“(ah), TE ORGLICE" Brez dvoma je tudi odličnost koncerta prepričala našega evropskega poslanca Alojza Peterleta, da ga je ponudil kot osrednjo prireditev v program slovenskih dnevov, ki so se ob petnajsti obletnici osamosvojitve med 26. majem in 6. junijem odvijali v Evropskem parku v nemškem Rustu blizu Freiburga. Koncert Amade-250 je ogrel srca in dlani čez tristo poslušalcem, večina povabljenih gostov raznih diplomatskih in gospodarskih predstavništev. V sklepni točki koncerta je kot solistka suvereno nastopila tudi simpatična četrtošolka Ana Penca iz Mokronoga. Zapela je Mozartovo Uspavanko v nemškem in slovenskem jeziku. foto Pika Dvornik /toJfoiMvič in. cejeni Anconi/ Ta številka Mokronajzarja nekoliko zamuja. Vzroki za to so predvsem v tem, da smo čakali na informacijo z Ustavnega sodišča, v zvezi z novo nastalo občino Mokronog- Trebelno, katere pa do danes še vedno nismo prejeli. Sicer pa v KS Mokronog nadaljujemo z izvajanjem začrtanih programov. Dela na LC skozi Preloge se bodo nadaljevala predvidoma v juliju, oziroma takoj, ko bo na Občini Trebnje za to izbran izvajalec del. Razpis za izbiro izvajalca se zaključuje 31. maja. Denar za dokončanje del je v proračunu Občine Trebnje zagotovljen. Zemeljska dela na obnovi krajevne ceste Slepšek - zaselek Tratar, so zaključena. Asfaltiranje predvidevamo izvesti predvidoma v poletnih mesecih. Za obnovo KC Beli Grič- Križni Vrh je že izbran izvajalec zemeljskih del. Ta naj bi bila končana do trgatve, asfaltiranje pa bo izvedeno do konca prve polovice prihodnjega leta. Z veseljem pa sporočam svežo informacijo v zvezi z obnovo republiške ceste skozi starotrško jedro v Mokronogu in gradnjo pločnikov do ZD. Na Direkciji za državne ceste (DDC) so mi namreč danes 30.maja 2006 povedali, (g. Žagar) daje izvajalec del izbran. V kolikor ne bo pritožb na izbiro, bosta v roku štirinajstih dni DDC in izbran izvajalec (Gradnje Boštanj) podpisala pogodbo o izvajanju del. Dela se bodo pričela izvajati predvidoma avgusta, končana pa naj bi bila do konca letošnjega leta. Z obnovo ceste in obcestne površine skozi Mokronog in z izgradnjo pločnikov do ZD bo uresničena ena od največjih in najbolj izvedbe potrebnih nalog, ki si jih je v svojem mandatu zadalo vodstvo KS, hkrati pa bo rešen varnostni problem za katerega rešitev smo si prizadevali skupaj z nekaterimi predstavniki občine in vami dragi krajani, polnih 6 let. Ostala dela, ki smo sijih začrtali z letošnjim programom del poizkušamo maksimalno uresničiti. Žaradi poslabšanja odnosov z Občino Trebnje, do njih je prišlo zaradi naše odcepitve, bo treba nekatera, za letos predvidena dela najverjetneje preložiti na naslednje leto. Tu mislim predvsem na gradnjo kanalizacije v Martinji vasi in v Ribjeku, na dograditev javne razsvetljave na Prelogih in vseh treh Laknicah. Nekaj manjših del, kot so vodovod Lakovšče - Žužkova dolina, ureditev odvodnjavanja meteornih vod ob nekaterih odsekih KC, pa tudi zamenjavo glavnih (zastorskih zaves) v kulturnem domu, bomo poizkušali izpeljati do konca svojega mandata, kljub pomanjkanju denarja. Čaka nas tudi prestavitev sejma (za čas izvajanja del) iz starotrškega jedra na drugo lokacijo. Najprimernejši se zdi parkirni prostor pred Doremo, OŠ in nasproti pokopališča. Policijsko veteransko društvo "SEVER", Društvo vojaških vojnih veteranov za vojno za Slovenijo in Štab za civilno zaščito Občine Trebnje, pa bodo ob 15. letnici samostojnosti RS s soglasjem KŠ Mokronog na zelenici ob kulturnem domu (na mestu bodočega parka) postavili obeležje, ki bo spominjalo na dogodke v času osamosvajanja RS. Spoštovane krajanke in krajani. Pričnimo se zavedati, da novo občino, ta začne funkcionirati I. januarja 2007, imamo. Priporočam vsem volivkam in volivcem, da razmišljamo vsi skupaj in vsak zase o kandidatih za svetnike, kijih bomo volili v 11 članski občinski Svet in o kandidatih za župana. Volitve bodo v oktobru in čas do takrat bo zelo hitro minil. Z lepimi pozdravi Predsednik Sveta KS Anton Maver |mokronajzar KRAJEVNA SKUPNOST MOKRONOG naslov: Pod gradom 2, 8230 Mokronog telefon: 07 34 99 586, 041 641-647 elektronska pošta: ks-mokronog@siol.net spletna stran: http://users.volja.net/ksmokronog uradne ure: ponedeljek od 17. ure do 19. ure sreda od 08. ure do 11. ure petek od 08. ure do 11. ure predsednik sveta KS, Anton MAVER, je dosegljiv vsak dan (041 641 647), prav tako tajnica Jožica Samide (07 JO 49 582) Prvotna ideja je bila, da bi se združila v eno občino celotna Mirnska dolina, z vseh vidikov, od geografskih, ekonomskih, kulturnih do socialnih in socioloških, verjetno najbolj smiselna celota. Zakaj, po vašem mnenju, ta ideja ni dobila zelene luči? Maver: Težnja KS Mokronog po odcepitvi od Trebnjega je stara 12 let. Ta težnja Mokronožanov pomeni dobiti vrnjeno tisto, kar jim je bilo leta 1958 vzeto - torej občino. Ideja o združitvi Mimske doline torej KS Mokronog, KS Šentrupert in KS Mirna v eno občino ni bila prvotna ali od nekdaj. Ta se je pojavila pred 4 leti, ko Mokronogu in Šentrupertu DZ zaradi premajhnega števila prebivalcev ni dal zelene luči za ustanovitev lastnih občin. Takrat je bil spodnji limit 5000. Poskusi za ustanovitev take občine so pozneje resda bili. Predsedniki vseh treh KS, ki smo v tistem mandatu KS vodili, smo se nekajkrat sestali na to temo, toda kaj dalje od idej nismo prišli. Osebno mislim, da bi bila to lepa, geografsko, ekonomsko in sociološko zaokrožena celota in da bi bila to občina z ravno pravšnjim številom prebivalcev (cca 7500). Na direktno vprašanje zakaj ta ideja ni dobila zelene luči tudi direktno povem, da je glavni razlog v tem, da se nismo znali pogovarjati. Peček: V vodo je padla tudi zamisel o občini Mokronog-Sentrupert. E 3SE Stane Peček, urednik Mokronajzarja, je v zvezi z novo občino Mokronog - Trebelno pisno zastavil nekaj vprašanj predsedniku Sveta KS Mokronog Antonu Mavru. Dobil je naslednje odgovore. Peček: Gospod Anton Maver, kot predsednik KS Mokronog in tudi sicer ste bili ves čas v konici dogajanj, med generatorji in usmerjevalci pripravljalnega procesa za odcepitev od trebanjske občine. Zgodili so se zbori krajanov, bil je posvetovalni referendum in Državni zbor je sprejel odločitev za novo občino Mokronog - Trebelno. Krožijo govorice, da je verificirana skupina krajanov s Trebelnega vložila pritožbo, ki bi lahko zadržala proces oziroma ga celo razveljavila. Maver: Neuradno vem, da je pritožbo na Ustavno sodišče vložila Občina Trebnje oz. njen župan g. Ciril Pungartnik. Njegova pritožba se naj bi nanašala na predsednika DZ češ, da ta ni zaprosil Občinskega sveta Občine Trebnje za mnenje o izločitvi KS Trebelno iz sedanje Občine Trebnje. Daje skupina prebivalcev Trebelnega, ki se z referendumskim izidom ne strinja vložila pritožbo na US pa vem le iz spletnih strani. Ne vem tudi na kaj bi se lahko pritoževali. Menim, daje država zainteresirana za skladen razvoj vseh svojih občin in da je ugotovila, da ji to uspeva prav z ustanavljanjem manjših občin. Po mojem mnenju prav za to ni bojazni, da bi pritožba, ena ali druga, zadržala proces formiranja občine Mokronog - Trebelno. Če bi bil interes države zrušiti referendumski izid, s katerim smo novo občino izglasovali, bi US to že zagotovo storilo. Peček: Težnja po samostojni občini oziroma o odcepitvi od Trebnjega se je uradno in neuradno "kuhala" že leta. daje bila to res samo zamisel pa še to bolj s strani Šentruperta. Mokronog seje namreč ves čas, od 14. 11. 2005 dalje, zavedal, da Vlada RS in DZ RS ne bosta dovolila, da se zaradi ustanovitve nove občine bistveno poslabšajo možnosti uresničevanja potreb po storitvah javnih služb preostalega dela občine, v našem primeru za območje Trebelnega. Peček: V vseh teh "mirnsko-dolinskih " opcijah se krajevna skupnost Trebelno ni (ali pa se je?) omenjala. Kako je potem prišlo do zamisli Mokronog - Trebelno? Maver: Glede na dejstvo, kako država gleda na delitev starih oz. ustanavljanje novih občin menim, da Trebelno ne bi izostalo iz konteksta priprav za ustanovitev občine Mirnska dolina. Glede zamisli o občini Mokronog - Trebelno pa je bilo že veliko povedanega . 14.11.2005 je Vlada RS zavrnila tretji poizkus krajanov KS Mokronoga za ustanovitev občine Mokronog z naslednjim mnenjem: "Predlagana občina ne bi izpolnjevala pogoja glede št.pre-bivalcev. S 1740 prebivalci predlagana občina odstopa od pogojev določenih z zakonom. Občinski svet predlogu za ustanovitev samostojne občine ne nasprotuje. Vlada opozarja, da bi ustanovitev predlagane občine Mokronog v jugovzhodnem delu sedanje občine (območje Trebelnega) bistveno poslabšala možnosti uresničevanja potreb po storitvah javnih služb. Območje namreč ne bi bilo več funkcionalno povezano z občino Trebnje. Smiselna bi bila njegova priključitev k predlaganemu območju za ustanovitev nove občine" Prav to mnenje pa je vzpodbudilo člane sveta KS Mokronog k razmišljanju o tem, da bi poizkusili z ustanovitvijo naslovnica: Stajnik hrbtna stran: ...veliko vode, most Puščava... foto: Borut Dvornik MOKRONAJZAR |mokronajzar skupne občine, ki bi združevala KS Mokronog in Trebelno. Predlog o ustanovitvi skupne občine sta obravnavala oba sveta na skupni seji dne 26.11.2005 in prav takrat tudi sprejela sklep o ustanovitvi skupne občine Mokronog -Trebelno. Sklepa obeh svetov sta pomenila izhodišče vseh nadaljnjih aktivnosti za ustanovitev skupne občine. Peček: Sodeč po dogodkih, ki so se odvijali v pred in po referendumskem času na Trebelnem, si upam postaviti tezo, da je bil projekt slabo domišljen, s časovnega vidika gotovo. Ljudje potrebujejo čas, da stvari premeljejo, vržejo na rešeta in sita in šele ko vidijo, kaj in koliko je dobrega ostalo, ter to primerjajo s tistim, kar že imajo, se odločijo. Tega časa niso imeli oziroma ga je bilo očitno premalo. Maver: Projekt o ustanovitvi občine Mokronog - Trebelno, je bil po oceni obeh svetov in po oceni stroke, ki se profesionalno ukvarja z lokalno samoupravo vsebinsko domišljen in zelo dobro pripravljen. Drži pa, daje bilo zelo malo časa med vložitvijo predloga za ustanovitev skupne občine in dnem ko je potekal referendum. Povsem se strinjam, da prebivalci Trebelnega v tako kratkem času niso uspeli poenotiti svojih pogledov na novo lokalno ureditev. Prav v tem pa je tudi vzrok za številna nesoglasja, nezadovoljstva in celo za občutek izigranosti. Treba je namreč priznati,da se Mokronog že 12 let trudi, da bi dobil občino vrnjeno, upoštevajoč pozitiven referendumski izid na referendumu dne 29. 1. 2006". Vsebina sprejetega sklepa je bila posredovana lokalni javnosti dne 22. 2. 2006. Prepričan sem, da je tako tudi prav. 54,03 % volilni rezultat je dokaz, da prebivalci KS Mokronog in KS Trebelno hočemo imeti lastno občino. To imamo od 10. 3. 2006 dalje. Namreč 9. 3. 