izraz solidarnosti s tekstilnimi delavci. Javno mnenje na Goriškem je nrišlo do zaključka, da je trma lastnika podgorske tovarne povsem neutemeljena, zlasti še, ko se je prepričalo, da imajo sindikalni voditelji najboljšo voljo doseči pa-metem sporazum. Uspehi kampanje za tisk Kampanja za komunistični tisk se uspešno razvija v vsej goriški pokrajini. Doslej je hilo že mnogo praznikov tiska, drugi prazniki pa se bodo vršili v prihodnjih tednih. Tudi v letošnji kampanji se zelo odlikujejo tovariši v Doherdohu, saj so tudi tokrat prvi v vsej pokrajini izpolnili 100% svoj plan in nabrali za tisk 150.000 lir ter organizirali dva zelo uspela praznika. Doberdobski tovariši še dalje delujejo na tem, da dosežejo prvo absolutno mesto v lestvici goriške pokrajine. Zato jim izrekamo še posebno priznanje. Iz Barkovelj : Solidarnost s španskimi antifašisti l Vpisovanje v slovenski licej Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov s znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963/1964 vsaki dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio 9/II. neprekinjeno do 25. spetembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Komunisti sekcije «Matjašič» i-ffe Barkovelj, ki so se zbrali na ifj rednem sestanku, da proslavi) W obletnico padca fašizma in ono zi E četka španske vojne, dne 25. juliji I pošiljajo Špankim borcem za sv sega prave demokracije, ki naj > 1 izrazi v vseh državnih struktur" | in naj prispeva k zlomu fašističf I ga režima v Španiji. IZLET h Prosvetno društvo «Matjašič iz Barkovelj priredi dne 8. septetf bra izlet k partizanski bolnici «Fr-" nja». Vpisovanja so v teku vsa dan, razen nedelj, na sedežu P' Rumeni hiši od 20. od 21. ure in s1 sprejemajo tudi telefonsko na št£ vilkc 30-597, vse do 25. avgusta. C£ na izleta znaša 2.400 lir. Potreba1 je prepustnica. 000000000000000000000000000000(j )00(K)00000000000000000000000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0C Nadaljevanje Resolucija CK KRI procesu, ki ga divergence in aktualni problemi postavljajo v evidenco. Naše obveznosti pri disku, siji, v iskanju in v borbi morditi težiti k poglobitvi in k pozitivnemu razvoju politike italijanske poti v socializem, k enotnim akcijam za napredovanje delavskih in demokratičnih sil v vsej zahodni Evropi, istočasno pa morajo težiti proti kakršni koli možnosti demo-ralizacije ali rasegnacije. Bistvenega pomena je priznanje in izkoriščanje tistega, kar je skupno in tistega kar je različno v objektivni stvarnosti za dosego enotnosti v čigar artikulaciji se morejo bolie uveljaviti avtonomia posameznih partij. Potrebna ie mnogovrnost idejnega in političnega donrinosa. možnost primerjave in odkrite ter stvarne debate o raznih stališčih. KPT ne bo onustila nobene nrilikc in nobene pobude namenjene obrambi enotnosti proletarskega internacionalizma in avtonomije mednarodnih množičnih organizacii, zato da sc obvaruje in utrdi enotnost in solidarnost komunističnega in delavskega gibanja v borbi in za usneh skupne stvari miru in socializma. V Rimu. dne 26. julija 1963. CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE Skopje pomoč, pa bo otipljiv dokaz solidarnosti in majhno nadomestilo za to, kar so zgubili». SKGZ je apelirala na ostale slovenske organizacije in druga društva ter ustanove. nai se udeležijo plemenite akcije. Tržaška federacija KPI je povabila svoje člane in simpatizerje, naj izročijo svoje prispevke v središčih, ki jih je organizirala SKGZ. Zbirni centri za pomoč Skopju so naslednji: i SKGZ Ul. Ceppa 9/II. od 7. do 21. ure; Slovenska knjigama Ul sv. Frančiška; Zbirališče na «Pri morskem dnevniku» Ul. Montecch 6; PD Barkovlje od 20. do 22. ure Sedež celice KPI Matjašič pri Ru meni hiši od 19. do 22. ure; PD «S Škamperle», Sv. Ivan od 20.30 do 21.30; PD Skedenj od 20.30 do 21.30 Prosek-Kontovel, na sedežu PD ot 20.30 do 21.30; .Opčine, Prosvetn dom od 18. ure do 20. ure; Bazovi ca, pekarna Marc; Ricmanje, dru štvena gostilna pri Oskarju ; Boršt v gostilni Berce; Boljunec v trgovini jestvin Drago Žerjal in v mesnici ; Dolina, na sedežu PD od 21. do 22. ure; Prebencg, v gostilni pri SandrStu ; Mačkovlje, v gostilni Tul; Zgtirnja Kolonja, prosvetno društvo «Pečar» od 19. do 20. ure; Sesljan,. trgovina Terčon; Sv. Križ, v društvenih prostorih od 20. ure dalje in ,v Ljudskem domu od 8. do 24. ure; Nabrežina, v prosvetnem društvu od 14. do 16. ure; Šempolai. pri Albertu Periču; v Šempolaiu št. 44, ves dan; Domjo, trgovina Malalan; Briščki, gostilna Milič; Gročana, gostilna Peter U-mek: Pesek, gostilna Vladimir Bach; Draga, gostilna v Dragi; Prečnik, Rojc Marino! št. 4); Praprot, Šušteršič Vido (št. 29): Mavhinje, Širca Irena od 19. do 21. ure; Stilò, Pernarčič Evgen: Devin, van družine Tinta (šola) ves dan; Gro-pada, gostilna pri Štefanji. Jedrski sporazum 5. Depozitne vlade