StGV« 130.	(Posamezna številka 8 vinarjev.)
Uhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L'sufc&vo: L'l;ca Sv. Franći^kn Asittcga ?t. 20, L nedstr. — Vsi dopisi r.aj se pošiljajo urcUn.iivii lista. Neirankirana pisrru se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. U a aieij In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij b i .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z ot ejenim porcilvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsISkega št. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto....... K 3120
Za pol leta .................. 15-60
za tri mesece............... . 7 80
ta nedeljsko izdajo za celo leto . 6-20 za pol leta ................ t 3*60
V Trsku, v petek, 11. mala 1917
Letnik XI!!.
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa £0 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Tiitu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega $t. 20. — Poštnohranilničnl račun Št. 't1.652.
Cesar in VI. avstrijsko vojno posojilo.
Njegovo Veličanstvo cesar je poslal fi-ranćnemu ministru tir. SpitzmiiHerju sledečo brzojavko:
Vaše naroČilo o pripravah za šesto vojno pcscHio sem vzel na znanje. Hvaležno se spom-jjajoč izredne požrtvovalnosti vse ve v prebivalstva pri ccsedanjih v ojnsh posojilih, izražam rado. da bosta avstrijski kapital in veliki krog varčevalcev v sedanjem, za srečno končanje vojne posebno važnem čas«i dokazala vnovič našo neomajno finančno meč in neuklonljivo odločnost.
/az sam pcdprsuiem 12 milijonov kron šestega avstrijskega vojnega posojila.
KAREL.
! a ielja cesarja bo gotovo za vsakega prebivalca Trsta in Primorske mogočno bodrilo, da pri-pe\a s podpisom 6. vojne-tj posojila k posvečenju tega velikega i!ela i;i s tem k dosegi visokega cilja, : fcerajšnjega častnega miru.__
Imm nrniadaa poročilo.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razgiaša: 10. maja 1017.
Na r.ofcenem bojišču nobenih važnih
dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO.
BEROLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan. I rt. maja 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Pri Arrasu postaja topovski hoj vedno močnejši. Naši jarki zapadno Lensa in Avionsa so bili včeraj ciJj brezuspešnih sovražnih podvzetij. Fiesrnij ie ostal proti novim angleškim napadom brez izjeme v naših rokah. Za posest Bullecourta valovi boj s^mterja. Me J SoisKmsofn in Reimsom ]e bojno ue-M \rnje mestoma zopet oživelo, a je večji-dd zmerno. Na zimski gori in pri Sair.te Marie vzhodno Corm»cy je bilo odbitih več r ono v no izvršenih francoskih napadov po srditem boju iz bližine in s protisunki. Severozapadno Prcsnesa so bili sovražni delni s inki brezuspešni. — Armada vojvode Albrehta: V več odsekih so bila pod-vzetja naših izvidnih oddelkov uspešna. — Devet sovražnih letal je bilo sestreljenih \ zračnem boju. eno s topovi.
Vzhodno bojišče. — Ob Naravi v ki, pri Brzezrnih in ob železnici Tarno-nol Zločov je od časa do časa zc^jet oži-\el trpovski in minovški ogenj.
Namacedonski fronti se je nrdalievala bitka včeraj z največjo srditost*.* in je prekosila v srditosti vse dosedanje boje na tamkajšnjem bojiiču. Seve-rnzapaliio Bitolja so se izjalovili sovražni :i ipadl. ki so imeli za cilj posest naših vi-.i ■ ih postojank. V kolenu Ćerne so b'rti iun popold.ie in zvečer z najjačjim topi- *>kim in minovškim ognjem pripravljeni in na fronti 16 km izvršeni napad* itaTjan-skih. francoskih in ruskih mas odbiti ob naj'ežjih izgi bah za sovražnika. Severno \cdene v naše postojanke prodrli Srbi -!> bi'i krvavo vrženi nazaj. Zvezna nemška in bolgarska pehota je v trdovratni obrambi in srditih protisunkih, podpirana iiajno po artiljeriji, obdržala brez izjeme postojanke in se bila sijajno.
Prvi generalni »vartirmojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO. • SOFIJA, 9. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Zapadno in severno Bitolja živahen topovski ogenj s kratkimi presledki. Sovražne pehotne skupine, ki so hotele prodirati proti Perister-ski planini, so bile z lahkoto odbite. Na celi fronti v kolenu Ćerne tekom dneva in ponoči neprestano živahen topovski ogenj, ki je dosegel proti višini 1050 in severo-
PODLISTEK.
Milijonar, ki le izginil.
Roman. Francoski spisal Evgen Chavetie.
Ce je mislil baron, da prestraši Hanibala z očitanjem, da je umorii Bricheta, se jc popolnoma zmotil.
Kapitan se je namreč po de Lozerilovih besedah zakrohotal na ves glas, da je kar odmevalo po sobi hi prešlo par minut, preden se je pomiril toliko, da mu je odgovoril še vedno s sunkom:
— O, ljubi moj prijatelj, odkoJ vam pa prihajajo taki smešni domisleki?
Dasiravno je kapitanova veselost iz-Pr,četka nekoliko zbegala de Lozerila, je vendar takoj zopet odgovori! popolnoma mirno:
Smešni domisleki? Ali je morda umor vašega zeta Bricheta smešen domislek?