2006 je bil v Uradnem listu RS objavljen ukaz predsednika države, s katerim je razglasil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki gaje sprejel DZ RS dne 1.3.2006. Zakon je pričel veljati naslednji dan po objavi, to je 10. 3. 2006. Od takrat naprej občina Mokronog - Trebelno formalno obstaja. Peček: Kakšni so nadaljnji postopki in koliko časa je do prvega uradnega dne? Maver: Občinski svet Občine Trebnje mora v kratkem roku (verjetno bo na prvi naslednji občinski seji) sprejeti Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov prvega občinskega sveta novoustanovljene občine. Volitve v občinski svet in volitve župana nove občine se v skladu z zakonom o lokalni samoupravi (UL RS št. 100/5) izvedejo ob prvih rednih lokalnih volitvah po njeni ustanovitvi. To bo predvidoma oktobra letos. Tudi občinska volilna komisija, ki jo imenuje republiška volilna komisija mora biti nared najkasneje do objave razpisa rednih lokalnih volitev. Močno upam, da bomo pri določitvi JE OBČINA OD 10. MARCA medtem, ko je za prebivalce Trebelnega vse to novo in da so se vse priprave za skupno občino z Mokronogom dogajale le nekaj mesecev. Od tod torej nezaupanje. Peček: "Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine." Tako Ustava. Vemo tudi, da zakone sprejema Državni zbor. Gledano s te plati, je bilo vse izpeljano kot je prav. Senco pa meče podpisana obljuba, da bo pobuda za novo občino potegnjena iz procedure, če referendumski izid v KS Trebelno ne bo pozitiven. Maver: Z g. Antonom Cvetanom, predsednikom Sveta KS Trebelno, sva po prvem zboru krajanov v Ornuški vasi dne 16.1.2006, resda podpisala dogovor, ki ga omenjate. Zase povem, da sem ga podpisal preprosto zato, ker sem bil prepričan, da bomo člani obeh svetov znali volivcem Trebelnega, v času do referenduma predstaviti prednosti nove občine do take mere, da bo referendumski izid pozitiven. Na tako močno nasprotovanje nekaterih posameznikov, ki so potegnili za sabo precejšnje število volivcev, v resnici nisem računal. Osebno sem verjel v pozitiven izid na Trebelnem tudi zaradi močne podpore s strani države, evropskega poslanca g. Lojzeta Peterleta in županov okoliških občin. Ti imajo namreč kaj pokazati, saj so v času samostojnosti veliko postorili. Sicer pa moram priznati, da sem po izidu kakršen je pač bil, resno razmišljal kaj storiti glede na podpisan dogovor. No, skupna seja obeh svetov KS, ki smo jo imeli 13. 2. 2006 je dala odgovor na moje razmišljanje. Sprejetje bil namreč sklep, da oba sveta vztrajata pri ustanovitvi nove občine Mokronog - Trebelno volilnih enot in št. svetnikov, ki se v posamezni volilni enoti volijo člani obeh svetov KS lahko sodelovali. Prvi uradni dan nove občine bo tako prvi delovni dan v letu 2007. Peček: Kje ho sedež občine? Maver: Sedež nove občine bo v prostorih sedanje KS na naslovu Pod gradom 2, 8230 Mokronog. Peček: Koliko bo zaposlenih? Maver: Na začetku bo zaposlenih 5 do 6 strokovnih delavcev in župan, ki bo le volonter, kar je v skladu z elaboratom, kije bil v pripravljalnem postopku izdelan za novo občino Mokronog - Trebelno . Peček: Gotovo je res, da bomo z lastnim denarjem znali bolje gospodariti. Ali ga bo dovolj? Konkretno: ali se nam je nova (prenovljena) telovadnica z novo občino približala ali oddaljila? Maver: Ali bo denarja dovolj ali premalo je težko reči. Vse je odvisno od programov, ki sijih bomo zadali oz. kijih bo pripravil in sprejel novi občinski svet. Glede telovadnice pa močno upam, da se nam je z novo občino približala pa ne samo mokronoška pač pa tudi tista na Trebelnem. Peček: Je že kaj imen za župana oz. županjo? Maver: O županskih kandidatnih občine Mokronog - Trebelno kroži že kar nekaj imen o katerih pa ne bi govoril. Veseli pa me, da je med njimi slišati tako za imena iz področja Trebelnega kot iz področja Mokronoga. ZAPISNIK 3. izredne seje Sveta KS Mokronog, ki je bila 30. 1.2006 ob 19.00 uri v prostorih KS Mokronog PRISOTNI: Boštjan BLATNIK, Peter DEU, Borut DVORNIK, Igor JEVNIKAR, Franci KOS, Anton MAVER, Zvone PRESKAR, Iztok REP, Anka ZAJC, Rudi ZUPANČIČ ODSOTNI: Marjan KOLENC, Jože KOPINA, Elizabeta ŽLAJPAH Uvodoma je predsednik Sveta KS Mokronog, g. Maver, pozdravil navzoče ter povedal, da je namen izredne seje seznaniti svetnike z uradnim izidom referenduma v zvezi z ustanovitvijo lastne občine Mokronog-Trebelno. Prisotni so soglašali s predlogom g. predsednika, da se vsem gospodinjstvom v KS Mokronog pošlje izjavo za javnost z naslednjo vsebino: Iskreno se zahvaljujemo vsem krajanom in krajankam za veliko udeležbo na referendumu in visoko podporo za ustanovitev lastne občine. Z določitvijo referendumskega območja s strani državnega zbora je bila prebivalcem KS Mokronog in KS Trebelno dana možnost, da se odločijo za ustanovitev lastne občine. Volivci s področja KS Mokronog so jo zelo dobro izkoristili, kar kaže visok pozitiven rezultat (76,91 %), medtem ko za prebivalce Trebelnega tega ne moremo trditi, saj se je za skupno občino odločilo le 25,07 % volivcev. Skupni rezultat 54,03 % pa še ne pomeni, da imamo novo občino; o tem bo odločil državni zbor. Ta mora v vsakem primeru dati zeleno luč za ustanovitev nove občine s ponovnim glasovanjem o potrditvi predloga. Seja je bila zaključena ob 20.00 uri. ZAPISALA: Ruža Brcar PREDSEDNIK SVETA KS: Anton Maver ZAPISNIK 2. skupne seje Sveta KS Mokronog in Sveta KS Trebelno, ki je bila v ponedeljek, 13. 2. 2006 ob 19.00 uri v prostorih KS Mokronog. . PRISOTNI SVETNIKI KS MOKRONOG: Peter DEU, Borut DVORNIK, Marjan KOLENC, Franci KOS, Anton MAVER, Zvone PRESKAR, Iztok REP, Rudi ZUPANČIČ ODSOTNI SVETNIKI KS MOKRONOG: Boštjan BLATNIK, Igor JEVNIKAR, Jože KOPINA, Anka ZAJC, Elizabeta ŽLAJPAH PRISOTNI SVETNIKI IN ČLANI NO KS TREBELNO: Anton CVETAN, Peter KRAGULJ, Jože MRVAR, Marjan STARIČ, Jože ŠKRJANEC, Stane UREK, Pavel ŽAGAR ODSOTNI SVETNIKI KS TREBELNO: Toni CVETAN, Stane POVŠIČ, Martin STARIČ, Štefan ŽAGAR Skupno sejo je pričel predsednik Sveta KS Mokronog, g. Anton Maver. Ugotovil je sklepčnost obeh svetov, pozdravil navzoče ter predlagal naslednji DNEVNI RED: 1. Aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem nove občine Mokronog-Trebelno 2. Razno Uvodoma je g. Maver poročal o vseh aktivnostih, ki so se odvijale po izvedenem referendumu, in opozoril, da je potrebno sprejeti sklep, ki bo opravičil dogovor, ki sta ga pred referendumom podpisala oba predsednika svetov brez soglasja svetnikov. Pri tem je poudaril, da je prepričan, da sta ravnala v tistem trenutku modro, ker se sicer aktivnosti ne bil nadaljevale. V nadaljevanju je dodal, da nezadovoljneži nadaljujejo s pljuvanjem, nizkimi udarci, obiskujejo poslanko go. Marjeto Uhan na njenem domu in to vse z enim samim namenom (rušenje izida referenduma). Pri tem jim je v pomoč tudi g. župan, ki jim daje javno podporo -opremlja gradivo in material s svojim tekstom. Šlo je celo tako daleč, da je ga. Uhanova javno izjavila, da zaradi takega pritiska ustanovitve nove občine ne bo podprla. Poudaril je tudi, da kljub vsemu vse več pokazateljev kaže, da občino imamo, saj je Vladna služba pripravila pozitiven predlog za ustanovitev nove občine Mokronog-Trebelno. Tudi podjetniki in večji kmetovalci z območja KS Trebelno zbirajo podpise v podporo novi občini. Po pridobitvi teh informacij je KS ponovno pričela z aktivnostmi, mora zdržati pritisk in pomagati ge. Uhanovi, da do konca izpelje zadevo. Dodal je še, da dodatne aktivnosti vodi tudi g. Alojz Gregorčič, ki je vsem poslancem svoje stranke (SDS) posredoval pozitivno razmišljanje. G. Maver je nadalje povedal, da bo tekst s podpisom podjetnikov in kmetovalcev poslan državnemu zboru ter vsem poslancem, skliceval pa se bo tudi na pozitiven izid referenduma, ravno tako pa bo pojasnil, da podpisani dogovor "Maver -Cvetan" ni bil podpisan s soglasjem svetnikom KS Mokronog in KS Trebelno. Potrebno je sprejeti stališče: • da oba sveta stojita za svojimi stališči, da občina mora "ratati", • da pooblastimo go. Marjeto Uhan, da v parlamentu vloži amandma, ki bo omogočil, da bosta imeli obe območji enako število svetnikov. V nadaljevanju je g. Cvetan poročal o poteku razgovora pri g. Kokalju in g. Žnidaršiču, ki se ga je udeležil skupaj z g. Mavrom in g. Repom.. Povedal je tudi, da sta za podpisani dogovor, on in g. Maver zaslužila "rumeni karton". G. Rep je poročal, da bo ga. Uhanova kljub vsem dogodkom in vse večjim pritiskom ter grožnjam glasovala za novo občino. G. Sok jo v tem podpira, vodje poslanskih skupin pa se še niso odločili. G. Rep je nadalje predlagal, da je potrebno preklicati "sporen" dogovor, go. Uhanovo pa zaščititi. G. Dvornik je menil, da preveč poveličujemo sporen dogovor, ki nima pravne podlage-nikoli ni bil predmet razprave obeh svetov KS. G. Marjan Starič je povedal, da so tudi drugi Trebeljani - npr. gasilci (skoraj polovica prebivalcev Trebelnega) in podjetniki zagovorniki nove občine in je potrebno to tudi upoštevati. G. Zupančič je predlagal, da se svetniki KS Trebelno aktivno vključijo v pojasnjevanje pozitivnih razmišljanj svojih krajanov. Po pestri razpravi je bil sprejet sklep, da se ge. Marjeti Uhan in medijem pošlje naslednja vsebina teksta, ki ga v imenu obeh svetov podpišeta predsednik Sveta KS Mokronog in predsednik Sveta KS Trebelno: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je 10. 2. 2006 poslala v nadaljnjo obravnavo Vladi RS predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, v katerega je vključen tudi predlog za ustanovitev nove občine Mokronog-Trebelno, za katerega je na referendumu 29. 1. 2006 glasovalo 54,03 % volivcev. Kljub dogovoru med predsednikoma KS Mokronog in KS Trebelno, ki je bil sprejet na delnem zboru krajanov v Ornuški vasi 18. 12. 2005 na zahtevo večine takrat prisotnih o ločenem upoštevanju referendumskih izidov, se oba sveta KS zaradi pritiska širše javnosti, pozitivnega referendumskega izida na celotnem referendumskem območju in pozitivnega mnenja vlade še naprej zavzemata za ustanovitev nove občine Mokronog-Trebelno. Oba sveta KS vztrajata pri sklepih, ki sta jih sprejela na svojih sejah 26. 11. 2005, in tudi pooblastila poslanko, go. Marjeto Uhan, da vloži predlog za ustanovitev nove občine Mokronog - Trebelno v DZ. Sveta KS Mokronog in Trebelno na podlagi svojih odločitev na skupni izredni seji 13. 2. 2006 pooblaščata poslanko, go. Marjeto Uhan, da v DZ vloži amandma k 1. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij v točki 92. a, in sicer, da prvi občinski svet šteje 10 članov, od katerih je iz vsake KS po 5 članov. Ustanovitev nove občine Mokronog - Trebelno podpirajo tudi podjetniki in večji kmetovalci z območja KS Trebelno, ki so v ta namen tudi podpisali posebno izjavo; leta bo poslana vsem poslancem v DZ, predsedniku DZ, županu Občine Trebnje in širši javnosti. Skupna seja je bila zaključena ob 21.00 uri. ZAPISALA: Ruža Brcar PREDSEDNIK SVETA KS: Anton Maver ZAPISNIK 3. skupne seje Sveta KS Mokronog in KS Trebelno, kije bila dne 27. 