Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v ponđeijek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vari dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto...................12 h Pol leta....................6 K Četrt leta.................. 3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. *t. 131 Maribor, dne 10. novembra 1909. Letnik 1. Moj up je sel po vodi • • • Tako lahko zakliče (lanen ogrski trgovinski minister Franc Košut. Dolgo časa je upal, da .bo stopil na čelo ogrske vlade in s sviojo stranko vladal naid ogrskimi narodi. Cesarjkij je (zatrjeval, da je edino na ta način mogoče rešiti ogrsko krizo, ako se poveri vlada neodvisni stranki, seveda, s Košutom na čelu. Cesar pa je bil neizprosen in ni hotel Košutu napraviti tega veselja. Da bi končno vendar le prišel do svojega cilja, je pričel Košut popuščati od svojih pogojev, pod katerimi bi iptreivzel vlado. V prvi vrsti je izločili, ali vsaj na poznejši ugodnejši čas prestavil samostojno ogrsko banko. Tu pa je zadel na liud odpor. Veliko poslancev neodvisne stranke že dalj Sasa ni bilo zadovoljno s Košutom in tem se je postavil na Čelo predsednik ogrskega državnega zbora 'Justh. Ta nezadovoljna struja je sedaj porabila ugodno priliko in pričela kar jiav|no( rovati proti Košiutu. Zlađnjo nedeljo je zboroval Justh, kakor smo že poročali, s svojimi pristaši na svojem posestvu v Mako. V svojem govoru je Justh pov-darjal, da on vidi bodočnost Ogrske le v znamenju bančne delitve in pozneje popolne gospodarske ločitve. Napadaj je Košiuta, ČeŠj, idja .je v[ svoji častihlepnosti pripravljen izdati vse domo vinjske koristi, samo da on doseže, po čemur hrepeni. In zgodilo se je, Česar človek ne bi pričakoval, ,Člani neodvisne strajnke, koje voditelj je Kodni, so pri teh Ju-sthovih besedah klicaji: Doli s Košu torn! Isti dan so pa priredili ožji prijatelji Kosjuta v Budimpešti banket, na. Jda/^regaj so 'povabili vse poslance neodvisne stranke. Hoteli so s tem pokazati, da, ima Košut še vedno vejhko pečino z,a seboj in da je Justhova struja le neznatna,. Pa soi se zmotili. ‘Zadnja, nedeljjp, je pokazala,, da ima Justh za seboj 114 poslancev, Košut pa, le 94. Po' tem dejstvu mora vsakdo, če je še tako slep, in tudi KbSut sam spoznati, da je njemu v teh razmerah nemogoče sestaviti vlado. Presjpb je za tb; tudi od teh 91 poslancev, ki so mu ostali;, jih bojite veliko uskočilo, kakor hitro bodo uvideli, da je Jiujstti močnejši; od tistih, ki se še niso izrazili, ima pa/ Justh tudi pričakovati večino. Rjačunati je treba tedaj z opozicijo, ki hJo Štela okoli 200 poslancev, uŠtevŠi neodvisno levico. Take močne opozicije bi Košut tudi v zvezi z Wekerlom ne mogel premagati. Bilo bi pa tudi skrajno neprevidno, ako bi se ■ogrska vlada izročila tako veternjaškcmu politiku kakor je Košut. Kdoj je mogel pred J4 dnevi napovedati, kje se bo Kcjšut d^nes okrcal in kdo, more danes prerokovati, kje bo Košut črez 14 dni jadral? Spominjamo se še,, da je svoj čas Kbšiut grofu K hoe n« s častno besedo obljiibK svojo pomoč, ali, kajkoif hitro, se je pričel Bat? za svojo popula-riteto pri svoji takrat Še m<^lošitejvilni stranki, se je takoj postavil na čelo obstrukcije proti grofu K,Imenu. Je pa še več slučajev, 'da je Košut izpremenil svojo poli(t,iö(no barvo, 1 ker je, bi Ig. do vj korist; njegovi osebi. In takemu neznačajnemu politiku, takemu političnemu koristolovcu naj bi se zaupala, vlada nad ogrskimi narodi!? Vrhu tega naj bi pa še Avstrija plačala s koncesijami, da pride tak človek na krmilo! ? No, za to se avstrijski narodi lepo zahvalijo. M|istiqna veličina Franca Košiuta za politično Ogorsko ne pomeni po poraza v Majko nie več, kakor tisti častitljivi in skrivnostno zaklenjeni zaboj v ogrskem narodnem muzeju, v katerem je baje shranjena duševna dedščina starega Lajoša, in kateri zaboj je, kakor trdijo hudomušneži, napolnjen s staro, brezpomembno Šaro, Politični pregled. Položaj. Avstrijsko ministrstvo je v novi zadregi. Dgri zahtevajo koncesij in avstrijska vlada bi Jia-j v nje privolila, v kolikor se tičejo skupnih zadev, Vsled tega so se vršile^ te dni tudi avdijjeuce avstrijskih ministrov pri cesarju. Lahko se prigodi), da ministrstvo pade črez ,te težave. V parlamentu samem se nadaljujejo pogovori Poljakov z nemškimi strankami. Nemci se boje svojih židovskih časnikov jn zato si ne upajo poslati Slovanom roke v pravično spravo., Sodi se, da pogovori Poljakov ne bodo imeli veliko uspehov. Vječje važnosti je, da se |e v poljskem klubu začelo obračati mišljenje na korist načelom, ki jih zastopa Slovanska, Jednota, Ako bi se Poljaki res ohrabrili ;do zares slovanskega stailijšča, bil bi položaj naenkrat spremenjen y korist Slovanov. J Slovanska Jednota. Dr, Šušteršič je odpovedal za četrtek določeno sejo S.lovajnske Jeđpote, ker je za isti ca,s povabil dr, Glabinski člane Slovahske Jednote zopet k sebi na posvetovanje. Poročal jim bo, kaj se je govorilo v konferencah z Nemci in .