Potemtakem ste trdno prepričan, da
vzhodno Makova od časa do časa živahnost bobna jc čega ognja. Močni sovražni peh rini oddelki, katerih zbiranje v sprednjih sovražnih jarkih le bilo takoj opaženo, niso mogli izvršiti splošnega napada, ker smo jih sprejeli z uničevalnim ognjem. Posamezne stotnije, ki se jim je posrečilo zapustiti jarke, so morale pobegniti nazaj. Le v vzhodnem delu kolena Ćerne je zsmogel sovražnik izvršiti napad. ki pa se je izjalovil ob najtežjih izgubah. Proti poldne je zamogla sovražna pehota po novi srditi topovski pripravi izvršiti nov napad severovzhodno Makova, ki pa ga je odbil naš topovski ogenj. Tekom noči je napadel sovražnik obe krili naših postojank v kolenu Ćerne, a je bil istotako popolnoma odbit. Vzhodno Ćerne je postajal sovražni topovski ogenj znatno jačji. Tekom noči so posamične skupine ponovno napadle v smeri vasi Stravine, a so bile vedno odbite z zapornim ognjem. Opolnoči je izvršil sovražnik srdit napad na Gradešnico, a je bil odbit z velikimi izgubami. V ozemlju Moglenice je bilo bajno delovanje živahneje. Tekom celega dne streljanje topov, pušk in strojnic. Sovražna skupina je poizkušala prodirati proti vasi Nonte; pregnal jo je naš ogenj. Zapadno Vardarja podnevi in ponoči silno srdit topovski boj z majhnimi presledki tekom noči. Pri Alsak Mahle je poizkušalo napredovati več sovražnih oddelkov, ki jih je zavrnil ogenj naših pušk in strojnic. Sovražnik je tekom celega dne skrajno srdito obstreljeval s topovi in strojnicami naše postojanke južno Dojrana. Da bi jih zasedli, so izvršili Angleži popoldne in ponoči več z veiiko trdovratnostjo napravljenih zaporednih napadov. Prvi je bil zastavljen ob 5 popoldne na vsej fronti Doj-ranskega jezera do vasi Karateli; izvršen je bil v večvrstnih kolonah, ki so bile sprejete s topovi, strojnicami, bombami in minami in so se morale umakniti ob težkih izgubah. Ob U zvečer je sledil drugi angleški napad, ki ga je doletela ista usoda, le na dveh točkah se je Angležem posrečilo prodreti v našo postojanko, odkoder pa jih je zopet pregnal naš protinapad. Ob eni ponoči je izvršil sovražnik še sii-nejši napad; posrečilo se mu ie tudi na posamičnih točkah prodreti v naše sprednje jarke, toda protinapad, ki ga je izvršil hrabri 34. pešpolk z bajonetom, ga je zopet vrgel iz naših postojank, pri čemer je imel velike izgube. Ćez pol ure nato so poizkušali Angleži nov napad, a so bili precej lahko vrženi. Ob Belašici in Struni i običajno topovsko delovanje in pa-truline praske. — Romunska fronta: Pri Tulcejt streljanje pušk in ogenj strojnic.
TURSKO.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Na perzijskem ozemlju, vzhodno Suletmanije, so naši prednji oddelki zavrnili po ruski konjenici podpirani napad. Ob Evfratu so naši konjeniški oddelki v okolišu Faludže napadli neki sovražni osebni avtomobil, ubili dva oficirja in enega moža in uplenili avtomobil z vso prtljago in vsemi listinami. Ob Tigrisu so izvršile naše konjeniške patrulje posrečen napad na neko sovražno četno koleno; več mož spremnega moStva je bilo ubitih ali ranjenih. — Kavkaška fronta: Na fronti je bilo povsod mirno. — Sinajska fronta: Močna sovražna konjenica je poizkušala z desnega sovražnega kiila sem napasti enega naših sprednjih eskadronov; poizkus se je izjalovil. sovražna konjenica se je zopet umaknila.	_____
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, !0. (Kor.) VVcIffov urad poroča: V Atlantskem morju so bili vnovič potopljeni 4 parniki in 4 jadrnice, skupno 22.500 ton.
Nač. adm. štaba mornarice.
LONDON, 9. (Kor.) Admiraliteta naznanja. da je bil dne 5. maja torpediran en polagalec min. ki se jc takoj potopil. Pogreša se 2 oficirja in 20 »nož.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
9. majnika. — Na fronti običajne topovske akcije, ki so bile srditejše v su-
je bil moj zet umorjen? — je vprašal Hanibal, brišoč si solze, ki so mu vsled smeha stopile v oči.
—	ALi niste poslušal žalostne pripovesti o umoru, ki sem jo prejle pripovedoval gospodu Je Badiereu?
—	Slišal sem zelo malo; spal sem. Toda prebudil sem se še dosti zgodaj, da sem iz zaključka mogel razumeti vse.
—	No torej, umorjenec ie bil vaš zet Bri-chet.
—	Ali ste prepričan o tem?
—	Popolnoma.
—	Zakaj pa potem niste spoznal slike, ko so vam jo pokazali. — je vprašal kapitan, ki se je zresnil.
Na to vprašanje je de Lozeril zopet ostro pogledal kapitana. Toda na njegovem licu se je kazala le navadna radovednost in niti sled vznemirjenja ali strahu; z Jelo se je. kot da bi ta mirnost oma-javala tajni Lozerilov načrt. Zato je odgovoril obola vi jajc se:
ganski dolini, pri Gorici in na Krasu. Delovanje izvidnih oddelkov je izzvalo hude spopade v Valarsi, na pobočjih Mon-te Maja in Monte Cimona, jugovzhodno Pontebe in na Krasu. Napravili smo par ujetnikov, med njimi enega oficirja.
Rusko poročilo
9. majnika. — Sovražna artiljerija je razvijala živahno delovanje v smeri Vilne in Vladimirja Voliniskega. Vzhodno Zlo-čova je razstrelil sovražnik dva minska rova, pri čemer so bili naši jarki poškodovani.	_*__
Prekinjenje odno-'ajev med Liberijo in Nemčijo.
ROTTERDAM, 9. (Kor.) Generalni konzul republike Liberije je dobil brzojavno obvestilo, da so bili diplomaučni odnošaji med Liberijo in Nemčijo prekinjeni.
Socijalistična konferenca v Stockholmu.
STOCKHOLM, 9. (Kor.) »Dagens Ny-heter« poroča, da so na sestanek socija-listov v Stockholmu arispeli tjakaj: ministra Stauning in Madsen kot zastopnika Danske, Hole Lian, Jakob Vidnaes in Magnus Nielsen kot zastopniki Norveške. Imeli bodo danes pripravljalno posvetovanje s švcJskim odsekom, obstoječim iz Brantinga, Linquista*in Moelerja. Upa se, da pridejo v Stockholm tudi ruski socijalisti. Francoska ;ocijalitična manjšina je že obljubila svoj prihod.. Iz Amerike je kot zastopnik internacijonale že odpotoval hads Hovve.
STp£KHOLM, 9. (Kor.) Skandinavski komite za delavske organizacije švedske, Danske in Norveške, ki se sestane danes v svrho vzpostavitve skupnega delovanja socialističnih strank v smislu končanja vojne, je obljubil konferenci v Stockholmu popolno podporo in izrazil nado, da ne bo nobena socijalistična stranka proti udeležbi na nameravani konferenci.
LONDON, 10. (Kor.) Narodni odsek delavske stranke je imel včeraj v spodnji zbornici sejo, na kateri je sklenil, da se ne udeleži predlagane konference v Stockholmu. Dalje je bilo sklenjeno, <da se ukrenejo priprave za sklicanje konference delavcev in socialističnih strank vseh zveznih dežel, vštevši Združene države, v Londonu. _
NOVA RUSIJA.
General Dragomirov poveljnik severne ruske fronte.
LUGANO, 9. (Kor.) Glasom petrograj-skega poročila Agenzie Štefani je bil general Dragomirov na mesto generala Ruskega imenovan za višjega poveljnika severne fronte.