3. 2006 ob 19.30 uri v veliki sejni sobi KS Mokronog. PRISOTNI SVETNIKI KS MOKRONOG: Borut DVORNIK, Marjan KOLENC, Jože KOPINA, Franci KOS, Anton MAVER, Zvone PRESKAR, Iztok REP, Anka ZAJC, Rudi ZUPANČIČ, Elizabeta ŽLAJPAH ODSOTNI: Boštjan BLATNIK, Peter DEU, Igor JEVNIKAR PRISOTNI SVETNIKI IN ČLANI NO KS TREBELNO: Anton CVETAN, Peter KRAGULJ, Franc NAHTIGAL, Marjan STARIČ, Jože ŠKRJANC, Stane UREK, Pavel ŽAGAR ODSOTNI: Toni CVETAN, Jože MRVAR, Stane POVŠIČ, Martin STARIČ, Štefan ŽAGAR OSTALI PRISOTNI: Bruno GRIČAR - k točki 1 Edita DOBAJ - k točki 2, 3 in 4 Predsednika KS Mokronog in KS Trebelno sta se pred sejo dogovorila, da bo sejo vodil g. Maver, predsednik KS Mokronog, kije uvodoma pozdravil navzoče, posebej pa povabljena gosta, in sicer g. Bruna Gričarja - predsednika uprave TOM D. D. Mokronog (k točki 1) in go. Edito Dobaj, ki seje v zadnjem mesecu zelo aktivno vključevala in trudila z nasveti pri aktivnostih v zvezi z ustanovitvijo občine Mokronog-Trebelno (k točki 2, 3 in 4). Po ugotovitvi sklepčnosti je g. Maver predlagal naslednji DNEVNI RED 1. Razprava in sklep o finančnem vložku v osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo - Razvojna agencija Mirnske doline - podjetje, ki bo skrbelo za razvoj Mirnske doline 2. Pregled tekočih aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo občine Mokronog -Trebelno 3. Potek nadaljnjih aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo občine Mokronog -Trebelno 4. Imenovanje skupnega odbora za vodenje nadaljnjih aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo občine Mokronog-Trebelno K točki 1. G. Maver je prisotne seznanil, da je Svet KS Mokronog na svoji 19. redni seji 12. 12. 2005 že sprejel sklep, da načelno soglaša s pristopom in podpisom družbene pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - "Razvojna agencija Mirnske doline" (podjetje, ki bo skrbelo za razvoj Mirnske doline). Na današnji seji pa se je potrebno dogovoriti o višini finančnega vložka v osnovni kapital družbe, pa tudi, ali pristopimo skupaj s KS Trebelno, ter določiti podpisnika dogovora. Povedal je, da smo lahko hvaležni, da smo bili povabljeni zraven, kajti agencija bo ustanovljena z nami ali brez nas. Če ne pristopimo sedaj, je vprašanje, če bomo lahko to storili kasneje. Naš vložek v denarju bo poravnan iz lastnih sredstev (sejem, najemnine ...), zato ne rabimo sklepa občinskega sveta. G. Maver je v nadaljevanju zaprosil g. Gričarja, naj predstavi vsebino Družbene pogodbe oz. dejavnost družbe. G. Bruno Gričarje povedal, da gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je pravna oseba ter ekonomska in poslovna celota, ki posluje z vloženimi sredstvi ter pridobiva dohodek oz. dobiček na trgu. Njen osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, namen družbe pa je, da koordinira na področju razvoja v Mirn-ski dolini. Go. Anko Zajc je zanimalo, ali bodo dosedanje prireditve last agencije ali še vedno TD Mokronog. G. Starič je pripomnil, da KS Trebelno nima lastnih sredstev (sredstva samoprispevka so namenska sredstva). V zvezi s tem je g. Cvetan predlagal, naj vsa sredstva (celoten vložek v višini 300.000,00 SIT) pokrije KS Mokronog, kasneje bo KS Trebelno Mokronogu vrnila 100.000,00 SIT, ki naj bi bil delež te KS. G. Preskar je pripomnil, da je pri oblikovanju sklepa potrebno definirati, kako je s "pravnim nasledstvom, ko nastopi Občina Mokronog-Trebelno". Zanimalo pa ga tudi, kdo vse so ustanovitveni člani in kakšni so njihovi vložki. G. Gričarje poročal, da so TOM d. d., Regionalni center za razvoj d. o. o. Zagorje, Krajevna skupnost Mokronog, Krajevna skupnost Mirna, Krajevna skupnost Šentrupert, | MOKROHAJZAR ŠIC Ljubljana, TIKA Trebnje, DEU Mokronog in gostilna JAVORNIK s skupnim vložkom 3.200.000,00 SIT. SKLEP: Krajevni skupnosti Mokronog in Trebelno družno skupaj v imenu predhodne naslednice Občine Mokronog-Tre-belno, pristopita k podpisu Družbene pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Razvojna agencija Mirnske doline d. o. o.", s sedežem Puščava 8, 8230 Mokronog s finančnim vložkom (deležem) v višini 300.000,00 SIT (KS Mokronog 200.000,00 in KS Trebelno 100.000,00 SIT). Vložena sredstva bodo izplačana iz lastnih sredstev KS, ne pa iz sredstev Občine Trebnje. Podpisnik družbene pogodbe je predsednik KS Mokronog g. Anton Maver. K točki 2 in 3. G. Maver je na po izvedenem referendumu. 17. 3. 2006 je bil sestanek v prostorih Republiške volilne komisije pri g. Golobiču. Sestanka sta se udeležila g. Škrjanc, predsednik nadzornega odbora KS Trebelno, ter g. Maver. Na sestanku je bila prisotna tudi ga. Edita Dobaj. Sestanek je potekal v zvezi z nadaljevanjem aktivnosti in spremljajočih dejavnosti, ki jih terja ustanovitev občine. (Zapisnik s sestanka so svetniki KS Mokronog in KS Trebelno prejeli skupaj z vabilom.) Svetniki so skupaj z vabilom prejeli tudi fotokopijo dopisa službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in se nanaša na nujne naloge za izvedbo lokalnih volitev 2006, ki jih mora opraviti Občina Trebnje, in sicer: - Imenovati mora občinsko volilno komisijo za izvedbo volitev v organe nove občine in sprejeti odlog o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta nove občine, s katerim določa volilne enote. - Ob morebitni odločitvi o znižanju števila članov občinskega Sveta mora spremeniti statut občine. - V primeru, daje območje občine Trebnje razdeljeno na volilne enote in je spremenjeno število članov občinskega sveta oz. prejšnje število članov terja uskladitev volilnih enot, je potrebno sprejeti spre membe in dopolnitve odloka o določitvi volilnih enot. Za oblikovanje volilnih enot veljajo enaka načela, kot so bila predstavljena za nove občine. Po razpravi sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. KS Mokronog in KS Trebelno zaprosita Občino Trebnje, da ta obvesti obe KS glede aktivnosti, ki jih bo Občina Trebnje izvajala pred rednimi lokalnimi volitvami za novo občino Mokronog-Trebelno. 2. Sveta KS Mokronog in KS Trebelno imenujeta odbor za vodenje nadaljnjih aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo nove občine Mokronog-Trebelno v sestavi: - Anton Maver - Peter Deu - Borut Dvornik - Zvone Preskar - Elizabeta Žlajpah - Edita Dobaj - Anton Cvetan - Marjan Starič - Stane Urek - Jože Škrjanc Odbor se bo sestajal vsakokrat, ko bo za to zaznana potreba. Dogajanja v zvezi z ustanavljanjem novih občin, ki potekajo na nivoju RS in Občine Trebnje, so dolžni redno spremljati vsi člani odbora. V nadaljevanju je g. Dvornik predlagal, da bi čimprej pristopili tudi k aktivnostim glede delitvene bilance. G. Starič Marjan pa je povedal, da morata vse, kar se bo pripravljalo, sprejeti oba sveta KS. Skupna seja Sveta KS Mokronog in Sveta KS Trebelno je bila zaključena ob 21.00 uri. ZAPISALA: Ruža Brcar PREDSEDNIKA SVETOV KS: Anton Maver, Anton Cvetan DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika 20. seje Sveta KS Mokronog 27. 2. 2006 2. Razno 3. Vprašanja in pobude svetnikov K točki 1. SKLEP: Svet KS Mokronog je potrdil zapisnik 20. redne seje sveta 27. 2. 2006, s tem da se iz zapisnika črtata dva sklepa, in sicer pri točki 4 sklepa št. 6 in 7. K točki 2. Svet KS seje seznanil z dopisoma, ki ju je 9. 3. 2006 in 15. 3. 2006 v "imenu krajanov" poslala ga. Majda Jalšovec, in z dopisom občine Trebnje glede ukinitve javnega dobra - zemljišča s parcelno št. 1063/2, vpisanega pri vložni št. 131/2 k. o. Mokronog. Po proučitvi zadeve je Svet sledil prizadevanjem krajanke ge. Majde Jalšovec in v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe: SKLEP: L Zaradi zbranih podpisov 34 oseb (prvopodpisana Majda Jalšovec), ki nasprotujejo odprodaji javnega dobra (zemljišče s parcelno št. 1063/2, vpisanega pri vlož. št. 131/2 k. o. Mokronog), Krajevna skupnost Mokronog nima pozitivnega mnenja do odprodaje predmetne nepremičnine. 2. KS Mokronog zemljišča s parcelno št. 1063/2, vpisanega pri vlož. št. 131/2 k. o. Mokronog, ne bo nasula z gramozom niti ne zgradila mostu čez Stajniški potok, kar zahteva ga. Majda Jalšovec. Javno dobro, ki je predmet te obravnave, uporabljajo redki posamezniki le kot sprehajalno pot, ki pa ne sega do Stajniškega potoka, pač pa se na vznožju konča pri parceli št. 597/2 k. o. Mokronog, ki je v privatni lasti. 3. Na osnovi pisnega zaprosila ge. Majde Jalšovec bo v naslednji številki lokalnega glasila Mokronajzar objavljeno stališče Sveta KS Mokronog, sprejeto na 17. seji 5. 9. 2005, kot ga je za KS pripravil svetnik, g. Zvone Preskar. 4. KS že dalj časa razmišlja, da bi tisti del sejma, ki sedaj kratko podal pregled tekočih aktivnosti ZAPISNIK 21. seje Sveta KS Mokronog, ki je bila 27. 3. 2006 (v nadaljevanju po 3. skupni seji KS Mokronog in Trebelno) ob 21.00 uri v veliki sejni sobi KS Mokronog. poteka na Florjanski cesti, prestavila na primernejše mesto. Pridobljena so vsa dovoljenja in soglasja pristojnih inštitucij za prestavitev sejma na cesto proti Dore-mi in na površino pred bivšo trgovino KZ. Taka rešitev bo začasna, dolgoročno pa bo potrebno za potrebe sejma zagotoviti tudi površine na Cesti za zidom in morebitno površino ob Strelovem turnu, katere lastnik je PLASTA d. o. o. Šentrupert, v končni fazi pa določiti in urediti stalna mesta za dejavnost sejma. SKLEP: Z namenom zagotavljanja večje varnosti vseh udeležencev na mokronoškem sejmu, sprostitve dostopa do živinskega sejma in sprostitve požarne poti od gasilskega doma do regionalne ceste se v skladu s pridobljeno dokumentacijo prestavi z Florjanske ceste del sejma, in sicer: - vse stojnice do sedaj postavljene na površini od gostilne Deu do pekarne, vključno s križiščem; - vse stojnice, ki so sedaj postavljene po levi strani Florjanske ceste od hiše št. 7 do avtomehanične delavnice RESMAN; - vse stojnice, ki so sedaj postavljene po obeh straneh Florjanske ceste od mehanične delavnice RESMAN naprej po cesti proti Boštanju; - vse stojnice, ki so sedaj postavljene na Florjanski cesti pred hišo št. 2; - vse stojnice s površine neposredno pred cerkvijo. Stojnice, ki ostanejo do nadaljnjega na desni strani Florjanske ceste in na površini pred Šuštaršičevo hišo, morajo biti postavljene najmanj en meter od roba ceste. Zgoraj našteti del sejma se prestavi na novo lokacijo, in sicer na cesto proti Doremi in na celotno površino pred bifejem Paradiž. Prestavitev dela sejma se izvede aprila (15. 4. 