če so V teh konferencah prišli eventuelno do kakih sklepov. Slovanska Jednota bo imela še JI e v, petek posvetovanje, da potem na podlagi poročila prof. Gla-bin^kega lahko nadalje ure’di svojte korake. Caisnikar s|ka' por oči 1 a, ki prihajajo iz Dunpja o konferencah, so večinoma le prosta ugibanja, kajti na vseh straneh vlada stroga molčečnost, kar kaže na veliko disciplino obeh bojnih vrst. Proračunski odsek je imel včeraj dpe 9. 4. m. sejo |Z dnqvnim redom: alkoholni kontingent in "njega razdelitev-. Pred generalno debato o tem predmetu je vprašal dr. Steinwender navzočega finančnega mihisljrja, ali, bo dopustil 2 el ez n o-i n du stri j ski družbi v Pragi povišanje njenega akcijskega kapitala, koje se namerava izvršiti le v Špekulativne namene. Fh^jnčni miinjster je bil v zadregi, se zvijal ter ni dal jasnega odgovora. Potem se je začela dehtita o predmetu, ki je na dnevnem redu. Ko je bila generalna debata končana, moralo bi biti glasovanje, da se preide v specialko debato. A glej, voditelji so še prej Šteli glave svojih dragih in videli so, da je opozicija v večini. Vsled tega se glasovanje ni vršilo. PrihodpJte, seja se naznani pismenim potom, Večinske stranke pa so za eno blamažo bogatejše. „V ozki soteski.“ Pod lem naslovom pri miš a zaderski „Narodni bat“1 poduke o ministrski krizi, katere je izvedel iz zanesljivega, vira. „Narodni list“ piše: „Prizadevanja češke aristokracije, nappo-Šene od mladoeeške in agrarne stranke, naj. bi kralj Pe vsprejel demisije Čeških ministrov, / da bi tako nastalih, 'obča ministnska kriza, vsled česjejr bi se sprememba ministrstva izvršila Cehom na korist — niso uspela.. Prestoftonateletfnik je našel vladarja zelo slabo razpoloženega za to kombinacijo. Vladar je, zdi se, noložil Bienerthu, naj še enkrat poskusi, da bi se Cehi Sn / Nemci pomirjili. jCe se mn pa , to ne posreči, naj zapre parlament za eno ali dve leti, kakor bo kazala potrehf», ter naj upravlja s par. 14. Iz istega vira doznajemo, da je kralj zelo srdit radi takega, razvojja. ustavnih odnošajev v ljudskem parlamentu. Da bi se vsaj deloma odpomoglo finakicielnim n ep ri likam, se izbrišejo iz proračuna PODLISTEK. Oglarjev sin. (Dalje.) Odgovoril je pol zbegano,'pol nevoljno: — Pustite me, ljubi oče, jda ostanem tako. Prvi 'nisem in zadnji tudi ne bodem, ki roma tako samotež skozi življenje. Z božjo pomočjo bom že živel do smrti. — Tline, ti govoriš, kakor veš in znaš. Izkusil nisi še ničesar, ker mlad (3i(Še. Doslej si živel le doma in ne veš, kako slan je kruli življenja. Zato ubogaj mene, ne kakor očeta, ampak kakor človeka, ki je izkusil mnogo — mnogo — ajtarček, je potegnil ;z. žuljavo dlanjo Črez nar gubjario čelo, kakor bi hotel izbrisati temne, žalostne podobe prošlosti, potem pa je nadaljeval:; — iTležkb je biti človeku samemu in breme je lažje, ako je nosita đva;, zato pravim, idi in poišči si v sosednjih vaseh neveste. Ne boj se, ne odpodi te rioljena, ker napačen njsi in, v najini bajtici tudi živita lahko dva mirno in srečno. Tako je modroval dalje stari in gledal z znatnim zadovoljstvom, kako se sin polagoma uda njegovim besedam. — «Da, oče, vi veste, kak sem — a drugi ne sredio, ken Pse m bil vedno le tu sampti^ opomni skoro žalostno Tine, kateremu je Začelo re|s že Jžal pri ha j a V-, da je bil vedno tako čisto nespametno odljuden.: — Kaj, ne vedo? —. Več vedo o tebi, nego ti utegneš misliti. Kolikokrat, kto sem Šel. po opravilu tja Id sosedom, me je pobarala ta ali ona o tebi. In kaj meniš, zakaj ?, vprašal je stari in dobrodušen nasmeh igral mu je na velih ustnicah. A pričakoval je odgovora zaman; sin je le v tla strmel j,n se nekam zamislih Nazadnje ponovil je stari vprašanje: — No, kaj bi dejal, zakaj so povpraševale matere o tebi? — Najbrže so Čule, da sem Itako samorasel in pust, plovek, in hotelai so šaliti \7\ (v am J [in 'pa z menoj, odvrne