Kongres zastopnikov črnomorskega brodovja.
SEVASTOPOL, 8. (Kor.) Kongres zastopnikov črnomorskega brodovja, gar-nizije in delavcev je sprejel sklep, ki zahteva popolno jamstvo za svobodno vožnjo po vseh morskih ožinah in jamstvo, da ne bo moglo v Ćrno morje nobeno sovražno brodovje.
Gučkov obolel.
KOPENHAGEN, 9. (Kor.) Po poročilih petrograjskih listov je bolezen vojnega ministra Gučkova takega značaja, da bo najbrže prisiljen, da za nedoločen čas odloži vodstvo vojnega ministrstva. Vsa posvetovanja pri Gučkovu so bila odpovedana.
Proti ustanovitvi ukrajinskih in finskih polkov.
BERN, 9. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Petrograda, da je izvršcvalni odbor delavskih in vojaških poslancev zaprosil oblasti, naj ne dovolijo ustanavljanja ukrajinskih, estlandskih in finskih polkov.
General Karčev umorjen.
PETROGRAD, 9. (Kor.) Poveljnik sibirske fizilirske div /ije v Rigi, gm. Karčev, je bil na izprehodu v bližini kolodvora umorjen.
Razglas provizorične vlade na narod.
PETROGRAD, 9. (Kor.) Provizorična vlada objavlja daljši razglas, ki našteva vse obvezne odredbe vlade napram deželi, med njimi posebno amnestijo, odpravo
—	Bal sem se, da bi zapletel v stvar nekega starega svojega prijatelja, če bi bil spoznal sliko.
—	O, o, dragi moj, ali že zopet začenjate s svojimi slabimi šalami, — je ogovoril kapitan zbadljivo.
Potem se je udobno naslonil na mizo in nadaljeval:
—	Pojdite, pojdite, Lozeril, bodite nekoliko resen, in pogovoriva se pametno. Brichet ni bil niti igralec, niti pivec in bil je strahopetnejši od zajca. V celoti je bil tepec, na katerem mi ni bilo dosti. Toda čemu bi naj ga bil umoril? Ce se hoče človek iznebiti človeka, stori to iz treh vzrokov: iz maščevanja, strahu ali pa zaradi gmotnih koristi. Kak povod naj bi bil imel jaz, da naj bi se maščeval nad človekom, ki ini je končno vendar samo koristil? Poleg tega je bil tako neškodljiv, da se ga sploh ni mogel bati nihče. Torej sta tako odpravljena že dva y z roka, da bi ga bU umoril jaz....
smrtne kazni, pravno enakost državljanov, društveno in zborovalno svobodo itd. in nadaljuje: Posamezne skupine gotovih slojev prebivalstva, ki si niso dovolj sveste važnosti trenotka, poizkušajo uresničiti svoja stremljenja na nasilne načine, ki uničujejo notranji red in povzročajo anarhijo. Provizorična vlada smatra za svojo dolžnost, da izjavi, da spravi lahko to stanje državo v notranje težkoče in povzroči njen poraz na fronti. V svrho ohranitve in ojačenja pridobljene svobode poživlja razglas vse, da naj cjačijo oblast, ki ščiti to svobodo.
Ćudne razmere v okraju Schližsselburg.
PETROGRAD. 10. (Kor.) Remeriev ura»i' poroča: Vojni odsek Schliisselburga ie proglasil okraj Schlusselburg za avtonomno enoto in ustanovil v okraju pod-odseke. Sklenjeno je bilo, da se zapleni vsa zasebna posest. Predsednik in dva bivša člana zemstva so bili aretirani.
RAJHSTAG.
BEROLIN, 9. (Kor.) Po rešitvi mornariškega proračuna se je pričelo posvetovanje kolonijalnega proračuna. Tekom debate je izjavil posl. Noske, da se zahteva socijalnih demokratov po miru brez anek-sij nanaša seveda tudi na kolonije. Mir brez. nasilstva pomeni, da se vrnejo Nemčiji tudi kolonije, kar pa ne pomeni, da se ne bi mogel tamkaj premakniti noben mejnik. Izpremembe mej proti primernim kompenzacijam so mogoče. V istem smislu so se izrazili tudi govorniki meščanskih strank. Državni tajnik dr. Solf jc izjavil, da je debata dokazala, da bi vse stranke sodelovale za vzpostavitev kolonij, ki se bliža s pozitivno gotovostjo. Zbornica je rešila nato brez debate vse manjše proračune, s čemer je drugo čitanje končano.
BEROLIN, 10. (Kor.) Zbornica razpravlja o desetih, dne 11. januarja 1917 podpisanih pogodbah s Turčijo. Državni tajnik dr. Zimmermann je naglašal veliko politično važnost pogodb in prosil, ^a naj se pogodbe kolikor mogoče hitro odobre soglasno. Ministerijalni ravnatelj dr. Kriege je podal natančno pojasnilo tozadevnih razprav kakor tudi vsebino posamičnih pogodb, nakar ie sprejela zbornica pogodbe v vseh treh črtanjih. Rezultat jc bil sprejet z živahnim odobravanjem. Predsednik je dobil -dovoljenje, da izrazi turški zbornici pozdrav in čestitke k srečnemu zaključku velikega dela. Državni zbor je pričel nato razpravo o prehranjevalnem vprašanju.
kupčijah. Da skrbi za zdravo za'rtuni-štvo, je imel dovolj časa, priložnosti in plače. Dejstvo je in ostane, da so krogi okoli Ilirske banke zanesli razdor v vseslovensko-zadružno organizacijo, da bi dobili vsaj det organizacij za svojo banko. To se jim je posrečilo, za to hočejo sedaj mir. Kakor pravi sobotni »Slovenec«, jc načelnik S. L. S., takrat obenem vodilna oseba Ilirske banke, zares vse pravočasno predvideval. Ker se člankar po dogodkih, katerih priča srno bili, frivolno sklicujc tudi na demokratično načelo, konstatiramo, da na občnem zboru manjšina ni hotela več priznati večinskega principa, ampak zahtevala, da se njej ukloni večina. Tudi to ie malo demokratično, da člankar deli kranjske zadruge v bolj in manj ugledne. — Z zadružnim bojem se štajersko politično vodstvo dosedaj ni bavilo in ni dalo nobene izjave; za to služi poukovanje sobotnega člankarja le, da se v javnosti kali čistost resnice. Ali pa res ne bo potrebno zavzeti stališča, ker se je od kranjskih bančnih krogov v lastne interese razbila vseslovenska zadružna organizacija, o tem odločevati ni naša stvar.