2006) in pomeni pričetek postopnega urejanja sejemske dejavnosti v Mokronogu. KS poskrbi za izdelavo označb parkirnih prostorov ter zagotovi dodatnega redarja tako, da bodo skupaj trije. PGD Sveti Rok je KS Mokronog poslalo dopis oz. plan predvidenih aktivnosti del v letu 2006. SKLEP: Svet KS Mokronog se je seznanil s predvidenimi aktivnostmi PGD Sveti Rok za leto 2006. Prizadevanja društva podpira, o morebitni finančni pomoči pa bo razpravljal in se odločil na eni izmed sej v drugi polovici leta. Gostilna Meglič iz Trebnjega je na KS naslovila prošnjo za finančno pomoč pri organizaciji SALAM1ADE. SKLEP: V letošnjem letuje KS vsa sredstva namenjena za društvene dejavnosti že porabila, zato prošnji Gostilne MEGLIČ iz Trebnjega, ki se nanaša na finančno pomoč pri kulturno zabavni prireditvi SALAMIADA, žal ne moremo ugoditi. Gospod Vojko Urbič je na KS naslovil vlogo za finančno pomoč pri izgradnji mostu do njegove stanovanjske hiše. SKLEP: Vojku Urbiču se kot pomoč pri izgradnji oz. sanaciji mostu do stanovanjske hiše (iz priloženega predračuna je razvidno, da bo strošek sanacije v višini 536.280,00 SIT) odobri finančna pomoč za nabavo cevi v višini 100.000,00 SIT. SKLEP: Turističnemu društvu Mokronog se za 4. 3. 2006 ob zaključnem srečanju sodelujočih pri prireditvi SREČANJE BRADAČEV in PREDSTAVITVI PUSTNIH MASK odobri brezplačna uporaba dvorane kulturnega doma. SKLEP: Društvu upokojencev Mokronog se za občni zbor članov DU, ki bo 26. 3. 2006, odobri brezplačna uporaba dvorane kulturnega doma. K točki 3. SKLEP: Svet KS Mokronog se seznani z dopisom Policijske postaje Trebnje, ki se nanaša na pobudo za ustanovitev posvetovalnega telesa - sosveta za varnost. SKLEP: Svet KS Mokronog se seznani z dopisom Komunale Trebnje, ki se nanaša na razpored odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov v Občini Trebnje. Svet KS je obravnaval specifikacijo stroškov, ki so nastali v zvezi z ustanovitvijo Občine Mokronog-Trebel-no, v obdobju od novembra 2005 do marca 2006. SKLEP: Svet KS Mokronog soglaša z razdelitvijo stroškov nastalih z aktivnostmi v času priprav na novo občino, in sicer tako, da bi KS Mokronog krila 60 % (od realnih 58 %) ali 348.835,80 SIT stroškov, KS Trebelno pa predlaga, da bi pokrila 40 % (od realnih 42 % ) ali 232.557,20 SIT. Sklep se posreduje Svetu KS Trebelno, da ga obravnava na svoji seji in nas o svojem stališču čimprej obvesti. V nadaljevanju seje so svetniki imeli nekaj pripomb, ki so se nanašale predvsem na delo Komunale Trebnje, in sicer pri odvozu oz. pobiranju smeti. G. Kopina prosi za realizacijo sprejetega sklepa glede sofinanciranja nabave cevi za Beli Grič. Seja je bila zaključena ob 22.30 uri. ZAPISALA: Ruža Brcar PREDSEDNIK SVETA KS: Anton Maver ZAPISNIK 4. izredne seje Sveta KS Mokronog, kije bila v ponedeljek, 10. 4. 2006, ob 19.30 uri v sejni sobi KS Mokronog. PRISOTNI: Borut DVORNIK, Igor JEVNIKAR, Anton MAVER, Iztok REP, Anka ZAJC, Rudi ZUPANČIČ, Elizabeta ŽLAJPAH ODSOTNI: Boštjan BLATNIK, Peter DEU, Marjan KOLENC, Jože KOPINA, Franci KOS, Zvone PRESKAR OSTALI VABLJENI: Anton GOLE - predsednik združenja "Sever", Mirko HROVAT in Tomo STREL -predstavnika KO ZZB Mokronog, Alojz GREGORČIČ - predsednik TD Mokronog DNEVNI RED: 1. Obravnava vloge - soglasje k projektni zasnovi in umestitvi spominskega obeležja "SPOMIN NA OSAMOSVOJITVENO VOJNO LETA 1991" 2. Razno K točki L Policijsko veteransko društvo "SEVER", Društvo vojaških vojnih veteranov vojne za Slovenijo in Štab za civilno zaščito Občine Trebnje so na KS Mokronog naslovili vlogo, s katero prosijo za soglasje k projektni zasnovi in umestitvi spominskega obeležja "SPOMIN NA OSAMOSVOJITVENO VOJNO LETA 1991". Spominsko obeležje naj bi bilo postavljeno na zelenici pred kulturnim domom v Mokronogu (na zahodni strani - v smeri OŠ). Spominjalo naj bi na dogodke v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Vlogi je bila priložena tudi idejna zasnova spominskega obeležja. Izdelal jo je Rupert Gole, univ. dipl. ing. arh. Organizacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh treh združenj, v celoti računa na sredstva, ki so predmet občinskega razpisa in ker je sestavni del vloge za sofinanciranje obeležja tudi soglasje Sveta KS Mokronog (do zaključka razpisa pa je izredno malo časa), mora Svet KS Mokronog na današnji izredni seji podati svoje mnenje k vlogi. Predsednik Sveta KS g. Anton Maver je uvodoma pozdravil prisotne in posebej povabljene ter povedal, da je osebno zadovoljen, da bi se postavitev obeležja ob petnajsti obletnici dogajanja na dogodke v času osamosvajanja zgodila v tem (našem) mandatu. Ker pobudniki rabijo sklep sveta oz. njegovo soglasje, ki ga bodo predložili k razpisni dokumentaciji, predlaga članom sveta, da podajo svoja mnenja oz. videnja. G. Anton GOLE je na kratko predstavil delovanje in aktivnosti združenja "Sever" od svoje ustanovitve dalje. Povedal je tudi, zakaj so se odločili, da spominsko obeležje postavijo ravno v Mokronogu. Od Sveta KS Mokronog v prvi fazi pričakujejo le soglasje, ki ga morajo predložiti k vlogi na razpis za sofinanciranje obeležja. Če tega soglasja s strani Sveta KS Mokronog ne bo, bodo od zadeve odstopili. G. Gole je v nadaljevanju predstavil tudi idejno zasnovo obeležja, ki jo je izdelal g. Rupert Gole (idejno zasnovo so vsi vabljeni prejeli skupaj z vabilom) ter povedal, da bo proslava ob odkritju obeležja 24. 6. 2006. Svetnica ga. Elizabeta Žlajpah je povedala, da načeloma soglaša, vendar pa meni, da bi morali pristopiti k celostni rešitvi prostora, na katerega bo obeležje postavljeno. Po njenem naj bi to izgledalo, da bo vredno pogleda. Z njo je soglašala tudi svetnica ga. Anka Zajc. G. Alojz Gregorčič - predsednik TD Mokronog - je dodal, daje prav, da Mokronog dobi tako obeležje, predlagal pa je tudi, da gre urejanje po fazah. G. Maver je prebral razmišljanja in mnenje, ki jih je posredoval v pisni obliki g. Peček. V svojem pisanju je poudaril, da je treba predvideni prostor načrtno urediti, tako zaradi središča kraja kot zaradi spoštovanja obeh pomembnih spominskih obeležij in tistega, kar nam sporočajo. Prostor si predstavlja kot spominski park. Svetnik g. Borut Dvornik je povedal, da se mu odpira kar nekaj vprašanj glede izdelane idejne zasnove in da se strinja z razmišljanji g. Pečka. Je pa počaščen, da bo to obeležje ravno v Mokronogu. Svetnik g. Rep je menil, da je današnja debata v smeri, kako naj bi to izgledalo, napačna. Dejstvo je, da gre za dva zelo pomembna pomnika naše zgodovine. Avtor si je pač to tako zamislil, osebno pa to jemlje kot neko celoto (spominski park, lipa, zastave). SKLEPI: 1. Svet KS Mokronog daje soglasje k arhitekturni zasnovi, ki jo je izdelal univ. dipl. ing. arh. g. Rupert Gole. Svet KS se prav tako strinja z umestitvijo spominskega obeležja v prostor na zelenici pred kulturnim domom. 2. Prostor pred kulturnim domom (zelenica) bo KS Mokronog uredila tako zaradi središča kraja kot zaradi spoštovanja obeh pomembnih spominskih obeležij na njem (spomenik padlim žrtvam NOB in spomenik kot spomin na osamosvojitveno vojno leta 1991) in tistega, kar nam sporočajo, v spominski park. V ta namen bo potrebno izdelati načrt ureditve. 3. V organizacijski odbor za izvedbo proslave se imenuje g. Borut Dvornik, za njegovega namestnika pa g. Anton Maver. K točki 2. SKLEP: Prebivalcem Ostrožnika in Belega Griča se za nasip poti ob Ostrožniškem potoku proti reki Mirni odobri cca 40 m3 gramoza. Seja je bila zaključena ob 21.30 uri. ZAPISALA: Ruža Brcar PREDSEDNIK SVETA KS: Anton Maver ■ ZAPISNIK 1 korespondenčne sefe Sveta KS Mokronog z dne 24.4.2006 Ravnateljica OŠ Mokronog, ga. Zvonimira Kostrevc, je 24. 4. 2006 po telefonu zaprosila predsednika Sveta KS Mokronog za brezplačno uporabo prostorov Kulturnega doma Mokronog za izvedbo prireditve POZDRAV CVETOČI POMLADI, ki bo 25. 4. 2006 ob 17.00 uri. 24. 4. 2006 v dopoldanskem času so bili svetniki KS Mokronog po telefonu pozvani, da podajo svoje mnenje in stališče glede predloga sklepa g. predsednika, ki se glasi: Osnovni šoli Mokronog se za izvedbo prireditve z naslovom POZDRAV CVETOČI POMLADI, ki bo v torek 25. 4. 2006 ob 17.00 uri, odobri brezplačna uporaba dvorane kulturnega doma v Mokronogu. Telefonsko pozvani svetniki (Peter DEU, Borut DVORNIK, Igor JEVNIKAR, Marjan KOLENC, Franci KOS, Jože KOPINA, Zvone PRESKAR, Anka ZAJC, Rudi ZUPANČIČ, Elizabeta ŽLAJPAH ter Anton MAVER) so soglašali s predlaganim sklepom. Svetnik g. Boštjan BLATNIK ni bil dosegljiv. ZAPISALA: Ruža Brcar PREDSEDNIK SVETA KS: Anton Maver JAVNA POT PROTI LOŠCAM Gospa Majda Jalšovec iz Mokronoga je v imenu krajanov 9. marca 2006 pisala Krajevni skupnosti Mokronog. Spoštovani! Neuradno smo izvedeli, da nameravate dati soglasje za odprodajo zemljišča s pare. št. 1063/2 k. o. Mokronog, vpisanega pri vi. št. 1312 k. o. Mokronog, ki je javna pot. To nas preseneča, saj ste na 17. seji (5. 9. 2005), potrdili, da KS Mokronog nima namena spreminjati statusa tega zemljišča in je onemogočanje uporabe te poti protipravno dejanje. S podpisi vas seznanjamo, da smo proti ukinitvi oz. odprodaji te poti in zahtevamo, da se zgradi most čez Stajniški potok, ker ga je KS Mokronog v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odstranila. Svet KS Mokronog odgovarja: Spoštovana gospa Majda Jalšovec! V zvezi z Vašimi dopisi in telefonskimi posredovanji glede onemogočanja uporabe javne poti Vam ob upoštevanju mnenja strokovnih služb občine Trebnje, ki ste ga dobili v vednost, sporočamo stališče Sveta KS Mokronog, ki ga je sprejel na svoji 17. seji 5. 9. 