Tine, skromno, 'kakor j©1 vedno sodil samega sebe. — O, nikakor ne! — Te pa nisi pogodil./ — Vprašalo so samo aato, ker bi 'dobile rade svojim hčeram moža, ra|ztaga stari sinu, jki ga je poslušal verno in zaupno. — lOče, zdi se mi, da se motite, pripjpmni Tine, . kakor; bi vendar ne mogel popolnoma verjeti očetovim besedam. — Ne motim se, ne, drags- moj. Osivel sem že na tem svetu in preslepiti set nei |dajn Sveč’ tajko ob lahkem. Pa veš li, katera mati je najbolj povpraševala o tebi? • — Hm, katera neki? vpraša Tine navidez-no hladno; a ker se ni nikdar učil’sakrivati svpjih čustev, živeč vedno le v [prosti, odkriti naravi, poznalo se mu je tudi takrat takoj, da ga je stvar, ne* nadoma dimila. — Stara Grudnovka, odvrne stari jn pogleda pazljivo sinu v obraz. Da bi' bilo po dnevi in bi ne bilo blede mesečine, zapazil bi bil oce, Kako je polila teina tačas rudečjea. pasi/ pa ni opazil stari te velepomembne i.zpremembe na sinu, pričal mu je pa vendar dovolj njegov molk. Nekega dne, nadaljluje stari mirno, kakor ne bli sumil ničesar, poklicala me je celo Grudnov- ka v izbo in mi pričela govoriti- o tem) in onem.- Potem je napeljala^ govor tudi na otroke, dobre in Slabe, na svojjp hčer Anico >— in mimogrede tudi na tebe, Tine. (Pravila je tudi. Kako te njena Anica ne more prehvaliti, kako si dobrega srca in kaj tvem, ka§ še <— — Prav nazadnje nogovoraf ušlo jej jo nekaj (besed tudi o tem, kako bi bilo, ako bi Anica in ti — — — Tu je prenehal starb ker Tineta, je tako prešinilo vse to, Ida je vstal, prijel za lopato in začel nametavati zemljo na ogelnico, kfefcor bi bilo lega potreba. Crez nekaj časa, ko se mu je. kri malo pomirila, vrnil se je zopet na prejšnje mesto. Stari je pričel takoj zopet, kjer je poprej prenehal, ker vedel je kot izkušen mož, da, je treba, kovati železo, dokler je razbeljeno. 1 — Pravila mi je tudi GrudjnOvka, da bi bila deklica zndovoljjna in da si jej tudi iti prijazen. --Je-li res? — Nikar se ne boj, le odkiv-to govori. Deklina je pametna, dobra, nič nerodnega se ne sliši d rfjSj. Nikar le niina biti torej isram, ako je na tem kaj resnice. — Tako je vendar /le res, da si jej malo prijazen ?, pobara stari! svojega sina, ki je bil v veliki zadregi. — Ka/ko prijazen? V sovraštvu nisem še z nikomur živel. kajP pomnim, ž njo tudi — tše r- najmanj. J eden krat,! ko je pasla, je izgubila kravo v meji. Jaz sem pa (našel isto krap-o in, /ker sem vedel, cegava je, gnal sem jo na njihov pašnik. Opa jo bila tačas še majhna. Jokjala je Vaa kravo, da so mi je v srcu sr^iljila. ’A Spregovoril nisem ž‘ njo niti besedice in tudi iona ne z menoj. Vidite, oče, to je vse, priipoivedoval je Tine iz otroškd odkritosrčnosti o. mnoge investicije (seveda tiste, k so bile postavljene Sfovanjom ;v prilog. lOjpomba uredništva.), a po svoji priliki poseže minister financ zopet po blagajniških nakazih.“ Kramar o položaju. Češki poslanec Kramar je imel v nedeljo shod, na katerem je izja/vil:« „Poljaki skušajo doseči parlamentaričpi spo-rajzum, Ce se bodo Nemci tozadevnih konferenc udeležili, se jih bomo tudi mi. V kcflikor pa jaz poznam razmere, menim, da ta* poga«ja|nja ne bodo imela uspešnega konca, ker tisti, ki so povzročili nasilna dejajnja proti jiam, Nemci na Češkem namreč, tega nočejo in tudi nimajo nijkakega interesa za mirno rešitev sedanje krize.“ Kpamar je povdarjal potrebo, da se izpremeni sedanji vladni sistem. Da se to doseže, bodo Cehi stopali v opozicijo ali pa pričeli z obstrukcijo, če se bo državni zbor sešel, ne da bi se preje izvršila iz-prememba vladnega sistema. Nadvojvoda Frane Ferdinand. Nadvojvoda Franc (Ferdinand in kneginja Hohenberg se odpeljeta danes v Berolijn, kjer bosta jutri od nemškega cesarskega dvora z veliko, slovesnostjo sprejeta. Javnost ta dogodek zasleduje posebno zaradi tega s tako velikim zanimanjem, ker stopi tokrat kneginja Hohenberg prvikrat v oficielen stik z velikim vladarskim dvorom, kjer se ji bodo izkazovale vse časti, ki pristojajo soprogi bodočega avstrijskega vladarja. Ker avstrijska, posebno pa še slovanska (javnost, spremlja vsak korale kneginje Hohenberg z velikimi simpatijami, za to se posebno za ta obisk pokazuje vseobčno zanimanje,- Predsednik nižje-avstrijske nemške zveze — aretiran. V nedeljo zvečer so imeli nemški nacionalci v neki gostilni na Dunaju shod,, kjer so sklenili s silo preprečiti neko češko slavnost. Policija je pretirala več oseb., med njimi tudi predsednika nižje-avstrijske nemške zveze dr. 