»Nova založba.« Iz Ljubljane: Že pred vojno se je tuintam slišal glas, ki je v smislu naših verskih, narodnih in demokratičnih načel kritično motril razne pojave v našem javnem življenju. iMed svetovno vojno smo se bolj brigali za tuii svet nego za uomače zadeve in potrebe. Pod ranjkim grofom Stiirgkhom so se dogodili na Kranjskem dogodki, ki so odločno kričali h kritiki. Vsled posebnih razmer, katerih v demokratični stranki nismo smatrali kot mogočih, kritični glasovi niso mogli priti v javnost. Pri tiskov nih razmerah na Kranjskem to tudi še danes ni mogoče. Zato se v Ljubljani ustanavlja zadruga »Nova založba . ki hoče / zalaganjem listov, revij in brošur vzbuditi in širiti stvarno kritiko nezdravih razmer in s pozitivnim Ctlotn pomagati, da uspešno rešin.o velike potrebe slovenskega naroda na našem jugu. V pripravljalnem odboru jc nekaj katoliških lajikov in duhovnikov. Prepričani so, da je njihova dolžnost, na glas povedati svoje misli voditeljem in ljudstvu. Naj pridejo te stvari na dan, da pridemo do ja-nesti, ki je edini prvi korak do zdra\ijenj«). Y;uko odlašanje bi bilo narodu.in njegovi bodočnosti škodljivo. Ali je to* na drugi strani naroda spoznal tudi ljubljanski »Slovenec , ki v zadnjih dneh nekaj več piše o spornih slovenskih razmerah? Res je čas za temeljito razpravo!
* • •
Razkol v „Slov. Ljudski Stranki".
V zadnji »Straži« čitamo te-le citate, oziroma polemične notice:
Jugoslovani v zbornici. Zadnji »Mir« piše: Jugoslovanski poslanci bodo v sedanjem zasedanju pomenili več kakor v prejšnjih zasedanjih, ker bodo nastopali združeno. Vojni čas jih jc zedinil in je upati, da se bo ta edinost še tesneje spojila, ako ne pride odi katere strani tudi tu vmes kaka intriga. — Sobotni »Slovenec« je v uvodniku pozival poslance, da naj bodo edini, in zapisal besede: »Gorje onim, ki bi v tenj veleresnem času osebne spletke stavljali nad življenjski interes naroda in države!« Želeti pa bi bilo le, da bi se po njih ravnal ravno tisti, ki jih je inspirirah Ker če kdo kliče na slogo v zbornici, naj doma ne dela nesloge in ne cepi moči. Sloga ni potrebna samo tam, kjer bi se čutil kdo tako precej osamelega, ampak tudi tam, kjer ima moč in jo lahko izrablja.
Zadružništvo in politika. Iz zadrugarskih krogov: Pod napisom »Zadružništvo in politika* je priobčil v sobotnem »Slovencu« nekdo članek, ki jc gotovo načelniku S. L. S. mnogo bližji nego resnici. Konštatiramo, da je načelnik S. L. S. v lastni osebi lansko leto intenzivno delal proti Z. Z. in G. Z. z razširjanjem novic in govoric, ki niso bile v korist složnemu delovanju pri imenovanih zavodih. Vsaka nasprotna trditev je laž. Konštatiramo, da si je načelnik S. L. S. med tem ustanovil Ilirsko banko in postal predse .'mik njenega upravnega sveta. Ko je bila Ilirska banka ustanovljena, je postala skrb bančnih krogov aktualna, da si za svojo banko zasigurajo bogat dotok iz kreditnih zavodov. Nadzorstvo Z. Z. je bilo po svoji večini pod vodstvom upravnega svetnika dr. Pegana za ta načrt, za to so zahtevali bančni krogi, da se voli dne 30. dec. 1916 staro nadzorstvo. Tudi načelnik S. L. S. je, kakor »Slovenčev« člankar priznava, posegel vmes, da se izvoli staro nadzorstvo, posegel torej vmes na korist Ilirske banke, pri kateri je bil predsednik upravnega sveta in delničar. Za razdor v vseslovenski zadružni organizaciji ni bilo stvarnega povoda, kajti tega tudi gospodje pri Z. C. ne bodo hoteli trditi, da bosta upravna svetnika i. b. dr. Lampe in :-r. Pegan uveljavila nove zadružne ideje, ker v dosedanjem svojem zadružnem delovanju — in to je lepša polovica njunih let — niti starih načel nista udejstvila v splošno zadovoljnost. — Tudi upravni svetnik I. b. Traven ni imel stvarnih razlogov za razdor, k večjemu da je bil oviran v svoji in svojega brata
Posneli smo te citate in polemična izvajanja iz važnega odločilnega razloga. Ce smo se doslej držali nekako v rezervi in hoteli pričakovati, da stvari v ožjem okviru stranke same dozore do rešitve, če smo menili doslej, da ne bi bilo na korist slovenske stvari, ako se ta naša notranja kriza razgalja preJ široko javnostjo. pa moramo druga6e soditi danes, ko v prvi vrsti prizadeti krogi in činitelji sami izjavljajo, -da do ozdravljenja more dovesti ena edina pot — jasnosti, odkrite besede.
Iz gornjih izjav je razvidno, da kiopca ni več možno razvozlati, ampak da ga treba presekati! Iz teh polemičnih spopadov se že delineirajo, rišejo črte borbe, ki se ima izvojevati med obema taboroma v Slovenski ljudski stranki. A ker je to največa slovenska stranka, ki jej je poverjeno vodstvo slovenske oficijelne politike, jc na tem razkolu in na njega razreševanju interesirana slovenska skupnost — bo izid tega boja pomemben za skupno slovensko stvar.
Nam pa jc bilo, nam je danes in nam ostane kardinalno načelo, da je vsesplošni narodni koristi podrejati vse in vsakršnje ozire. Zato po takih izjavah od prizadete strani n. pr.: da bi bilo vsako odlašanje škodljivo narodu in njega bodočnosti — odpadajo tudi za nas vsi oziri in pomisleki. Posebno še zato, ker bi spričo sedaj očitnega dejstva, da se nasprotstva ne dajo več poravnati, da jc spor prešel v stanje akutnosti, in da je pri prizadetih strujali trden sklep za izvedbo boja do odločitve — naša rezerva itak ne preprečila razvoja stvari.