2005. - KS Mokronog glede interesa občanov nima namenu spreminjati statusa zemljišča pod pare. št. 1063/2 k. o. Mokronog v izmeri 869 m2 , vpisanega pri vi. št. 1312 k. o. Mokronog, ki ima sedaj status javnega dobra. - Glede na to ugotavljamo, da lahko vsakdo uporablja to pot in je onemogočanje uporabe te poti protipravno dejanje. - V skladu s tem Vam predlagamo, da v primeru onemogočanja uporabe te poti podaste prijavo pristojnemu organu, torej policiji, s točno navedbo kraja in datuma dogodka. Na podlagi Vaše prijave bodo pristojni organi ustrezno ukrepali. Upamo, da smo s tem pojasnilom zadovoljili Vaše potrebe in Vam predlagali ustrezno pot za ukrepanje. S spoštovanjem Anton Maver, pred. sveta KS © REPUBLIKA SLOVENIJA ___________UPRAVNA ENOTA TREBNJE SPREMEMBA ZAKONA O VOJNIH VETERANIH Državni zbor RS je na seji dne 29.3.2006 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih. Zakon je objavljen v Uradnem listu RS, št. 38/2006 z dne 11.04.2006 in je pričel veljati 26.4.2006. Pomembna novost spremenjenega zakona so zlasti nove kategorije upravičencev do statusa vojnega veterana in način dokazovanja teh dejstev. Novi upravičenci do statusa vojnega veterana so tudi osebe, ki so v vojaški agresiji na RS v času od 26.06.1991 do 18.07.1991 opravljali naloge ali dolžnosti pri obrambi RS kot: - delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ki je opravljal upravne in strokovne naloge s področja obrambe in zaščite v povečanem obsegu - delavec, odgovoren za obrambne priprave v republiških upravnih organih - oseba, kije sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne JLA kot član ene izmed komisij - delavec upravnega organa, pristojnega za upravne notranje zadeve, ki je oborožen opravljal strokovne in upravne naloge s področja obrambe in zaščite v povečanem obsegu - oseba, ki je v času oboroženih spopadov po odredbi policije postavljala in varovala barikade in druge ovire - oseba, ki je po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve v tajnosti hranila oborožitev, opremo ali bila vključena v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu - pripadnik oskrbne enote republiške koordinacijske skupine - pripadnik službe za opozarjanje in obveščanje, ki je opravljal obrambne naloge v vizualni opazovalnici - član republiškega, mestnega ali občinskega štaba za civilno zaščito, člani njihovih specializiranih enot pa ob pogojih, da so opravljali obrambne naloge v času oboroženih spopadov (ne velja za štab CZ v okviru krajevne skupnosti) - voznik ali zdravstveni delavec v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči, ki je opravljal naloge zaščite in reševanja neposredno med oboroženimi spopadi - obveznik delovnih dolžnosti v elektro podjetjih, v železniškem gospodarstvu, v PTT podjetjih, v cestnih podjetjih, Aerodrom Ljubljana in RTV Slovenija, ki je dejansko opravljal naloge po odločitvah republiške koordinacijske skupine - predstojnik ali delavec zbirnega centra, kije po odredbah predstojnika opravljal naloge varovanja zbirnega centra, varovanja ali nadzora vojnih ujetnikov v zbirnem centru - delavec carinske službe, ki je izvajal operativne naloge po odločitvah in navodilih republiške koordinacijske skupine. Vsi upravičenci, ki izpolnjujejo enega izmed zgoraj navedenih pogojev, lahko vložijo zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana, kjer bodo v postopku dokazovali pravno pomembne okoliščine in priložili ustrezna potrdila po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Podrobne informacije o postopku priznanja statusa vojnega veterana skladno z novelo zakona lahko dobite pri referentki Simoni Končina, tel. št. 07/ 34 82 274 ali v informacijski pisarni pri Darinki Mlakar Korpar, tel. št. 07/ 34 82 258 v poslovnem času Upravne enote Trebnje. mokronajzar| V UPRAVNI ENOTI TREBNJE SKLEPAMO ZAKONSKE ZVEZE TUDI IZVEN URADNO DOLOČENIH PROSTOROV V skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004- uradno prečiščeno besedilo) se zakonska zveza sklene pred načelnikom upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ob navzočnosti matičarja. Zakonska zveza se sklepa javno in slovesno v posebej določenih uradnih prostorih, ki jih določi upravna enota po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za upravo. Zakonska zveza se sme skleniti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča zakonca in navedeta za to pomembne razloge. Podobno določbo vsebuje tudi Pravilnik o sklepanju zakonske zveze ( Uradni list RS, št. 71/2003 in 73/2005). Zaradi izraženih želja bodočih zakoncev po sklenitvi zakonske zveze izven uradno določenih prostorov, je tudi Upravna enota Trebnje sledila zakonski možnosti in usmeritvam pristojnega ministrstva ter v nekaj primerih že dovolila sklenitev zakonske zveze tudi izven uradno določenih prostorov, vendar pod pogoji, ki so jih za vsako poroko posebej dogovorili tako upravna enota kot bodoča zakonca. Odzivi udeleženih bodočih zakoncev na sklenitev zakonske zveze izven uradno določenih prostorov so bili pozitivni, zato bomo s takšno prakso nadaljevali tudi v prihodnje. Za vse informacije in podrobnejša pojasnila v zvezi z sklepanjem zakonskih zvez izven uradno določenih prostorov, smo vam va voljo na sedežu Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje, na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 27 kontaktni osebi sta: ga. Tadeja Merkun na tel.št. 07-3482-278 in ga. Vida Barle na tel.št. 07-3482-277 MESEČNO UGOTAVLJANJE ZADOVOLJSTVA STRANK V skladu z novelo Uredbe o upravnem poslovanju, smo v Upravni enoti Trebnje z mesecem majem na novo vpeljali, poleg že obstoječega letnega ugotavljanja zadovoljstva strank z delom Upravne enote Trebnje, tudi redno mesečno ugotavljanje zadovoljstva strank. Za redno mesečno ugotavljanje zadovoljstva strank je Ministrstvo za javno upravo pripravilo standardizirane vprašalnike. Vprašalniki so anonimni, zato na njem ni nobenih oznak, ki bi pripomogle k identifikaciji stranke. Vprašalnik temelji na posebnih sklopih vprašanj, kot so: kakovost dela javnega uslužbenca, ocena odnosa javnega uslužbenca do stranke, hitrost opravljenega dela, urejenost in dostopnost organa, ob tem, da bodo stranke lahko podale tudi mnenje o drugih vprašanjih, ki niso izrecno zajeta. Vprašalniki so strankam na voljo na vidnem mestu na lokaciji upravne enote, kjer ima vsaka stranka možnost, da po opravljeni storitvi oceni delo upravne enote, izpolnjen vprašalnik pa odda v skrinjico ob izhodu iz stavbe. Prav tako bodo vprašalniki priloženi vsem odločbam oziroma sklepom, s katerim se postopek zaključi, kjer je bil postopek sprožen na zahtevo stranke, in sicer za vloge vložene po 1.5.2006. Hkrati bo stranka prejela tudi pisemsko ovojnico za vrnitev odgovorjenega vprašalnika s plačano poštnino. Vprašalniki oddani v skrinjico in vprašalniki prejeti po pošti bodo mesečno obdelani, rezultati pa objavljeni na spletni strani. Vse stranke Upravne enote Trebnje vabimo, da s pomočjo vprašalnikov ocenijo naše delo in nam s svojimi pripombami in predlogi pomagajo, da ga še izboljšamo. Upravna enota Trebnje NOVA TOVARNA 28. aprila je bila v Mokronogu slovesno odprta nova tovarna, najlepše darilo za delavski praznik. Z dobrimi željami sojo na pot pospremili g. Franc Frelih - direktor Plaste, Anton Maver v imenu KS Mokronog, s pesmijo pa mokronoški pevski zbor. Podjetje je dobitnik ZLATE GAZELE 2003 za "najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji" in ZLATE GAZELE 2005 V DOLENJSKO-POSAVSKI REGIJI. Direktor podjetja je g. Edmund Pal. Družba Sep d. o. o. je nastala leta 1994, in sicer na pobudo Revoza in gdč. Bernardette Miermont v sodelovanju z g. Francem Frelihom, z idejo proizvajati sisteme za čiščenje avtomobilskih stekel. Sprva so se sicer ukvarjali zgolj z sestavljanjem teh sistemov, kmalu pa so se izdelave lotili tudi sami. Danes so dobavitelji za tovarne Opel, Renault, Peugeot, Ford... Prvih pet let je podjetje poslovalo po načelih podjetniške logike, kar pomeni, da je vse aktivnosti organiziral današnji direktor podjetja, g. Edmund Pal. Uspešnost jim je širila obzorja in jih je leta 2000 pripeljala čez meje malega podjetja. Začel se je proces specializacije poslovnih funkcij, odgovornost pa prenašati na strokovno ekipo, ki je bila usposobljena in sposobna prevzemati širše obveznosti oziroma zahtevnejše projekte. Temu je sledila tudi usmeritev: iz podjetja, ki je sledilo navodilom, se je razvilo podjetje, ki samo ustvarja navodila in jih potrjuje pri končnih kupcih. Danes je podjetje komercialno in tehnično povezano s špansko skupino Ficosa in začenja novo pot v Mokronogu, v tovarni, ki sta jo zgradila skupaj SEP in PLASTA iz Šentruperta. Kot že rečeno, je podjetje SEP komercialno in tehnično povezano s špansko skupino Ficosa, ki obsega 22 tovarn po vsem svetu in ima pri kupcih status dobavitelja A. Osemdeset odstotkov proizvodnje je namenjene avtomobilski industriji, preostalih dvajset pa izdelovalcem bele tehnike, kot je Gorenje iz Velenja. V dobrih desetih letih obstoja je podjetje dokaj hitro raslo in ima danes že preko sto zaposlenih. Ker je delovalo na dveh lokacijah in delalo v prostorski stiski, so se odločili, da postavijo in se preselijo v nove, dovolj velike prostore v Mokronogu. Čeprav se dobavitelji avtomobilskih kom- __Imokronajzar___________________ ZLATA GAZELA V MOKRONOGU ponent v vedno večjem številu selijo v bližino novih proizvodnih tovarn in na cenejši vzhod, v podjetju SEP tega zaenkrat ne načrtujejo, razen za nekatere enostavnejše faze, doma pa bodo širili le tehnično zahtevnejšo proizvodnjo in razvoj novih izdelkov. "Prihodnost podjetja je v še modernejši tehnologiji," je prepričan direktor Edmund Pal, "zato bo posodabljanju namenjenih tudi večina investicij v prihodnjih letih. Okrepili bomo razvojni oddelek in še povečali odzivnost do kupcev. S tem se bomo iz pod-dobavitelja komponent razvili v razvojnega dobavitelja funkcije - tako imenovanega dobavitelja "TIR 1", kar bo omogočilo neposredne dobave novemu ciljnemu partnerju - avstrijskemu avtomobilskemu gigantu Magna Steyr in ostalim proizvajalcem na nemškem trgu, kjer danes še nismo prisotni." Povejmo tudi, da vsak sodelavec, kije v podjetju odgovoren za določen proces, sodi med strokovnjake, saj se teh specialnih znanj ne učijo v šoli, temveč jih pridobivajo ob notranjih analizah procesov in izdelkov ob preverjanjih kupcev. Avtomobilska industrija sodi med najbolj razvite veje industrije, zato je nenehno izobraževanje zaposlenih nuja. Po drugi strani pa tempo razvoja narekuje način obnašanja, v katerem ni lagodnosti. V korak s svetom gredo le tisti, ki vlagajo v delo znanje in nadpovprečno delavnost. Samo če si konkurenčen, se obdržiš na površju. V utemeljitvi zlate Gazele 2003 za najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji je zapisano, daje podjetje SEP iz Šentruperta zlato Gazelo osvojilo, ker je z lastno tehnologijo sistemov za čiščenje avtomobilskih vetrobranskih stekel prodrlo v podjetje Renault in nato v podjetje Ford. Prepričani so, in smo, da se v Mokronogu pot navzgor ne bo zaustavila! Srečno! Stane Peček, foto PEP Proizvodnjo in storitve d.o.o. Stori trg Sl), 8S30 Mokronog užar| Predstavitev zbornika P.I.R.T. Mokronog 2004 v Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem V ponedeljek, 8. maja 2006, je bila v trebanjski knjižnici predstavitev zbornika P.I.R.T. Mokronog 2004. O publikaciji so spregovorili založnik Kapus Marko, urednik in strokovni vodja tabora, višji konzervator ZVKDS Dušan Štepec Dobernik, konzultant za delo arhitektov, asistent na FA Rupert Gole in študentka FA, Alenka Lamovšek, soini-ciatorka in udeleženka tabora ter avtorica prispevka o mokronoških gostilnah. Zbornik je pregled in predstavitev dela ter rezultatov Poletnega interdisciplinarnega raziskovalnega tabora Mokronog 2004, kjer je poleg omenjenih avtorjev publikacije sodelovalo še 11 študentov FF in Fa in pevska skupina Ragle s svojo vodjo Zvonko Rot. Izbrane raziskovalne vsebine so zajemale tri bogata področja kulturne dediščine v Mirnski dolini oziroma Mokronogu z okolico: kapelice in znamenja, gostilne in ljudsko petje ter godčevstvo. Kapus Markoje izčrpno opisal okoliščine in namen nastanka zbornika ter opozoril na nerazumljivo brezbrižen odnos institucij oblasti do kulturne dediščine in raziskovalnih projektov le te. Dušan Štepec Dobernik je predstavil