'PoIlfcAf^ ,radi zoperstavljanja. Dr. Pollauf je bil po zaslišanju izpuščen na svobodo, vendar se je uvedla prjotii njem l^ffienska preiskava. Ogrski državni zbor. Predsednik ogrskega državnega zbora Justh je sklical sejo zbornice na 12. novembra,. Sklicanje seje je ^lepila konferenca, ki se je vrš\la v ponedeljek pri 'Justhu. Te konference so se udeležili po leg Justh a oba podpredsednika državnega zbora in veliko članov takozvane bančne skupine. Sklenilo se je tudi sklicati izvršilni odbor neodvisne stranke in pa strankino konferenco na četrtek. Končno so sklenili na tej konferenci izključiti iz stranke vse tiste člane, ki so zavjzeli stališče proti načelom stranke. Grof Batithyany se je nato podal h Košutu in mu naznanil sklepe posvetovanja. Košut} je protestiral, pa zaman, ker so bile vse priprave za sklicanje že izvršene. Grško. Dunajski grški» poslanik izjavlja, da je vest o nameravanem .odstopu grškega krhlja | brez vsake stvarne podlage. Ofakar je udulšen upor pod vodstvom Tlypalda, vlada po celem Grškem popolen mir. Iz Aten poročajo, da se vedno bblj jasno ka-že, da Typa'ldova revolucija ni našla odobravjanja samo pri mnogih njegovih tovariših, ampak da so jo podpirali tuidi ugledni parlamentarci in 'višji Častniki. Ce bo prfijšlo do procesa proti upornikom, smemo pričakovati senzacionalna, odkritja. — Vidiš, dragi moj isin, kako povrne Bog onemu, ki je dobrega Jn usmiljenega srca. iZdaj še-le vem, da je prav božja volja, da se tvid v a združita za vedno. — Vse lepo In prav, oče, a ikdo napravi vse to? /Jaz ne znam in me, morem, ker smejali bi se mi vsi. Zato ibi bilo najbolje, da pustimo vse. Anica je pošteno in razumno dekle, zato že dobi moža, jaz bom pa kako opravljal tudi sannt, saj sem močan in zdra.y. — Nič se ne skrbi, ^ božjo pomočjo naredimo že, da bo prav, de stari modro in z nekako gotovostjo. — Oče, mesec se je skril za Obelrv-k in dani se že. Treba, da grem domov pokladat živini in prinesem kaj zai .zajutrek, (opomni Tine oskrbljiijvo in vstane. — Le Idi, le, odvrne stari in zlekne se zopet vznak po tleh. II. „Kaj ti mari, če molči Stari znanec tvoj? Srčen bodi, ptiček, ti, In veselo poj!“ S. Gregorčič. Tine je krepko zavihtel lopato na rame in potem odšel. Lepo je bilo vifdeti orjaškega gozdnega- sina, korakajočega čilo in lahko po mehki stezi, ki nam ga je kmalu skrila, v gosto temino košatega bukovja, Do domače bajte imel je Tine skoro poldrugo uro hoda, zato se je pa podvizal. tnali« prihodaji$ J VI He^^oniji, kjer je (Typaldos doma, je bijlo v nedeljo velikansko ljudsko zborovanje, na katerem se je protestiralo zoper obtožnico proti Typaldu radi Veleizdaje. Povdarjalb se je, da Še nikdar ni .bil noben sin Keialonije izdajalec. Rusiju in prRdopitev Bosne. Nekateri listi trdijo, da je ruski zunanji minister Izvolski sam predlagal -avstrijski vladi, naj priklopi Bosno in Hercegovino in tudi sandžak Novi Bazar. Peterburška, brzojavna agentura, pa je izvedela, da ta vest izvira iz napačnega tolmačenja tajne spomenice, katero je peterburški kabinet dne 19. junija 1908 poslal dunajskemu kabinetu. Ta spomenica vsebuje celo vrsto raznih vprašanj. Res- se dotakne tudi bo san sko-li e r c e go vi n sik ega vprašanja in Npvega Bazarja, i pa samo zato, ker ima ta spomenica (direktno zvezo s prejšnjimi dogovori med Avstrijo in Rusijo, in je v teh dogovorih dotaknjeno/ tudi |omeinjeno vprašanje. O pravem pomenu te spomenice more teiJTl le 'tisti soditi, ki jo natančno pozna, in so mu dobro znane tudi vse starejše ,av s t.r i jsko-.r ujsfce! i tajne listine, jv| katerih so označene razne eventualitete. V svoji spomenici z dne 19. junija se je izrekel peterburški Cabinet, četudi je izjavil, da je pripravljen za nacjailjno prijateljsko razpravljanje teh eventualitet, na odločen način za status vjuo in je odločno povdarjal svoje ne izpremenljivo stališče v bosanskem vprašanju, ker nosi to vprašanje popolnoma evropski znaifaj in se tedaj ne more rešiti z separatnim dogovorom med Avstrijo in Rusijo. Taka izjava se očividno v nobenem slučaju ne more smatriati kot predlog za aneksijo Bosne in Hercegovine. Raznoterosti. Škofovske: konference se 'vrše te dni na Dunaju. Udeležuje se jih tudi naš prevzvišeni gospod kpezošlkof dr. Mihael Napotnik. Osebna vest. C. gospjod Rajigund ürafajjiö. kaplap v Sv. Petru pri Radgoni, je imenovan rezervnim vojnim kuratom pri dež.