Spor jc akuten, zatožbe in očitanja so tako težke naravi, da mora vsa slovenska javnost zahtevati — jasnosti! Po tem izpoznanju bomo odslej uravnavali tudi mr svoje postopanje napram tej krizi. Vršili bomo dolžnost narodnega glasila, ki mora govoriti, kier je interes naroda v igri. In to nalogo bomo vršili tem laglje, ker nismo po ničemer vezani na nobeno stran in bomo mogli biti objektivni sodniki, ker nam osebe niso nič, stvar pa — vse! — Sporočamo torej: dočim smo se doslej — in še to poredkoma — omejali le na citiranje glasov, ne da bi pridodajali kako svoje mnenje, se bomo odslej tudi prigla-šali k debati, oziroma, odpiramo predale lista njim, ki jim je namen, da s pošteno in razumno slovensko besedo pripomorejo, da se naša slovenska hiša končno enkrat uredi tako, da bo koristno delu za narodovo bodočnost.
ŠESTO VOJNO POSOJILO JE TU. VSAK NAJ STORI SVOJO DOLŽNOST.
Stran II.
„EDINOST* štev. 130.
V Trstu, dne 11. maja 1917.
na
m
2 V
vklj
hoo
Razne polilKne vesti.
Vprašanje novega predsednika zbornice. Nationalvcrband je torej postavil svojega načelnika dra. Orossa kot kandidata £a predsednika poslanske zbornice. Mož *je hud nacijoralno - političen eksponent, 4iarodno-prononsirana oseba v najoiurne-jc;n pomenu te besede. Po pravici pravi 1 »Slovenec«., da ta kandidatura pomenja ^za slovanske stranke ncasus beli!«. — Nu. to pot smo v tem ugodnem položaju, da je nas odpor proti možu podprt po — ne-simpatijah in nizki ceni, ki jo uživa v svoji lastni stranki in med lastnimi soplemenja-Isi. Iz praske »BohemBe« doznajeino namreč. da oć 232 nemških poslancev in okolo 100 članov Nacijonalverbanda glasovalo zanj le — 38 poslancev. In še ti so glasovali za njegovo kandidaturo le zato, da bi se — rešili dra. Orossa kot načelnika Naticnalvcrbanda!! To priznava izrecno rečeni praški list ko pravi, »da bodo vsaj mogli vajeti Verbanda položiti v druge roke! In potem pripominja še ?>Bo-hemiia t prav zlobno: Odkriti smo dovolj. da priznavamo, da nas malo teži vprašanje, £ii bo dr. Gross na predsedniškem stotu inož na svojem mestu!« To je dv>volj jasno povedano. Ne smatrajo ga za spo? j. Za nas ra ga izključuje njegova narodna nestrpnost, da ni pričakovati od nieza tiste objektivnosti, ki je predsedniku zbornice v prvo dolžnost. Slovanske stranke ga odklanjajo in se prav primerno zahvaljujejo za tako poklonitev. Po takih dogv Jkih na bojiščih smejo že zahtevati j na čelu zbornice moža, ki mu bodo tudi; one mogle zaupati.
Madjarska oligarhija in volilna reforma na Ogrskem. Ko se je nedavno temu ogrski min. prei. grof Tis z a povrnil z Dunaja kot »zmagovalec«, jc porabil neki du-li^t. ki sicer rad piha na naigla^nejo ;^avstrijsko pisca!, priliko da je za-, /^al velik slavo^pev temu državniku, iiub, ali ra morda ravno radi te^a. da pre i' žiti načrt za dokaj pristriženo reform j. in \ kljub dejstvu, da stori to po; izrecnem nalogu v ročnem pismu vladar- j ja: naj uresniči volilno reformo, »ki bo odgovarjala današnjemu času In žrtvam odrskih narodov.« A kaj hoče glasom ofi-j cijozncga komentarja, ki ga jc Krof Tisza dal napisati k cesarjevemu ročnemu pismu. ki ic je kontraMgniral. za katero jej torej on koitstitucijoneloo odgovoren — J ta njegova volilna reforma? Morda, splošno, direktno in trajno volilno pravi-; co. ki bi c-Jina odgovarjala sedanjemu ča-' 5U_ splošne -V::iMkratizacije? Ah reformo, ki bi odgovarjala žrtvam narodov za1 državo?! Ce ste t. '.o mislili, primite se za nos in popraskajte se zu ušesa! Pa nič ne: zmajajte z glavo, ker je za madjarsko oligarhijo in nje sodstvo življenski interen. da odklania resnično demr>kratiziranje I ja\ nega življenja! To bi bilo grob zanjo, j Reforma hoče — ker mora — nekaj dati. ali to nekaj bi ponienjalo blizu — nič. \ o-I liino pravico hoče razširiti na mejltelje !ruiri»tne svetinje in pa na tiste držav-j lia ic, ki sicer niso vešči pihanju ali čitank j. a plačuieio 2«> K davka in posedujejo oral zemljiške posesti. "I o razširjenje volilne pravice je beraško in nikakor ne mi. .aria intencijam krone! Grof Tisza r. ;: oJv-raviti na Ogrskem veljavnega razrcJnega zastopstva, ker noče resnične-' ubkeua zastopa, posebno pa ne primernega zastopstva ogrskih narodnosti! eeč: niti tesa noče. da bi producirajoče j Ijarske plasti prišle do veljave. Hoče j .. ti privilegije stanov, na katere se a madjarska oligarhija, Vidimo torei :uden, osup!jaj<;č prizor: grofu Tisza. i skemu ministrskemu predsedniku, ki: ;ontrasign'.ral cesarjevo ročno pismo, i ja gori označeno volilno reformo.! u je — isti odrski ministrski pred- j ^______^roi Tisza. ki naj bi izvel. kar nalaga ročno pismo!! In potem še dejstvo, da se pri tem nahaja v naravnost angeli- j skciii s^ glasia z vso — opozicijo, s katero I se sicer ruva. da kar cunje okoli lete. Ko j gre za borbo proti vsaki politični veljavi j narodnosti, so vse te oligarhične stranke i ene misli in enega srca. Naj le: pride vendar-le prej ali slej. kar mora priti. —| Prej ali slej dobi tudi Ogrska demokratizirano volilno pravico, ker bodo silili na to tudi interesi vseh delavnih — ne menimo samo oeiavskih v ožjem smislu — madjar-skih slojev. Tudi onstran Litve se mora \ narodnostno vprašanje pravično rešiti, kar, se zgodi, čim se volilna pravica res demokratizira. To zahteva tudi skupni interes, monarhije, kakor dobro naglasa »Rund- • schau: Južnoslovansko in romunsko! vprašanje nista zgolj ogrska, marveč stvar i vse monarhije. Ako nočemo, da smo to svetovno vojno brezsmotreno vojevali, se; morate ti vprašanji radikalno rešiti s tem, da vDunai« uresniči stremljenja južnih Slovanov in Romunov po narodnem ujedinjenju v sklaau z življenskimi interesi monarhije na Balkanu! V to pa je neizogibno potrebna izprewiemba zisteina na reševanju naroda.h vprašanj (tosko-Hrvatskc1
Bela moka za kuho.