bodo, brž ko bo mogoče, obvestile vse države podpisnice o dafumu vsakega podpisa, o datumu deponiranja vsakega ratifikacijskega instrumenta in o datumu začetka veljavnosti, kakor tudi o prejemu vsake zahteve, naj bi organizirali konferenco o prejemu vseh drugih sporočil. Člen 4. Ta sporazum bo trajal neomejeno dobo. Vsaka podpisnica ima pra-da v izpolnjevanju svoje na- vico, cionalne suverenosti odpove ta sporazum, če bo presodila, da so nepredvideni dogodki v zvezi z materijo tega sporazuma ogrozili naj-višje interese njene države. O odpovedi sporazuma mora tri mesece prej obvestiti vse ostale podpisnice. Člen 5. Ta sporazum, katerega angleško in rusko besedilo sta avtentični, bodo deponirali v arhivih depozitnih vlad. Depozitne vlade ga bodo izročile vladam držav podpisnic V po predpisih overovljenih izvodih. Moskovsko srečanje meznih dežel, v odnosu do obstoječe sile ter možnosti zavezništev z drugimi političnimi silami in z raznimi socialnimi sloji, ki stvarno obstajajo. Kitajski tovariši se sklicujejo na kolektivno sprejeta načela, usmeritve in sklepe, toda istočasno vse to negirajo ter obsojajo. Uresničevanje ter načel, usmeritev in sklepov proglašajo za izdajstvo interesov svetovne revolucije, za oddaljitev od marksizma in leninizma, za politično in moralno razorožitev proletariata ter prihajajo celo do «odkritia» dozdevnih uslug, ki nai bi jih la ali ona partija, ta ali oni mednarodno priznani partijski voditelj nudil imperializmu. Izhajajoč od take pristranske ločitve med teorijo in prakso, kitaiski tovariši mislijo, da lahko predlagajo, nai bi nadomestili pravilno izva-ianie načel in naukov marksizma in leninizma in mednarodnih skle-nov, ki so bili sprejeti na osnovi teh načel in naukov, s ponavljanem revolucionarnih fraz. Sklepu XX. kongresa KP SZ in moskovskih konferenc komunističnih in delavskih partij, izhajajoč iz nravilnc marksistične in leninistične analize in occenjaioč realistično odnose sil v svetu so privedli do zaključkov, da kliuh temu, da narava imperializma ostaja nespremenjena in da nevarnost nove vojne ni še odstranjena, to nevarnost — zaradi moči Jedrskega orožia — ie mogoče in jo ie treba odstraniti zaradi samomorilnega značaja, ki hi ga atomska vojna lahko imela za vsakogar, ki bi jo sprožil ali hi bil vanio zapleten. Obstoieči mednarodni položni lahko služi za dinlomatske akciie so-rlalističnih dežel in dežel ki liu-biio mir. množičnim liudskim bojem za izsilitev političnega in mi- ti «la *Jei ‘id 'a i hte, IH>b P iUp ii/T kon 'lat 'n roljubnega sožitja, ki naj stvari? privede do novih odnosov med dl žavami, izključi vojno kot sred sivo za reševanje mednarodnih sp° rov ter odpre narodom nove mo»„.e nosti za napredovanje v mira na poti k popolni nacionalni in cialni osvoboditvi. Proti taki politiki za obrarnbWS) miru in za miroljubno sožitje, ki .ijrpCl z največjo koerentnostjo vodijjki . Sovjetska zveza in komunistične ''dar delavske partije v svetu, so se pUa stavili kitajski tovariši. Po njilHlju) vem je taka politika navadna iMvse] zija in predstavlja oviro za rovol°;rni cionarno borbo! Kitajski tovariš |]lr ne verjamejo, da jc možno prepele ' čiti. da bi reakcionarne in imPSirJ-rialistične skupine sprožile no',(t|jei svetovno vojno. Toda s tem sari^j dokazujejo, da precenjujejo si\e| imperializma in da podcenjuje.]1 Ij0r možnost mobilizacije delavskih '|1 kta ljudskih sil v borbi za mir iruPr°' ti vojni. % e , Po našem mneniu — tako piše 'tki 1 vsal V variš Longo — laka mnenja ne da so v popolnem protislovju marksistični in leninističnimi id' jami. temveč so na vsej črti f1 sprejemljiva. Skupine imperialist0' lahko prideio do tako norega skl1 na. da sprožilo atomsko voino. ^ . bi do tega prišlo, bi Sovjetska ZvTaj za imela vse razloge, da jim Pr', »a ku. 'ie, tu ; merno odgovori. Toda jasno je, (f't ref socialistične dežele in narodi inMVn ‘ dolžnost, da ne opustijo vseh Pl skusov za odvrnitev le nesreče» ! V nadaljevan in svojega člani tov. Longo obrazložnie italijansl not v socializem in politično linij! ki io vodi KPT: obrazložuje tUg nolož.ai. ki obstaja v raznih d^l lah Azije, Afrike in Latinske rike in konkretno spodbija trdi1'" kitajskih tovarišev ter zavrača dolžitve, ki jih širijo. Svoj člaU°j zaključuje s trditvijo, da kljub s trim sporom, ki danes obstail morajo imeti komunisti in deli ske množice svoje največje zaulj nje v bodočnost ter poudarja, imajo italijanski komunisti vel*' spoštovanje do kitajske revoluti in do njenih voditeljev ter da upravičeeno pričakujejoč da ho Pl šlo do razčiščenja vseh nesogl9vl in podčrtuje, da je KPI vedno Pl pravljena resno prispevati za d°’l go tega cilja. ________________________________ DELO — GLAStLO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNE TIC — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12 KAPELJ -