metode in področja raziskovalnega dela na terenu, nanizal zanimive podrobnosti o raziskovanih objektih in ocenil zbrano gradivo kot izjemno bogato osnovo za nadaljnje delo. Rupert Gole je v svojih razmišljanjih o opravljenem dela in pričujoči knjigi povzel pomembnost interdisciplinarnosti tega in podobnih projektov, vlogo in pomen raziskovanja kulturne dediščine in iz tega izhajajoča spoznanja kot naj dragocenejše vodilo za naš jutri. Alenka Lamovšek je nanizala razloge za svojo veliko motiviranost in udeležbo na taboru in pisanju prispevkov ter obljubila skorajšnjo predstavitev svojega diplomskega dela o gostilnah v Mokronogu. Zaključek pogovora in razmišljanj gostov je izzvenel v skupno sporočilo o nezadostni ozaveščenosti o dragocenosti in poslanstvu, ki nam jo dediščina posreduje. Pobuda o pripravljenosti strokovnega svetovanja, pomoči in promocije v obliki predavanj in predstavitev s strani gostov, ki bi jih omogočila knjižnica kot prostor znanja in kulture, je zato neprecenljivo dobrodošla in je ne gre zamuditi. Z gesto, ki sojo gostje prihranili za konec, so dokazali, da izven mračnega polja profane pridobitnosti še vedno in kljub vsemu obstaja etika volje do kulture - ki nima cene. Publikacijo so razdelili med obiskovalce zastonj. Sporočilo je bilo poučno ter vredno zahvale in pohvale. Za Knjižnico Pavla Golie Trebnje Cecilija Žibert POKLON MALEGA GLASBILA VELIKEMU MOZARTU Gala koncert, s katerim so ustvarjalci festivala ustnih harmonik "(ah), TE ORGLICE" počastili 250 - letnico rojstva velikega Mozarta, je bil kulturni dogodek evropskega formata. To ni zgolj s čustvi preobložena neskromnost enega od "krivcev" dogodka, o tem pričajo avdio in video zapisi, strokovne ocene vsaj dveh eminentnih glasbenih kritikov, izjave poslušalcev, aplavz do zadnjega sedeža polne dvorane v Narodnem domu v Celju in ne nazadnje visoko cenjena imena izvajalcev, ki jih je vodil maestro Marko Munih. Koncert je vreden občudovanja še zaradi nečesa. Pri nekaterih točkah sporeda so se v skupnem ustvarjalnem naporu združili visoko izobraženi glasbeniki in ljubitelji, ki so pripotovali na nastop (in že prej redno hodili na vaje) takorekoč iz vse Slovenije, med njimi tudi Petra Jerič, Eva Camloh in Andraž Kapus iz Mimske doline. V tej skupini je nastopil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, nosilec častnega naziva ambasador orglic. Ob doživljanju skupnega muziciranja seje spontano sprožilo univerzalno Linhartovo sporočilo (tudi on se je rodil pred 250 leti) "Eden drug'mu ogenj dajmo!", pa naj gre za odnos uveljavljenih klasičnih glasbil do malih žepnih ustnih harmonik ali pa glasbenikov, ki so iz različnih strokovnih pozicij ta večer živeli Mozarta zase in za hvaležno poslušalstvo. Organizacijsko in finančno so za ta dogodek združili moči KUD Emil Adamič Mokronog, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, območni izpostavi Trebnje in Celje, občini Trebnje in Celje, ter TOM d. d. kot generalni pokrovitelj. Koncert je vsebinsko zasnoval in oblikoval Vladimir Hrovat, režija je bila v rokah Staneta Pečka, organizacijo prireditve je vodila Moja Femec, Marko Kapus in Vili Lamovšek pa sta poskrbela za fotodokumentacijo in še kaj. Stane Peček MEDNARODNI FESTIVAL USTNIH HARMONIK V MOKRONOGU Mirno lahko zapišemo, da mokronoški festival ustnih harmonik ), TE ORGLICE" postaja mednarodno prepoznaven. Sodeluje s festivalom Zasopimo u organič v Gračišču in festivalom v Celovcu, daljša reportaža je bila objavljena v nemškem časopisu Intermusik, dobivamo "poizvedovalna" pisma iz Italije in drugod. Prepričali smo tudi domače tiskane in elektronske medije. Poročali so: nacionalna tv, Vaš kanal, kar nekaj lokalnih radijskih postaj, z dvema 55 minutnima oddajama se je potrudila velenjska televizija VTV, že dva meseca poslušamo ob sredah 15 minutne oddaje Jasne Vidakovič na radiu SLO 1. Spored v Mokronogu je obsegal čez 30 nastopov. Uvodoma je otroški pevski zbor OŠ Mokronog ob spremstvu komornega zbora ustnih hannonik in pod vodstvom zborovodkinje Fani Anžlovar odpel Mozartovo Uspavanko. Seveda ni šlo brez "Mokronoškega pušeljca". Posebno so ogreli dlani Veseli kosci iz Mengša, Kvartet deklet in solist Miro Božič. Festival je dobil še drugega častnega "Ambasadorja orglic", Vladimirja Hrovata, ki s festivalom sodeluje že od vsega začetka in je zadnja leta prevzel tudi skrb za njegovo umetniško podobo in rast. Prisrčna hvala vsem, ki so finančno podprli festival: Občina Trebnje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Območna izpostava javnega sklada Trebnje, Krajevna skupnost Mokronog, Trimo Trebnje, Uniplast Semič, Kovinoplastika Anka Zajc Mokronog, KS Mirna, Gostilna Deu, Cvetličarna Barbara, Avtoelektrika Redek, TEM Čatež, Studio 5 Mirna, Zavarovalnica Tilia in Zavarovalnica Triglav. Generalni pokrovitelj in sponzorje že nekaj let TOM d.d. 2. april - mednarodni dan mladinskih knjig Tega dne uradno zaključujemo pogovore o prebranih knjigah za tekoče šolsko leto. Prijateljev pisane besede je tudi med našimi učenci (posebej med mlajšimi) kar precej, kar dokazuje tudi število zlatih bralcev - učencev, ki so vsa leta osnovnega šolanja ostali zvesti knjigi. (Lani jih je bilo 16, letos pa 10.) Njim (in vsem nam) so namenjene besede, ki jih je ob letošnjem mednarodnem dnevu mladinskih knjig zapisal slovaški avtor Jan Uličian-sky. "Odrasli pogosto sprašujejo, kaj bi se zgodilo s knjigami, če bi jih otroci nehali brati. Morda bi jim morali odgovoriti takole: TSlaložili bi jih na velikanske vesoljske ladje in jih poslali med zvezde!' UP. Knjige so res kot zvezde na nočnem nebu. Toliko jih je, da jih ne moremo prešteti in pogosto so tako daleč od nas, da si ne drznemo seči po njih. A predstavljajte si, kako temno bi bilo, če bi nekega dne vse knjige, ti kometi vesolja naših misli, ugasnile in prenehale oddajati tisto brezmejno moč človeškega znanja in domišljije... ...Leta so minevala in vse tiste knjige so postale moje: z mano gredo po vseh prašnih poteh mojega življenja... Se sprašujete, o kakšnem prahu govorim? Ah! Morda o zvezdnem prahu, ki leže na naše oči, kadar v temni noči sede beremo. Če dejansko beremo knjigo. Kajti kot knjiga nam je lahko marsikaj: človeški obraz, gube na dlaneh ali pa zvezde... Zvezde so knjige nočnega neba in kot takšne razsvetljujejo temo. Kadar se sprašujem, ali je vredno napisati še eno, se zazrem v nebo in si prigovarjam, daje brez meja ter daje na njem vendarle dovolj prostora še za eno malo zvezdico." Vesna Magovec Regent Prijateljica, ki nikoli ne razočara "Knjiga nas povezuje, druži, bogati. Pisana beseda je potrebna vsakomur izmed nas, a vedno drugačna; odvisno od situacije, v kateri smo, naloge, ki jo moramo opraviti, našega razpoloženja... Je tihi sopotnik, ki se ga včasih niti ne zavedamo, saj ni nujno, da je natisnjena vedno v knjigi. Tudi prometni znak, oznako na cestišču, SMS sporočilo, elektronsko pošto... je potrebno prebrati. Da bi se zavedli tega, kar (včasih nevede) počnemo vsak dan, smo se lotili letošnjega projekta Knjiga, prijateljica, ki nikoli ne razočara." Te misli je v publikacijo z istoimenskim naslovom, ki je izšla ob zaključku projekta, 6. februarja 2006, zapisala ravnateljica Osnovne šole Mokronog. Šesti februar je bil za učence in delavce šole pomemben dan. Kako tudi ne, saj smo prav ta dan v svoji sredi gostili nekdanje delavce in še koga, ko smo ob dnevu odprtih vrat predstavljali svoje druženje s knjigo (in spoznanja, ki smo jih ob tem pridobili). Spoznali smo, daje knjiga prijateljica že najmlajšim, našim vrtičkarjem. Pravljični nahrbtnik, ki spremlja prvošolce Mokronoga in Trebelnega, je s pomočjo knjige popestril večerna druženja staršev s svojimi otroki, družinsko branje in ilustracije pravljice so razveseljevale drugošolce obeh šol. Tretješolci iz Mokronoga so se družili ob skupnem branju in kramljanju o knjigah, ko so predstavljali svojo najljubšo knjigo oz. anketirali starše, na Trebelnem pa so potovali po deželi Knjigariji in s pomočjo staršev ustvarili knjigo dogodivščin prijateljev glavnih junakov knjige. Daje včasih težko strniti prebrano v kratko obnovo, so ugotavljali četrtošolci matične šole in obnove zbrali v svoji razredni knjigi (Zbirka obnov naših najljubših knjig), četrtošolci podružnične šole pa so strnjene zgodbe znanih pisateljev preoblikovali v stripe. Petošolci obeh šol so pisali zgodbe in jih spletli pod naslovom Novohlačniki 5. d - razreda (Mokronog) oz. Podivjano govedo (Trebelno). Banje leposlovnih knjig pa je le ena od možnosti branja; knjigo potrebujejo učenci tudi za učenje. Poleg oblikovanja razredne knjige so učenci (i)zbirali pregovore, anketirali starše o branju in brali krajša dela skupaj z njimi, uglasbili lastno pesem, reševali matematične probleme, spoznavali različne strategije branja, izbirali tujejezično literaturo za svojo raven znanja, preverjali bralno razumevanje preko "Iger brez meja", brali navodila za izdelavo izdelka, iskali najstarejšo knjigo... Srečanje se je sklenilo v telovadnici. Po himni in pozdravnem govoru ge. ravnateljice, Zvonimire Kostrevc, je sledil kratek kulturni program. Vsem zbranim, ki pa jih vsekakor ni bilo malo, je spregovoril tudi predsednik Krajevne skupnosti Mokronog, g. Anton Maver, in se vsem, učencem in delavcem šole, zahvalil za delo in trud, ki so ga vložili v projekt. Za otvoritev razstave je poskrbela gospa ravnateljica, nato pa so si vsi prisotni, učenci, starši, delavci in gostje, lahko ogledali razstavo, s katero so udeleženci projekta poskušali pokazati vsaj delček tega, s čimer so se ukvarjali v preteklih dneh letošnjega šolskega leta. V.M.R. Primer umetnostnega besedila Tone Pavček BRANJE Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo : grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je nasploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje. Nekaj misli učencev o branju Branje je moj najljubši konjiček. Marsikomu pomeni zapravljanje časa, meni pa pomeni zelo veliko, saj se skupaj s knjigo odpravim v svet domišljije in nemogočih stvari. S pomočjo knjige lahko v času, ko sem žalostna, vsaj za trenutek pobegnem od stvari, ki me žalosti. Barbara Zarabec, 8. b Branje je zame pomembna stvar mojega življenja, saj me spremlja že od mojega četrtega leta, ko sem se naučila brati. Spomnim se, kako sem v vrtcu brala knjige otrokom, ki so hodili v malo šolo. Počutila sem se tako pomembno! Brez branja bi bilo moje življenje kot črno-bel film. Knjiga pa je ena mojih najboljših prijateljic, ki mi stoji ob strani v vseh situacijah. Elizabeta Jevnikar, 8. a BRANJE - NAJBOLJŠE UČENJE Pri pouku slovenščine se projekt Knjiga, prijateljica, ki nikoli ne razočara, zares nikoli ne konča. Sleherni trenutek smo povezani s knjigo, z razumevanjem prebranega (predvsem navodil), razvrščanjem besedil na umetnostna