Aprovizacijska komisija sporoča, da se bo tekom prihodnjega teina dobivalo tudi po % kg bele moke za kuho na osebo in sicer proti izročitvi odgovarjajočih od-rezkov krušne izkaznice, neodtrganili od izkaznične matice m veljavnih za čas od 12. do 25. t. m.
S< m
ot tu
ki n n as i
Aorovizadiske stvari.
Jagnjetina.
Jutri, v soboto. 12. t. m., se bo prodajala jagnjetina proti izkaznici za živila, ki se preščipne v notranjem delu pod štev. 4o, Na vsak odmerek izkaznice za žrvila se bo moglo dobiti 7* kg mesa. — Prodaja se prične oh 6 zjutraj v našle-Injih mesnicah:
Rocchelli, ul. Piazza Piccola 2 (za ina-gistratom), Predonzani, ul. Campanile 15, Cossich, ul. Ugo Foscok> 2, Rumetz, Lar-go Santorio Sai»torio 2, Callm, ul. Bk>-roevic 18.
Cena:
Prednji deli s priklado po K 6*56 kg, zadnji deli s priklado _ po K 7'52 kg, glava	~ K 150.
DomaČe vesti.
Minister dr. Trnka — častni meščan ljubljanski. Ljubljanski občinski svet je imenoval na svoji zadnji seji na predlog
župana dr. Tavčarja ministra za javna dela. barona -dr. Otoka rja Trnko, za velike zasluge, ki si jih je pridobil posebno v sedanji vojni dobi za Ljubljano, za častnega meščana ljubljanskega.
Iz okrožja svetojakobškega nam javljajo, da je med tamošnjimi zavednimi delavci — žal, da so njihove vrste vsled sedanjih razmer jako zredčene — vzbudila veliko zanimanje vest, da naše politično društvo začne zopet s svojim delovanjem. V razgovorih si oživljajo spomine na nešteta naša zborovanja v minolih časih, ko so v ogromnih množicah požrtvovalno in z navdušenjem sledili vsakemu klicu političnega društva, da so povz\itigali svoj glas, protestirali proti vsaki krivici in manifestirali za vsako pravico svojega stanu in svojega naroda. Istotako pa da razumevajo, da potreba po takem narodnem delu ne le da ni prenehala, marveč da traja dalje in — narašča. Razumevajo, da po dolgi pavzi mirovanja, naloženi po sedanjih dogodkih, prihaja čas, ko treba začeti s še intenzivnejim delom, da bomo pripravljeni in oboroženi za čas, ko se bodo preurejale razmere in določal naš bodoči položaj. Zavedajo da se kot misleči in razsodni ljudje, da viorje tistemu, ki se skriva v kotu, kadar se deli kruh! Zato /ele tuli. da bi bilo tamošnic okrožje, to taborišče naših slovenskih delavcev, čiin bolje zastopano v prihodnjem odboru našega političnega društva, radi česar obžalujejo. da ni doma marsikoga, ki bi ga ravno sedai. krvavo potrebovali! Njihova parola je: strmino se v trdno politično organizacijo!! Čast našim Svetojakobča-nom! Pozdravljamo te pojave narodne in politične bistriti in zavednosti!! Dober preludij je to. ki so ga intonirali bo-Jočcmu našemu delu.
Prijava obratov za Sušeuje zelenjave. Urad za ljudsko prehrano razglaša: V svrho izvedbe organizacije za sušenje zelenjave se poživljajo vse tovarne, ki so urejene za sušenje zelenjave, in sicer: 1. prave sušilnice; 2. vse od pričetka vojne za sušenje zelenjave prirejene tovarne (izvzeinši pivovarne In sladarnice), da svoje obratovališče takoj naznanijo od c. kr. urada za ljudsko prehrano avtorizirani zelenjadni in sadnr oskrbovalnici na Dunaju (Gemiisc und Obstversorgungsstelle, \Vien 1., Kohlmarkt 1). — Pivovarne in sladarnice, ki prihajajo v poštev za sušenje zelenjave, boste ločeno prevzemali pivovarniška in sladarniška centrala.
Primorje in njega pomembnost za naš narod. Poročali sino že, kako ves aparat nemških volksratov deluje za razširjenje nemškega šolstva vseh vrsti v naših pokrajinah. Med -drugim in posebno še za-h te vajo ustanovitev nemške navtične akademije v Trstu. Koroške »Freie Stitn-ment so uverjene tudi, da beseda volksratov ne zgreši pri merodajnib krogih svojega namena! Ob enem alarmirajo nemške občine, naj z u stan ovijan jem štipendijev pripomorejo k uresničenju te zahteve! »Slovenec« se odzivlja s pozivom do slovenske in hrvatske javnosti: »V naš Trst, v nase Primorje navtično akademijo s sloveti sko-hrvat^k s ni učnim jezikom! Slovenske in hrvatske korporacije, ustvarite za to potrebno gospodarsko podlago!« Ta poziv pozdravljamo z velikim zadovoljstvom. Radi namena, radi stvari same, potem pa tudi kot znak. da jc tudi pri vodilnih faktorjih izven našega Primorja začelo zmagovati izpoznanje, kaj pomenjajo naše pokrajine z njih Trstom za ves naš narod: za njegovo gospodarsko in — dosledno temu tudi politično pozicijo! Kar se tiče gori omenjenih nemških aspiracij in vprašanja njihove opravičenosti, bo odslej še mnogo prilike za razpravo. Zastopniki naroia v parlamentu ne bodo smeli zanemarjati svoje dolžnosti tudi v tem pogledu in bodo morali biti intrasigentni. neizprosni in složni v zahtevanju, da se tudi južnim Slovanom ustvarijo garancije in pogoji v zagotovitev vseli tistih interesov naroda našega, ki so neločljivo spojeni s to pozicijo ob morju. To delo zastopnikov naroda pa morajo — kakor zahteva »Slovenec« povsem opravičeno — podpirati vsi činitelji našega političnega življenja in gospodarskega ustroja. — Vprašanje šol je vprašanje splošne pozicije našega naroda. Vedno smo govorili, svarili in opozarjali, sianes pa — po takih izjavah — moremo trditi s tem večjo samozavestjo: z abdikacijo na tej točki bi padla vsa gospodarska in politična pomembnost našega naroda. Pri »preureje-vanju Avstrije« bo moralo biti za vse vodilne činitelje naše primorsko, oziroma
tržaško vprašanje eno kardinalnih vprašanj!