-bramb. pešpolku štev. ,26 v Mariboru, Šolska vest. Na utrakvistični ljudski šoli v Leitersberg,u je razpisano mesto nadučitelja. Sola je v prvem plačilnem razredu. Prošnje. se. moriaib vložiti do konca novembra. Čujemo, da nameravajo Nemci na to šolo spraviti kakega nemš{kutar[ja ali Nemca, Zato opozarjamo merodajne kroge, da v pravem Času preprečijo to nemško .namero. Ljubljanski škof Jeglič je izdal brošuro „Ženinom in nevestam“1, «ki je bila namenjena edino-le novoporoeencem. Po neprevidnosti pa je -prišlo tudi nekaj Oksemp-larov v nepoklicane roke. -Takoj ko se je za to izvedelo, se je ta, neprevidnost korigirala in razprodani eksempiari so se zahtevali in kupili nazaj. Toda zlobnost liberalcev se- je takoj polastila tega nesrečnega slučaja, 'dala v posebni brošuri ponatisniti nekaj mest iz ^ikofojve knjižice, kojo sedaj razširja brez vsakega ozira tudi med mladino. Tako vidimo slovenske liberalce zopet pri infernalnem delu, «kojega izvršujejo z ognjevjijto vnemo, katere pa pri njih vedno manjka, kadar «se gre za res koristne in narodu hasnovite zadeve. „Narodni «(Dnevnik“ napada bir.asilovšjkegal ži-vinozdravnika dr. Lampreta, ker se je osmelij!, da je zapisal v „Slovencu“ nekaj resnic o Županu Hribarju! o čednem postopanju ljubljanskega magistrata o priliki imenovanja, tržnega nadzornika. No, kaj drugega od „Narodnega Dnevnika“ nismo pričakovali, šaj je znano, da „resnica oči, kolje.“ Krščanstvo celjskih listov se kaže v vedno lepši bitji. Zadnji „Narodni Dnevpifc“ se naravnost norč/uje iz odveze pri .spovedi, iz odpustkov in iz raznih svetih relikvij. Umazana pisara celjskih listov vzbuja že pri liberalcih samih ogorčenost. In nam je čisto prav, da- til 'lističi pišejo tako odkritosrčno glede svojega krščanstva, jih bodo vsaj tisti pristaši, ki le Še količkaj držijo n^ vero, spoznali tn jim obrnili hrbet. Z zgodovinskimi reminiscencami «se ne bodo mogli baviti na občnem zboru Narodne stranke, ki se bo vršil dne 8, decembra, piše „Narodni Dnevnik.“ Da ne bodo v zadregi, jdm podamo par reminiscenc, ki so gotofvo zgodovinskega pomena za Narodno stranko: Velikanski pora® «pri zadnjih de-želnozborskih volitvah, afera iWbschnagg, nastop dr. Kukovca v deželnem zboru«, razne zveže z Nemci in nemškutarji itd. Za šentiljski dom je daroval neimenovani iz Ja/renine 12 K, okrajna posojilnica v Ljutomeru 50 K, gospod nadrevizor Pušenjak namesto vstopnin^ k Martinovi vesefiici 5 K, Hvala lepa! Društvom!! Prosimo Še «enkrat najnujneje Statističnih podatkov za koledarček, da se stvar preveč ne zakasni. — Knjige za obmejne kraje sprejema Zveza, Kdor ima kaj knjig odveč, leposlovne ali poučne vsebine, jih naj pošlje Zvezi, da podpre z njimi svoja društva in knjižnice ob meji in ustanovi nove. Izpremembe pri’ namestništvu. S 1. januarjem 1910 se bo inv« Štajerskem namestništvu ustanovil nov oddelek, katerega bo vodil dvorni svetnik grof Stiirgkih, Novemu oddelku bodo podrejene vodne zair 'deve. rečna« plovba, regulacija reti potokov in hu- dournikov, «dobrodelne ustanojve in razne nezgode. Okrajni glavar dr, Viktor Negbaur bo prevzpl vodstvo 2, oddelka, pamestnjštveni tajnik Robert Costa-Rosetü pl. Rossajnegg pa vodstvo pre.zidialne pisarne. Šolske vesti. Na Šoli Sele-Vrhe pri Slovenj-gradcu je postal voditelj Franc Šinigoj, dosedaj učitelj pri Sv. iAirneju pri Muti. Stalno je nameščena supientka Karla Cizel v Radvini (okraj Marenberg), V pokoj je stopil Jtunjj Arnuš, učitelj pri Sv, Jakobu v Slov. goricah. Ali so profesorji na državnih gimnazijah tudi državni uradniki? O tem velezajnimiven vprašanju se je govorilo mnogo te dni, ker se je ravnatelj z mnogimi profesorji državne gimnazije V Ustjih pa Češkem «pritožil na državno sodišče radi pravice pri občinskih volitvah. Pri zadnjih volitvah so «pritože-valci namreč zahtevali, da bi se jih uvrstilo ne glede na visocino prispevanega davka, v volilni listi v prvi volilni razred. Trde namreč,, da spadajo na Češkem 'državni uradniki, ki >so v osmem in višjih činovnih razredih, «po par. 15 oboji)skeg^i; volilnega reda, v prvi razred. Namestništvo v Pragi je pa odločilo, da spadajo profesorji in sploh učiteljske moči v drugi volilni razred, akp in e / plačujejo davka v določeni viš|ni. Namestništvo je biljo pri odločitvi mnenja, da se pritoževalci, akorayjio so definitivno nastavljeni na državnih zavodih, ne morejo šteti v ožjem oziru med državne