in neumetnostna ter značilnostmi le-teh, lastnim ustvarjanjem in poustvarjanjem. Pri govornih nastopih v osmih in devetih razredih devetletke so učenci tudi letos predstavljali knjige, ki jih je vredno spoznati, petošolci osemletke in osmošolci tretjega nivoja so ustvarjali ob glasbi, osmošolci so se seznanili s knjižnimi novostmi Knjižnice Pavla Golie Trebnje (enote Mokronog), prav vsi prebirali knjige "domačega branja", se nekateri pogovarjali o prebranih knjigah v okviru Bralne značke oz. sodelovali na razpisih, predvsem pa je naša pozornost vsakodnevno usmerjena v uporabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Slovenskega pravopisa, različnih leksikonov in enciklopedij. Zavedamo se, da so knjige "zdravilo proti pozabi" (portugalski pregovor), branje pa ni samo odpiranje duše v lepoto, pač pa tudi "najboljše učenje" (Puškin). Učiteljici slovenščine Vesna Magovec-Regent in Marija Zagorc Knjiga nam odpira okno v svet in nas usmerja po pravi poti življenja. Zase lahko rečem, da bi mi bilo težko brez knjige, saj si med branjem lahko ustvarim nek svoj svet; svet, kije tak, kot hočeš ti sam, kot je tebi všeč. (To je ena izmed mnogim dobrih strani branja. Na nek način kar težko razumem ljudi, ki berejo knjige le takrat, ko je nujno, saj je knjiga prava prijateljica, ki nikoli ne razočara. Maja Zupančič, 9. r. Svet odkriva nam, širnejši kot ocean. Z njo nikdar nisi sam, prebuja te, ko si zaspan. Svet odkriva nam, svet iz čudežnih besed, ki čaka te, ko nimaš kam, v njem najdeš sanje spet in spet. Katja Vode, 9. r. SPOZNAJMO SE "Kdor bere knjige tako, kot prisluhne prijatelju, se mu bodo odprle in bodo postale njegove. Kar bere, bo ostalo pri njem in ga ho razveseljevalo in tolažilo, kot znajo samo prijatelji." (Herman Hesse) Ta misel je eden letošnj ih sopotnikov učencev 5. b. - razreda osemletke, ki poskušamo branje in ljubezen do pisane besede s pomočjo naše razredničarke in učiteljice slovenščine Vesne Magovec Regent sprejeti kot nekaj potrebnega, hkrati pa lepega in prijetnega. Branje nam lahko zapolni dan, polepša težke trenutke, omogoča odkrivanje novega in nepoznanega, prežene dolgčas... Tega skoraj nismo vedeli, ko pa smo se letos pogovarjali o tem, kaj v vsakdanjem življenju vse beremo (od prometnih znakov, podnapisov filmov... do receptov, navodil, reklam in voznih redov), smo ugotovili, da je branje leposlovnih knjig le ena od možnosti branja. Pa smo se odločili in drug drugega (pa tudi naše starše) povprašali o branju, najljubši knjigi (le-to smo tudi kratko predstavili, hkrati pa bili pozorni na knjige, ki so pri srcu nekaterim našim staršem), lepih oz. bogatih povedih, ustvarjali ob glasbi in oblikovali razredno knjigo z zanimivim naslovom Spoznajmo se. To pa še zdaleč ni vse, kar nas zanima v zvezi s knjigo. Pobrskali smo za pregovori in jih nekaj tudi izbrali, sestavili osmerosmerki, v katerih smo predstavili najljubše knjige naših staršev (in pa naše seveda), pobrskali za spominskimi knjigami naših mamic in babic, poiskali knjige z avtogrami, ki jih imamo mi ali pa naša razredničarka Vesna, si ogledali več kot sto petindvajset let star herbarij (le-tega smo tudi pokazali ob dnevu odprtih vrat staršem kot primer neumetnostnega besedila), z zanimanjem prelistali avtorske publikacije, ki sojih izdali nekdanji učenci Osnovne šole Mokronog, prisluhnili mokro-noškemu ustvarjalcu Stanetu Pečku in se odzvali tudi na njegovo povabilo k sodelovanju (razpis Mokronožci na potepu) ter ob pomoči učiteljice glasbene vzgoje, Fani Anžlovar, uglasbili lastno (kratko) pesmico. ZVEČER V vunii l.umiivtvk UEmnd S.E J. J (j J iii 'Jr f$Ti £ M Kaj pa smo počeli ob dnevu odprtih vrat? Se družili s knjigo in ob njej; skupaj s starši in ostalimi obiskovalci. Skušali smo jim pokazati, kako poteka obravnava domačih beril na drugačen način, in poklepetati ob rezultatih anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali starši. A časa, odmerjenega za to, je bilo premalo, zato bomo nadaljevali ob naslednjem druženju s starši. Še prej pa smo jim na ogled domov poslali našo razredno knjigo Spoznajmo se. Le-to bomo dopolnjevali, saj se zavedamo, da se branje in pisanje nikoli ne konča. Vesna Lamovšek in Klavdija Povšič, 5.b-r. SLONČKI SODELUJEMO V NATEČAJU 'NAJ BIBA" Otroci iz starejše skupine SLONČKI smo se odločili za sodelovanje na natečaju NAJ BIBA", ki je organiziran v okviru ZRSŠ OE Novo mesto. Skupaj s pomočnico Andrejo sva sešili veliko bibo. Polnilo in odpadno blago so nam podarili v tovarni TOM. V ponedeljek, 3. aprila 2006, nas je obiskala mamica dvojčkov, ki je otroke seznanila s poklicem šivilje ter jim sešila bibe. Bibe so oživele, ko so bile izvirno poslikane s flomastri za blago. Za konec pa bo naša biba gostovala na razstavi "NAJ BIBA" v Novem mestu, ki bo od 18. aprila do 22. maja 2006. Namen razstave je izboljšanje medsebojnih odnosov in klime v vrtcu. Razstava bo vključena v program aktivnosti ob 50. letnici delovanja ZRSŠ. vzg. Janja Brcar SPOMLADANSKE DELAVNICE OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI V MOKRONOGU V torek, 11.4. 2006, popoldne so otroci srednje skupine ŽABICE staršem predstavili delček dejavnosti, ki v vrtcu potekajo skozi vse leto. Prikazali so dramatizacijo glasbene pravljice Zajčkova hišica in se pri tem odlično "odrezali". Za tem pa smo se vsi skupaj posvetili še praznični vsebini in tako iz papirja pletli prtičke ter zamesili slano testo, iz testa pa oblikovali košarice, pirhe in druge izdelke. Vsi so bili zelo prizadevni in ustvarjalni. vzg. Danica Savšek pom. vzg. Vlasta Prpar V četrtek, 22. 4. 2006, je v mokronoškem kulturnem domu trebanjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti organizirala območno otroško in mladinsko pevsko revijo. Na njej je sodelovalo preko 260 mladih pevk in pevcev iz 8 otroških in 2 mladinskih pevskih zborov. Zborovodkinja Valerija Rančigaj je iz Osnovne šole Mirna pripeljala en mlajši in en starejši otroški zbor. Iz OŠ Veliki Gaber so se pod vodstvom Tadeje Jaklič predstavili člani otroškega pevskega zbora. Na podružnični šoli Trebelno OŠ Mokronog je zborovodkinja Mateja Lisec pripravila za nastop člane otroškega pevskega zbora te šole, z matične šole Mokronog pa je prav tako sodeloval otroški pevski zbor pod vodstvom Fani Anžlovar. Ista zborovodkinja je za revijo pripravila tudi mladinski pevski zbor OŠ Veliki Gaber. Trebanjska osnovna šola je bila na reviji zastopana s tremi zbori: s podružnične šole Dobrnič so se predstavili tamkajšnji otroški pevski zbor z zborovodkinjo Bojano Kastigar, matično šolo Trebnje pa sta zastopala otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Jožice Stanič. Iz šentrupertske šole se je predstavil otroški pevski zbor z zborovodkinjo prof. Natašo Brcar. Vsak zbor seje predstavil s tremi skladbami. Vsi zbori so peli ob klavirski spremljavi pianistov prof. Mirjane Tumpejjn prof. Zoltana Petra ter mag. Damjane Zupan. Četrtkovo pevsko srečanje je bilo tudi strokovno spremljano. To nalogo je z vso odgovornostjo opravljala prof Tatjana Mihelčič Gregorčič, ki bo tudi predlagala zbore za nastop na medobmočni reviji maja letos v Brežicah. Pevsko revijo je povezovala Bariča Kraljevski. Mojca Femec RAZSTAVA OB SVETOVNEM DNEVU ROMOV 31. marca 2006 je bila v Trebnjem letošnja osrednja prireditev ob Svetovnem dnevu Romov. Knjižnica Pavla Golie je za to priliko postavila spremljevalno razstavo, izbor knjižničnega gradiva in spletno dostopnih informacij o Romih in za Rome, ki ga hranijo slovenske knjižnice. Izbrano gradivo je predstavilo strokovne in leposlovne publikacije na različnih medijih, ki bodisi raziskujejo romsko življenje, zgodovino in socialni kontekst ali so njihovi avtorji Romi. Trebanjska knjižnica ima v svoji lokalni bazi večino slovenskih publikacij z omenjeno tematiko in je na voljo uporabnikom za izposojo. LEPO JE IMETI SVOJO OBČINO, NI PA LAHKO! Tak je bil naslov prireditve, ki sojo 28. aprila pripravili v novi občini Šmarješke Toplice. Široko zasnovan kulturni dogodek, z velikim številom nastopov iz nekaterih novonastalih slovenskih občin, je bil pripravljen za pri- zorišče na prostem, vendar ga tudi selitev v kulturni dom (trikrat lahko ugibate, kakšno je bilo vreme!) ni preveč okrnila. V vlogi Krjavlja sta nastopila dva župana, zapele so šentjernejske in šmarješke pevke, pa Oktet bratov Ipavec iz Šentjurja, zaigral Janez Lekše, dvakratni evropski prvak na diatonični harmoniki, pa narodno zabavni ansambel Novi spomini, Ramplači iz Bučke in tako naprej. Iz Mokronoga so na oder pricapljali škrat Mokronožci in med drugim zaupali bojazen, da so vsa naprezanja okrog novih občin odveč, kajti, če bo šlo tak naprej, bo zmanjkalo občank in občanov. Statistike nan reč kažejo, da se vsako leto rodi manj Slovencev. In komu ali čemu bodo občine, če ne bo občanov. Mokronožci pa ne bi bili to, kar so, če ne bi svetovali: "Pojdi -domov in naredite nekaj najbolj dragocenega za vsak občino in državo: živega občana!" s.p. IZLET V PRLEKIJO Turistično društvo Mokronog je organiziralo, sedaj že tradicionalni, izlet z vlakom. Na prvi izlet smo se podali z vlakom na ogled Brionov. Lani smo popeljali dva vlaka (254 oseb!) po velikem železniškem krogu v Goriška Brda, Most na Soči in čez Bled nazaj v Mokronog. Letos smo se odločili, da si ogledamo Prlekijo. Slovenske železnice, z neumorno Jožico Prah, so nam ponudile zanimiv program. Na vlak smo sedli v nedeljo, 28. maja 2006 . Sveže jutro seje prevesilo v čudovit sončen dan. Vožnja iz železniške postaje na Puščavi, preko Sevnice, Zidanega mosta, Celja, Pragerskega, do Ormoža je minila kot bi mignil ob jutranji kavici in keksih iz pekarne "Rok d.o.o." Mokronog. V Ormožu nas je očaral baročno-klasicistični grad iz 13.stoletja. Sprehodili smo se po spomeniško zavarovanem grajskem parku do Vinske kleti Jeruzalem Ormož. Po ogledu le-te, smo se odpeljali v nekaj kilometrov oddaljeno Središče ob Dravi, kjer je sledil ogled Oljarne ter degustacija izdelkov iz bučnega olja. Olje je bilo dobra podlaga za degustacijo vin v 400 let stari zidanici Malek, oziroma "gosposki hiši", kakor jo imenujejo domačini. Pot nas je vodila v Gorišnico. Prijazni domačini so nam razkazali preko 300 let staro Dominkovo domačijo. Je najstarejša in v celoti obnovljena tradicionalna panonska hiša na Slovenskem. Urejena je kot muzej na prostem. Polni vtisov smo z avtobusom prispeli nazaj v Ormož, kjer smo se podprli s kosilom, in malce odpočili do odhoda vlaka. Vožnjo domov smo si popestrili s hladno pijačo, kavico, keksi. Šli smo se kratko igrico, kjer smo nagradili udeležence s priložnostnimi dobitki, ki jih je prispevalo mesarstvo Cvetan Mokronog, Zajc Kovinoplastika Puščava, nekaj pa so primaknili železničarji. In tudi sicer, je osebje Slovenskih železnic poskrbelo za dober "štimung" na vlaku. Utrujeni in srečni, da smo videli nove kraje, spoznali prijazne ljudi, ki so nam z največjim zanosom prikazali svojo očetnjavo, smo se razšli v topel majski večer in se spraševali: kam nas bo naslednjič odpeljal vlak?! Fotografije in tekst: Darka Zajc USPEŠNI JUDOISTI V začetku meseca aprila je v športni dvorani Bonifika v Kopru potekalo državno prvenstvo v judu za mlajše deklice in dečke, ki se ga je udeležilo 152 tekmovalcev iz 23 klubov; od tega 14 iz judo kluba Olimpija - Krmelj. Ana Marie Gregorčič iz Mokronoga, ki tekmuje za judo klub Olimpija - Krmelj je postala državna prvakinja med mlajšimi deklicami. Klubski uspeh so dopolnili še Veronika Grabnar s četrtim, Špela Oštir s sedmim ter Primož Sebanc in Luka Čeh z dvanajstim mestom. 