Naš narodnogospodarski — škandal. V ljubljanskih listih čitamo, da se bo na zahtevo Splošnega kreditnega društva 19. junija t. I. ob 10 dopoldne pri okrajnem sodišču v Radečah na Dolenjskem vršila ponovna dražba premogovnika v §t Jaa-ža na Dolenjske«. Premogovnik je cenjen s pripadki vred na 1,858.275 K 52 vin. Najmanjša ponudba znaša 619.425 K 18 vin. Pod to ceno se premogovnik ne proda. — Na zadnji dražbi je kupil ta premogovnik neki celovški — mesar! — Poznamo slovenske bogataše, ki so nakupavali graščine in velika posestva po vseh mogočih deželah, jih parcelirali in zopet prodajali ter služili ogromne dobičke. Na ta način )e obogatel med drugimi tudi n. pr. kranjski deželni glavar dr. Šusteršič in še marsikateri drug slovenski hnenitnik. Enake kupčije so delale poleg posameznikov tudi razne v to sestavljene kupčijske družbe, denarni zavodi, ali sami ali pa v družbi s posameznimi podjetniki. Za take kupčijske posle je bilo vedno dovolj slovenskega denarja. Zakaj pa ni slovenskega zasebnika, zakaj pa ni slovenske družbe kupcev, zakaj ni slovenskih denarnih zavodov, ki bi skušali tu. ko gre za industrijsko podjetje v sredini naše domovine, ohraniti to podjetje slovenskim rokam? Ali je treba, da nam pride v sredino naše slovenske Dolenjske tuj podjetnik, tuja podjetniška družba, ki nam v par letih izpremeni naj-pristneje slovenski Št. Janž v tako nem-škuiai sko gnezdo, kot je Sava pri Jesenicah? Res pravcat naš narodnogospodarski škandal bi bil, če bi se ne našlo med našimi bogataši in našimi velikimi denarnimi zavoid, ki izkazujejo vsako leto ugodnejše bilance, zanimanje z_a ohranitev takih narodnogospodarskih vrednot, kot je šent-janški premogovnik. Morda da bi premogovnik res, vsaj v začetku, ne donašal takih dobičkov, kot razkosanje kakega ve-leposestva, toda investiranje kapitala v — premog bi vsaj v sedanjem in dogled-nem času gotovo imelo poleg velikanskega moralnega uspeha, da se ohrani podjetje v domačih rokah, tudi primerno zajamčen gmotni uspeh. Radi bi pač res vedeli, ali slovenski kapital tudi tokrat dopusti, da pride tako velevažno podjetje na naših slovenskih tleh v roke kakega nemškega — mesarja?
Prosimo pojasnila. Pišejo narn: Aprovizacijska komisija je razglasila v nedeljo, 6. t. m., da se bo ta teden v vseh lokalih, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, glasečih se na 250 g (25 dkg) moke, dobilo po 25 dkg (Vi kg) bele moke za kuho. Stranke so si prihranile odrezke, a ko so prišle po moko, tako n. pr. v prodajalno aprovizacijske komisije v ul. Raffineria, jim prodajalke niso hotele dati na izkaznico po 25 dkg. temveč samo po 20 dkg bele moke. Med kupu jočim i ženskami, ki komaj čakajo, da dobe nekaj več bele moke, je zaradi tega najbrž samovoljnega, vsekakor pa javnemu razglasu aprovizacijske komisije nasprotujočega ukrepa nastalo precejšnje razburjenje in prerekanje, ki bi ga pač ne bilo treba, ako bi se odredbe aprovizacijske komisije izvrševale tako, kot so razglašene. Dandanes pomeni četrt kilograma bele moke že majhen zaklad, in je umljivo. da gospodinja rajši odtegne družini kruh, samo da dobi belo moko, brez katere skoraj ne more pripraviti nobene jedi Ne vemo, ali se je tako zgodilo v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije, ali pa samo v zgoraj imenovani. Če se je zgodilo samo v tej prodajalni, kjer — mimogrede omenjeno — prodajalke tudi menda ne znajo, ali pa vsaj nočejo znati nobenega drugega jezika kot samo italijanski. potem je treba kar najostrejšega ukora povzročiteljem tega nereda; če je pa bilo to povsod, potem pa prosimo apro-vizacijsko komisijo, da v drugo v svojih razglasitvah pove tisu> množino živil, ki se bo v resnici dobivala, ne pa večjo. Vsekakor pa je treba o stvari pojasnila, in strankam, ki so bile prikrajšane, se mora nadoknaditi izguba.
Prodaja kruha v Barkovljah. Pišejo nam iz Barkovelj: Aprovizacijska komisija je objavila v «Edinosti« dne 27. aprila t. !. odgovor na dva dopisa glede prodaje kruha na proseški cesti. Zanimal nas je Barkovljane zadnji stavek, ki pravi, da je bilo vloženih več prošenj, ter da se vršijo poizvedbe. Čakali smo na to, in čakamo še danes«, t. j. 14 -dni. a kruha Še vedno ni na proseški cesti. Radovedni smo, kaj mora neki biti na potu pri tej oddaji kruha. Ljudje ptosijo. prodajalci se ponujajo, a aprovizacijska komisija ostaja gluha ter nateguje to zadevo, kakor da bi jo hotela pognati v pozabljivost. Prosimo torej še enkrat, in upamo zadnjikrat, da se stori konec krivici, ki se godi ubogim družinskim materam na proseški cesti s tem, dia so primorane izgubljati toliko časa. Če ni imela aprovizacijska komisija pomislekov, da je spravila pod eno streho dve prodajalni kruha, upamo, da bo razvozlja-la tudi to že rešeno uganko.
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa je
9. t. m. umrl pešec 47. pešpolka Fran Haider. Pogreb se bo vršil danes, 11. t. m., ob 3 popoldne iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče.
Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad v ulici Sanita št. 25 III., vrata 58, bo danes izplačeval odškodnino za vse komisije na vsa potrdila do št. 4400.
Popravek. V osmrtnici, objavljeni v včerajšnji »Edinosti«, mora se glasiti Jožeta Markočič in ne Markovič'ter IL in ne I. nadstropje.
Izžrebane	številke	efektne loterije v korist tržaški vojni oskrbi.