uradnike. V pritožbi na državno sodišče so izjavili profesorji, ctas se smatrajo na državnih glmnajzijah nastavljene učne moči, ki so se službeno zaprisegle in ki dobivajo od države sistemizirano plačo, brezdvomno kot državni uradniki, nasproti onim na nedržavnih učnih zavodih. Za potrdilo tega njih stališča so železniške legitimacije za državne uradnike -in da so dobili tudi za pivi liio-držav n e uradnike ustanovljen jubilejni križec. Namestništvo je vložilo protivlogo, kjer pov-darjja;, da se po zakonu razume iza držav«)e uradnike samo one osebe, ki sodelujejo direktne pri upravnih uradih in ki direktno oskrbujejo, vladne posle. Nasproti tem osebam se vpostavljajo učitelji na ljudskih išiolah in višjih zavodih, tedaj tudi :;u gimnazijah. Državno sodišče v tej zadevi ni odločilo, ker so fee profesorji pritožili ob enem tudi na upravno sodišče in se je to izjavilo kompetentnim osebam v tej zadevi. Ker se smatrate obe oblasti kompetentnim, se bo sestavil poseben šenat, ki bo odločil. Končni izid te pritožbe bo jako Interesanten. 1501etnico rojstva nemškega pesnika Schillerja obhajajo Nemci danes. Seveda tudi ob tej priliki neumorno beračijo za nemški Schulverein in Siid-marko. Nemci sploh vsako (najmanjšo priliko porabijo za nabiranje v nemške namene. Ako bi Dili Slovenci tako delavni in požrtvovalni, j bi t>i 1 kmalu dograjen, močan jez prsoti germanskemu navalu. Rojaki, zdramite se in darujte, za parodno-obrambne namene! Demonstracije na dunajskem dirkališču. N ne deljo popoldne se je vršila na dunajskem dirkališču konjskih dirka.! Razsodišče pa ni pripoznalo zmage dvema konjema, ki sta pri četrti dirki dosegla kot prva cilj, temveč tretjemu konju. Občinstvo se je pa grozno razburilo in prišlo je do' hud j h demonstracij. Ljudje so popolnoma razbili oder, na katerem so bili sodniki. Člani ravnateljstva so se rešili samo z begom. Cela toča kamenja je letela na nje* Policija na konjih In peš je skušala« napraviti redi, a ni mogla razsajajočega občinstva pomlrjiti. Iifudje do metali kamenje na policijo, drli nad blagajne in jih n V bili. Izdirali so kolfll pri ograji dirkališča ter jih metali v stražnfke. Dirka se je s e verb, prekinila. Demonstracije so trpele nad eno uro. Končno se jo posrečilo policiji pregovoriti . občinstvo, da je zapustilo dirkališče. Ker se je bati p (plovcih ?,zgre|!ov. se mogoče novemberske dirke ne bodo več vrš d e. Francoski učitelji proti Škofom Zveza francoskih ljudskoršaflskih učiteljev in učiteljic, ki Šteje okoli 100,000 članov, toži pred civilnim sodiščem skoro vse francoske nadškofe lin škofe zaradi zadnjega njihovega pastirskega lista, v katerem se opisuje pogubljivi upliv posvetne ljudske Šole. Zadnji Gutenliergovega rodu. Zjadlr^j moški potomec Gutenbergov, general topništva in general-ni pobočnik virtemberškega kralja, Henrik pl. Mols-berg, je umrl V Stuttgartu. Sprddstvo Molsbergov z Gutenbergi se izvaja iz možitjve tete iznajditelja tiska z nekim Molsbergom. Pri Gutenbergovem slavlju leta 1900 je zap;tonal H Micj^unciji Henrik plem. Molsberg s svojo rodbino Gutenbergovo sorodstvo kot jedini preživeči. Cesarjevič Rudolfov spomenik v Bosni. V nemški kjpjkmiji v R^idollstalu- prjj Bajnjalljuki so v na-vAočnfasti pOdmaršiala Min ar ellJ-F i tjz gje r aldai, zastopnikov oblasti in velike množice priseljencev odkrili spomenik pokojnemu cesarjeviču Rudolfu. Zenske — profesorice! na ginjnlazijuh in realkah.« Splošno avstrijsko., ženfeko društvo Je izročilo r(a|i0nemu mifiistrsitvu prošnjo, da bi z ozirom na pomanjkanje moških učn|ih močij za moderne jezike smele na gimnazijah, in realkah te predmete poduče-vati tudi ženske. V prvi Vrsti M naj prišle v poštev tiste dame, ki imajo potrebne izpite za srednje Išoie. v drugi vrsti pa tudi tiste, ki so prestale izpit za liceje. Pruska nasilstva. Kako strašno zatirajo Poljake Prusi, kažejo naslednji slučaji: Nedavno je bil iz Prusije izgnan poljski delavec;! Kosi,na z družino vred, četudi je bil nV.ren mož ter je delal v veliko zadovoljnost svojega nemškega delodajalca. Pred izgonom je bila cel dan vsa njegova družina zatvor-jena v zaporu, navzlic temu, da je bila žena Kosine, ki je pred tremi tedni porodila, Še bolna. Delodajalec, Kosilne, Nemec, $se je Z amain trudili izgon preprečiti; najbolj zanimivo pri celi zadevi je to, da pri nobenem uradu niso vedeli delodajalcu povedati, zakaj je bil pravzaprav Kosina, izgnan. — V