08. 4. 2006 je v Novem mestu potekal mednarodni turnir v judu, ki so se ga udeležili tudi mladi judoisti iz Mokronoga. Omeniti velja, da so nekateri nastopili prvič, zato je uspeh toliko večji. Zasedli so naslednja mesta: Patricija Gregorčič, Veronika Grabnar, Urigelj Martin in Urban Oštir prvo, Luka Čeh in Špela Oštir drugo, Ana Marie Gregorčič četrto, Jan Jankovič peto, Nina Zaplatar, Timi Gregorčič in Teo Brzin sedmo mesto. Ekipno so si priborili tretje mesto. 18. 2. 2006 je v Samoboru na Hrvaškem potekal veliki mednarodni judo turnir, na katerem je sodelovalo 520 tekmovalcev iz petih držav. Dosegli so naslednja mesta: Patricija Gregorčič in Jan Jankovič tretje, Veronika Grabnar in Ana Marie Gregorčič peto ter Luka Čeh sedmo mesto. 21.1.2006 je v Mislinji potekalo področno državno prvenstvo osnovnih šol v judu. Osvojili so naslednja mesta: Patricija Gregorčič, Ana Marie Gregorčič, Veronika Grabnar, Martin Urigelj in Aljaž Hočevar prvo, Luka Čeh, Primož Sebanc in Spela Oštir tretje, Jan Jankovič peto mesto. Skupno so zasedli drugo mesto. 07. L 2006 je potekal v Slovenski Bistrici mednarodni judo turnir, na katerem je sodelovalo 230 mladih judoistov. Patricija Gregorčič je osvojila prvo, Ana Marie Gregorčič drugo, Veronika Grabnar tretje, Aljaž Hočevar pa deveto mesto. VPIS V ZAČETNI TEČAJ JUDA VSAKO SREDO OD 16.30 - 18.00, SOBOTA 09.30 - 11.00 URE V TELOVADNICI OŠ KRMELJ. Vse informacije so Vam na voljo po tel.: 041 545 292 - trenerka Inna TOM - ŠPORTNI VIKEND PRVI KOLESARSKI MARATON PO MIRNSKI DOLINI Prvi kolesarski maraton po Mimski dolini, ki ga je organiziral Kolesarski klub Dolenjska balanca, je v celoti uspel. Ideja za prireditev seje v klubu porodila že lansko leto, a žal malce prepozno, tako daje do njene uresničitve prišlo "šele" pred dnevi, 3. junija. Priprave in samo prireditev je vodil poseben organizacijski odbor, ki seje moral kar potruditi, da je vse teklo, kot se za tako prireditev spodobi. Progi maratona sta potekali po dolini reke Mirne in okoliških gričih, tako da sta bili precej razgibani, startno ciljni prostor pa je odstopila tovarna TOM v Mokronogu, ki je tudi vodilni sponzor maratona. Proga velikega maratona, dolgega 50 km, je imela svoj začetek v Mokronogu, nadaljevanje pa čez Pijavice, Tržišče, Krmelj, Hrastovico, Puščavo, pa ponovno čez Mokronog, nato Log, Zabrdje, Mirna, Slovenska vas, Šentrupert, Vrh Hrastovica, Krmelj, Tržišče, in zaključek, kje drugje, kot v Mokronogu. Tako imenovani mali maraton s svojo dolžino 20-ih kilometrov pa je kolesarje popeljal iz Mokronoga čez Pijavice, Tržišče, Krmelj, Hrastovico, Puščavo in spet smo pristali v Mokronogu. Skupaj je tekmovalo je 38 udeleženk in udeležencev. Veliki maraton je najhitreje prevozil Rok Petrič iz Brune vasi, na malem maratonu pa si je lovoriko prvega pripel Bruno Gričar iz Hrastovice. Na cilju so vsi prejeli praktično darilo, kolajno in seveda malico, saj po takem naporu tudi trenirano telo potrebuje okrepčilo. Sledila je podelitev pokalov najštevilčnejšima ekipama ter najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu maratona. Pokala za najštevilčnejši ekipi je prireditelj podelil Kolesarskemu klubu "Gorenje Ponikve" in Kolesarskemu društvu "Kolobajsi iz Puščave. Najstarejšega udeleženca maratona Toneta Perka (1945) je v Mokronog pripeljala iz Janč njegova soproga, za prireditev je izvedel iz medijev, odločil pa seje prevoziti veliki maraton. Najmlajša udeleženka Kaja Kocjan (1997) je domačinka iz Mokronoga, krajšo progo pa je premagala v spremstvu svojega očeta, ki je nedvomno zelo ponosen nanjo. Tako Tone Perko, kot Kaja Kocjan sta si s svojo udeležbo na maratonu prislužila lični pokalček, ki ju bo vedno spominjal na njun podvig v srcu Dolenjske. Dogajanje na cilju so organizatorji popestrili z žrebanjem praktičnih nagrad, ki sojih prispevali sponzorji. Prireditev je domiselno povezovala voditeljica Petra Kmc, tako daje bilo vzdušje resnično športno in sproščeno. Ne smemo pa pozabiti tudi sponzorjev, ki so v veliki meri Tekst in foto: Robert Gregorčič pripomogli, da je prireditev potekala tako, kot je treba, z nagradami ter hrano in pijačo. Naštejmo jih: TOM D. D. MOKRONOG - GENERALNI SPONZOR PRIREDITVE in KS MIRNA, TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTRUPERT, TOMPLAST MIRNA, TRIMO TREBNJE, DANA MIRNA, PEKARNA OPTIMA GREBENC, TERZIN GROSUPLJE, RADENSKA RADENCI, GOSTILNA BUKOVEC MIRNA, DANA PRODAJALNA JAMŠEK MIRNA, VEZENJE VINI MARTINJA VAS, BAR Al BERK GABRIJELE, POGAČAR KOLESARSKI SERVIS, TILIA ENOTA TREBNJE, MESARSTVO BIZJAK MOKRONOG, ANSAMBEL SVIT IN KS MOKRONOG. Za varnost kolesarjev in redarsko službo so poskrbela prostovoljna gasilska društva iz Mokronoga, Tržišča, Krmelja, Svetega Roka, Belega Griča, Volčjih njiv, Mirne in Šentruperta; na pomoč so jim priskočili tudi motoristi iz Tržišča. Nad zdravstvenim počutjem je bdela ekipa Zdravstvenega doma Trebnje, ki pa tokrat, na splošno zadovoljstvo, ni imela nobenega dela. Sklenimo z ugotovitvijo, da se je celotna prireditev vrtela kot dobro naoljeno kolo in prirediteljem, Kolesarskemu klubu Dolenjska balanca, že na prvi veliki preizkušnji pripela znak dobrega in premišljenega organizatorja, kar je gotovo zanesljiv in vzpodbuden zavrtljaj proti naslednjim ciljem. Edita Dobaj, foto Robert Gregorčič KOLOBAJSI Janez Pogačar, kot ustanovitelj kolesarskega kluba Koloba-jsi, sicer pa lastnik specializirane trgovine in servisa za kolesa na Puščavi, je na prvem kolesarskem maratonu TOM v Mokronogu nastopal s svojo ekipo, kije bila druga najštevilčnejša. Janez je kljub “defektu”, po hitri menjavi zračnice zasedel tretje mesto. TOM TEK 4. junija je v Mokronogu odsopihal že 5. Tom tek. Na 10 km dolgo pot seje podalo 185 tekačev in tekačic, med njimi slovenski ultramaratonski tekač Dušan Mravlje (prihodnji mesec se odpravlja v Dolino smrti), pa najboljša slovenska maratonca Roman Kejžar, ki je bil s časom 0:32:17 absolutni zmagovalec teka in Helena Javornik, kije s časom 0:35:30 prepričljivo zmagala med ženskami, v skupni razvrstitvi pa dosegla šesto mesto. Tekmovala sta tudi Dušan Semonič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije in Bruno Gričar, predsednik uprave TOM d.d. Poleg teka na 10 km so organizatorji pripravili tudi spremljevalni program - tek na 500, 1000 in 1500 metrov. Odrasli moški so tekmovali v desetih starostnih skupinah, ženske v petih, dečki in deklice v treh, medtem ko so se paraplegiki pomerili na pol kilometra dolgi progi. Med paraplegiki je bil najhitrejši Vinko Ahlin, pri deklicah roj. do leta 1994 je zmagala Urška Ribič (OŠ Blanca), do leta 1996 Nina Kranjec (OŠ Blanca), do leta 1999 Ana Kambič (ŠD Črešnjevec). Prva mesta med dečki so osvojili Jan Samide (letnik 1994) iz Mokronoga, Primož Sebanc (1995) in Matevž Hočevar (1997). Med odraslimi moškimi so bili zmagovalci: do 19 let - Matej Samide iz Mokronoga, do 29 let - Gašper Novak (Tiskarna Gajcom), do 34 let - Boštjan Hrovat (AK Portovald), do 39 let - Robert Lenardo (AK Sevnica), do 40 let - Roman Kejžar (Mass Ljubljana), do 49 let -Anton Erjavec (Nova LB), do 54 let - Matija Ožanič (TŠD Kostel), do 59 let - Štefan Lešnik, do 64 let - Rajko Zupančič (AD MB 98), več kot 65 let - Ivan Bartol. Pri ženskah so bile najhitrejše: do 24 let - Daneja Grandovec (AD MB 98), do 34 let -Andreja Wimmer (SC Lofer/Salzburg), do 44 let - Helena Javornik (Slovenska vojska), do 54 let - Ivanka Širca (AK Pivka), 55 in več let - Urška Bizjak (Gorenjski glas). foto Robert Gregorčič mokronajzar| PLES To je naša “raperka” Maša Udovč, ki je na državnem prvenstvu, ki je potekalo 7. maja v Murski Soboti, osvojila kot solo plesalka 12. mesto in 3. mesto kot skupina (mala for-macija-pionirji). Maša svoje plesno znanje osvaja pri plesni šoli PAN iz Novega mesta. Njen mentor je Robi Grmek, ki jo pridno trenira že 4. leta. »MEDICAH« Sonjo Novak s.p., Preloge 2, 8230 Mokronog PE: "MEDICAR" PREVOZI BOLNIKOV IN INVALIDNIH OSEB Aškerčeva 7, 8000 Novo mesto Si težko zagotovi prevoz vaših ob« zdravniku? Možnost pr«__________ ________ Zagotovljeno spreifistvo pri speclal IV.,. ^ prevoz na relaciji Moki vključeno čak vozičku. gledlh. že od 7.200 DEŽURNA SLUŽBA NON-STOP 07 33 71 421 mJL POGREBNA SLUŽBA #NOVAK mokronog - novo mesto -13 let z vami Spoštovani svojci umrlih! Z trinajstletnimi izkušnjami v dejavnosti Vam stojimo ob strani v težkih trenutkih Vašega življenja. Želimo Vas opozoriti na konkurenčno podjetje, ki z našim poslovanjem nima mč skupnega, razen ENAKEGA družinskega imena, s katerim se predstavljajo. Tako s tem povzročajo zmedo pn naročnikih, saj le ti velikokrat ne vedo. če je klicano TISTO podjetje, ki so ga ŽELELI poklicati! Naj Vam bodo naše dolgoletne izkušnje porok za kvaliteto, profesionalnost in ugodno opravljene storitve! SON JA NOVAK s p. ft wm rwiKjw s® fii; wm ■ !?A*r!S tfš ~^jvoHvva >v‘ tj, ‘id-oljec/nf/t t l Čnu^cvjci^vv ietiA/i+tiia, fiudi. ^ri*- —** du^ c^u~ M^sr ittnJ • „ fj-i, ' /■ . ■ f"0lri*u. uv/ku,' I P*>\ . ** ****-/»*,#, J J dret- jHveLj«./** S.fi.Zccb Vabimo vas na svečano proslavo ob Dnevu državnosti in odkritje spominskega obeležja v spomin na dogodke osamosvojitvene vojne 1991 v vojašnici Mokronog-Puščava, ki bo v soboto 17.6.2006 ob 17.00 uri pri Domu kulture v Mokronogu. Slavnostni govornik bo Igor Bavčar, tedanji minister za notranje zadeve. Slavnosti bo sledil kulturni program in podelitev priznaj in zahval pripadnikom specialne enote milice, posebni enoti milice, enoti slovenske vojske in pripadnikom civilne zaščite. Po končani slovestnosti vabimo vse udeležence proslave na vojaško malico in napitek, ki bo na prostoru Gasilskega doma Mokronog. Drugi del svečanosti bo namenjen prijateljskemu srečanju. Veselimo se vaše udeležbe, da bomo skupaj proslavili 15. letnico samostojnosti Republike Slovenije. Policijsko veteransko društvo "SEVER" Dolenske in Bele Krajine Društvo vojaških vojnih veteranov vojne za Slovenijo Trebnje Štab za civilno zaščito občine Trebnje V '<-S im* r ■m tai '4 v« in 2JJ ■Ta & 4 _^r .i.^^iMafe^Bto .....g'.:..... -aifc, •< ^ssiKjBrv .£*> > iv ,