(Nadaljevanje.) 10624	10678	10680 10636 10833	10746	10702 10763	10739	10738	10720	10747	10771	10735 10721	10879	1084S	10847	10S67	H)801	1082» 10805	10870 10843 10861 10976 10947 10996	10938 1093»	10995	10973	10954	10903	10956	11052 11026	11049	11027	11061	11042	11057	11078 11087	11002	11142	11139	11185	11198	11103 11129	11174	11125	11135 11124	11205	11289 11268	11246	11209	11231	11294	11249	11216 11207	11S98	11360	11355	11347	11385	11330 11311	11392	113.10	11333	11430	11453	114HS 11473	11494	11480	11479 11438	11477	11410 11573	11563	11530	11522	11544	11595	11535 11516	11565	11576	11695	11652	11638	11649 11602	11691	11662	11653	11729	11793	11749 11774	11747	11776	11747	11776	117^8	11800 11721	11789	11821	11847	11S55	11*63	11804 11838	11889	11854	11898	11844	11961	11918 11957	11997	11953	11941	11981	11915	11948 11984	12046	12011	12056	12038	12074	12090 12035	12022	12077	12072	12187	12184	12116 12165	12118	12161	12128	12127	12164	12174 12284	12212	12238	12274	12247	12241	12271 12230	12243	12270	12354	12319	12332	12395 12398	12383	12392	12373	12315	12388	12426 12483	12480	12436	1242>	12440	12468	12473 12403	12471	12523	12500	12578	12560	12o">0 12555	12588	12517	12570	12576	12694	12604 12671	12641	12690	12645	12602	12642	K663 12661	12710	12775	12794	12798	12773	12736 12767	12733	12795	12i74	12S97	12843	12*81 12845	12S86	12831	12824	12880	12847	12S10 12991	12917	12915	12029	12985	12909	12905 12969	12955	12945	13022	13087	13009	13028 131/0	13043	13040	13047	13045	13145	13131 13103	13166	13139	13L86	13154	13187	13155 13182	13291	13232	13285	13234	13238	132i8 13229	13267	13237	13254	13382	13328	13387 13357	13352	13320	13381	13373	13330	13327 13455	13420	13429	13487	13415	13444	13491 13457	13403	13456	13595	13555	13554	13530 13553	13569	13585	13513	13515	135?8	13602 13640	13691	13653	13624	13652	13663	136S8 13670	13685	13702	13796	13738	13713	13715 13756	13732	13707	13780	13757	13815	13882 Izžrebane dobitke	je mogoče dvigniti do četi tka, 17. t. m., vsak dan od	10—1 pop. in od 4—7 zvečer v komitejnem	lokalu	(Via S.	Antonio 3).
(Nadaljevanje sledi).
Ker občni zbor, sklican na 7. maja t 1 ni bi! sklepčen,
vabi
Tržaško posojilnica In hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
na
kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49 zadr. pravil in
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 20. moja 1917 ib 10. uri dopoldne v veliki dvorani v lastni talil
Piazza della Caserma št. 2).
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev Čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
5.	Volitev nadzorništva.
TRST, dne 8. maja 1917.
NAČELNIŠTVO.
*) g 50. Vsak' zadružnik sme pri občnem zbora staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseka. a i nadzorstva, ali {.a načelstva. da se '» njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi s® morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
mmi
LJOR
je raitoljše sredstvo proti peronospori
Patentovano od c. kr. kem. univerze v Prajgi. Priporočen od prvih agrarnih zavodov monarhije. Zastopnik za Istro in Dalmacijo:
A. VERAGUTH, Trst, Via Ptelro Nobel« 2
Na prodaj pri : Succ. F.lli Frenutz in v miro-dilnicah V. Tosso, G. CilUa, Enr. Ferrazzuttl, G. Zigon, G. Urizio. F. Prlatti, G. WQhrer, A. Ursich, L. Mermol, I. vd. Lavagna, E. Zernitz, G. Brachetti in F. Pregcl
:: HALI OGLASI s:
□□
M rainnajo po llaatao tiskan«
4 »tot. bMo4o.fi bmd« m rata- i U^J na;o ankrat	— Maj manj ia I -SjL
: pristojbina aaala 40 statiak. . I LJLJ
flfllfl]|tff • se išče za zjutraj in popoldne. Naslov UcIUllll pove Ins. odd. .Edinosti.	1112
Odda se
L nad« desno
meblLrana soba. na razpolago je tudi kuhinja. Via Commerciale Stav. 14.
Inklle
vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitario 21 (pri mestni bolnišnici). 1061
m ii
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt od 8',2 zvečer naprej
Cena: lorste K Z. 11. urste Ki.
FOtOgrĐf ^Dton	Pos!nJ*.zoP0t v svojem
štev. 10.
ateljeja ▼ Trata, Via deUe Poste
407
HCbliroilU SObO slovenski družini se odda.
UL Coroneo 1. vr. 10. 1110
Priporočljiva tvrdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOL.ATO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata iybara manufakturne ga blaga. Cene zmerne.	194
Zlafunlca S* G. Pmo
Pisarna odvetnika dr. EDVARDA SLAVIKA v Trstu ulica Vienna št _m 10, L nadstr.	^
1SF* sprejme
v Trstu se Je preselila na Corso St. 15
v bivšo zlatarnico G. Zercowitz & FigUo.
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerue.
BRINUS
m
vsaki veter ob 97,
*
u v
D
pisarniškega vajenca.
Sirov gumi
tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dunaj II, Praterstrasse 57.
USTŠEDNI BANKA ČESKVCH SP0R1TELEN
V PRAGI
V smislu zaključka glavne skupščine delničarjev izplačuje se na predložni kupon št. 14 dividenda za leto 1916 v znesku
m
I
K 8.
počenši z dnem 12. maja 1917 (po § 73 pravil) pri blagajnah banke v Pragi, na Dunaju, v Brnu, Krakovem, Lvovu in Trstu.
Istočasno s tem kuponom predložiti je treba tudi odmke št io, n, 12 in 13.	Upravni svet.
m
I
..J
JADRANSKA BANKA
F1UJALKE: Dunaj Tefethotst
KUPUJE IN PRODAJA: mdaocta* papirje, rente, obligacije, zastavna pi&jia, priforitetet dclafce, sretke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na m blago lefete v Javaii sUadttttL SAFE
PROMESE.	Brzojavi: JADRANSKA.
- Mi M JALNI CA =====

Trst, Via Cassa di Risparmio štv. 5 (Lastno poslopje)
g** Kapital in rezerva K 8,890.000.— 7-0, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija Split. Šibenik, Zadar.
VLOOE NA KNJIŽICE
od dneva vloge do dneva vzdfea. Rentni davek plačuje bmkm tvojega. Otreatovanie vlog na tekočem in 2iro-računu po (»govoru. — Akredetivi, čeki in nakaznice na vaaftu- la totemska trtSča. Živahna zveza z Ameriko.
Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja irečk itd. brezplačno. Stavbni krediti, rerabours-krediii. Krediti pfo'J dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — lotdso. Teleioni: 1463, 1793 in 2676.
URI: od t pop. IIKONT MIMIC =========