Dortmundu na ,Vestfalskem so sodnija in tudi zdravilki spoznali nekega policijskega uradnika Wentzla za umoikjolnega in zato so ga vpokojili. Le-ta uradnik je pa dolga, leta nadzoroval poljsko gibanje v dort-mundakem okraju in vsled njegove ovadbe je bijlo mnogo Poljakov obsojenih k debar ni globi ali pa k zaporu. Dojkler je ta uradfnik preganjal samo Pol-jajke, je, bilo v(se v redu. Ko je pa! preganjal Nemce, proglasili so ga za; mn o)) dl n eg a ter ga; odst — V Verne pod Langendreerom nia; Vestfalskem si je tamošnje društvo poljskih delavcev nabavilo bandero s podobo Matere božje čenstohovske in z napisom „Kraljica poljske krone, prosi za nas j“ To bandero, ki je bilo v cerkvi blagoslovljeno, je tamošnja policija smatrala kot ščuvalno in agitacijsko sredstvo za napodno-poljske težnje ter ga je prepovedala javno rabiti. v Štajersko. C. kr. po§tno ravnateljstvo opozarjamo, naj nastavlja same vzorce uslužbence, zlasti za javne prostore, trge in ulice, da ne bodo z umazanim, nesramnim govorjenjem pohujševali mimogredocyli, posebno še šolske mladeži, kakor se je zgodilo zadnji ponedeljek dne 8. t. m. v Koroški ulicL Slišale so se iz ust uslužbenca, ki razvaža pošftjne pcgfljatve peš, take besede, ki se tukaj nikakor ne morejo ponoviti: Nataneneji podatki so na razpolago v našem uredništvu. Novi podžupan. Mariborski občinski očetje so v ponedeljek izvolili namesto umrlega dr. Lorberja za podžupana cesarskega svetnika dr. Mally-ja, ki je izvolitev sprejel. Izžrebani porotniki. Za četrto porotno zasedanje, Jv, se prične dne 29. novembra pri okrožnem sodišču v Mariboru, so bili izžrebani sledeči porotniki in sicer glavni: Anton Bayer, bančni uradnik; Jožef Dufdk, svSsčar; Jožef IFelber, hišni posestnik; Friedrich Felber, posestnik; Julij Glaser, zidarski nujjster; Ferdinajnd Iijilschniann, gostilničar; iFrtlderjk Jauk, gostilničar; Rajmund Lirzer, posestnik; vsi iz Mariboiia; Franc Lorber, posestnik v Rečici; Anton Drozg, posestnik v Vajgenu; Franc Dreissjiger, gostilničar in mesar v Košaku; Jožef Grušovnik, posestnik v Loženih; Ivan Klemenčič, veiepo,satnik v Smartnu dri Aurbergu; Ignacij Kumer, posestnik v Smnrtnu pri Vurbergu; Franc Černe, posestnik V Framu; Ivan Stanič, gostilničar v Spodnjih Hočah; Marko Skerbinek, posestnik v Rečenjakur; Alojzij Mule, posestnik in mesar v Rušiah; Mihael Kac, posestnik V Razvanju; Peter Trinko, posestnik v Razvanju; Jurij Kobale, miz araka, mojster v Slovenjgradom; Karl Klasper, trgovec; Karl Kratzer, mizarski mojster; Karl Ku-pferschmed, kavarnar; Jožef Pirih, tovarnar; Friderik Slavič, trgovec; vsi v Ptuju; Franc; Babosek, župan v Karčovini pri Ptuju; Maks Strašil, posestnik v Spodnjem Bregu pri Ptuju; Alojzij Miki, gostilničar od Velike Nedelje; Ma|ks Robič, trgovec \ Središču; Haprik Streicher, «posestnik pa/ Muti pri Ljutomeru; I|Va/n Küjrbus, župan v ’.Gornji Rajfljgo-ni: Jožef Reich star.,: posestnik v Moti; Jožef Birk nar, trgovec na Muti pri Mahrenbergu; Henrik Puhr, veleposestnik v Ribnici; Prane Skacedonik, lesni trgovec V Doljnl Gostini. — iNadomestpi porotniki: Ivan Pelikan, posestnik; 'Franje, PinteriČj, hranilnič-ni pristajv; Jožef Sagaj, trgovec; Jyhn Saner, hotelier; Anton, Zniderio, gostilničar; Ernest Tisso, posestnik; Ludovik Čolnik, kletarski mojster; Jožef Wesiajk, zalagatelj piva in Teobald Zemann, knjigovodja, vsi v Mariboru, Tatvina v kinematografu.! V mariborskem ki-nemaitograttu je bilo ukradenih iz blagajne 120 do fBO K. Znesel^ je obstojal, 3(z petnajst '/5-kroitških jubilejnih novcev in ostalo v jubilejskih kron a ji. Tat je moral priti k blagajni s ponarejenim ključem. Napaden je bil v ponedeljek popoldne ključavničar Adolf Rojko od treh postopačev na državni cesti med Pesnico*in St. Ujem. Eden od njih je zahteval od Rojka jopico. Ta je iz, stralhuvpred njim slekel svoj ,višnje,vi delavni jopič in mu ga 'dal. Nato je zahtevah isti postopač Še njegovo uro In veri-žioaf. Nastal je .pretep. Rojko se napadalcev ni mogel drugače -rešiti, kakor da je potegnil iz žepa nož in ž njim grozil, da jih zabode. Končno se je Roj-kij posrečilo uiti. V St. Hju je obvestil o napadu žendarmerijo, ki je napadalcem že na sledu. Sv. Peter pri Mariboru. F nedeljo zvečer je padel Frane Neraj, '681cjtni najemnik v ‘Jablancih, po polzkjh1 stopnicah svojega stajiovh-nja in si pri tem levo nogo strl. Nerat si je letos že drugič levo nogo zlomil. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Se enkrat opozarjamo na ustanovni shod Dekliške zvene, ki se bo vršfd prihodnjo nedeljo dne II. novembra, popoldne po večernicah v stari šoli po sledečem dnevnem re- du: 1. Pozdrav predsednika izobraževalnega dru- štva, 2. govor, g, volitev odbora, I. govori in predlogi. Pridite v obilnem številu ne samo dekleta, ampak tudi žene. Pri tej priložnosti se bodo tudi vpisovali udje. izobraževalnega društva. Na tem mestu izražajno Itucü željo, da bi bile primjerno zastopane vse obči;ne naše župnije, ne Samo nekatere, kakor se je pri sličnih, priložnostih večkrat zgodilo. Sv. Anton v Slov. gor. V sredo zvečer dne 3. novembra je izbruhnil ogenj v poslopju Ceeifije Gregorec v Župetincih. Vkljub vsem napjorom gasilcev ni bilo mogoče ognja omejiti ter se je razširil še na vipičarijo Jožefa Sijanec, posestnika in mlinarja v 'Župetincih. Ojgenj je uničil ds a živila za ljudi in za živino. Gregorec je zavarovana le za majhno svoto, a Sij a® ec ni niti zavarovan. Vzrok požara so najbrž ioejki ponočni popotniki, kj so tamkaj prenočevali ter komaj pobrali svoja. Šila f— cela/ čuda. Rod ‘jma' 400 duš. Zenske jn moški tega plemena so obdarjeni s spretnostjo, ki se doslej ni našla v nobenemu narodu. Dotično pleme se roga icelemu svetu, ker lovi divjačino z orožjem in govori o ostalih Indijancih, ki {streljajo divjačino, kot o manj vrednem narodu. Otroci in žene love ^ajce prosto z rokami, ker ravno jako hitro teko, kakior zajci! Pa to so samo igrače proti' temu, kar store moški. Moški vlo-ve jelena in bivola z rokami za roge ter jih privedejo k svojim kočam kakor jagnjeta, da jih potem pobijejo. Niti najhitrejši konj ne more teči tako hitro kakor moški tega čudnega plemena! Profesor Mac Gees, ki je dalje časa živel med temi ljudmi, pripoveduje, da se je vedno čudil njihovi tako izvanredni hitrosti, s katero so vlovili kar vsake™ konja. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4»/*% brez Posojila na zemljišča po 5°/a do 51/*0 odbitka rentnega davka. z amortizacijo. Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin. Ia£n0 Osebni kredit na menice in v tekočem ^ pod najugodnejšimi pogoji. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija «/knjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. širni stroški. ~ O s kr litij c svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. izvršujejo sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizk h cenah, tudi mest čut stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : ; s se priporoča ata obilni obisk» : Založnik in izdajatelj: Konzorcij „8tr*ž*a. Odgovorni urednik: Viktor Gondii, lisk tiskarne MA JLA NAZNANILA ki se prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Sladki vtiski mošt oz. pozneje vino oddaja kaplan ja sv. Barbare v Hale zah s posti je Ptuj po 3u K bi. Sodi se posodje. 224 Orehe, suhe gobe, fižol, smrekove storže, divji kostanj, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju. Naznanjam, da sem otvoril vino toč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini. 153 Pozor Slovenci! Izdelujem obleke vs&fee vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega snkna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Faanjo Pajk, krojač, Dol pri Plan ni. Istrska črna vina! Sloveči „Terrano el’ Istria“ je neoporekljivo najboljše in najbrlj zdravo črno vino, posebno dobro pr; prehlajenju, pomankanju krvi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rodečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stann, ga prodajati tako po ceDi v steklenicah in zavojih. Marietta Lorber* Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32. ! Nova trgovina ! P n. sl. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim 1. novembra v novi posojil-nični hiši na Ringu modni salon za gospode ter se tem potom vže naprej najtopleje priporočam. 849 fllaks Zabukošek krojaški mojster v Celju. 849 Edina narodna steklarska trgovina Fran (Strupi, Cell© priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsobdnejša in točna postrežba! Ka debelo. Ufa drobno. Izšel je lep stenski koledar za šeto 1910. Dobiva se samo pri g. Ivanu Kliuc-u] v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gostilne, društva, šole in župnijski uradi ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba lej znamko za poštnino. 1 r vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih, cenah v veletrg