Maribor. Dne 29. maja se je vršila občinska seja, v kateri je gospod župan dr. Juvan poročal, da bo treba pri občini varčevati na vseh koncib. in krajih. Finančni minister je črtal razne doklade in dohodke občine, tako da bo že pri letošnjem proračunu manjkalo čez en milijon. dinarjev. Ker je treba plačevati obresti in kapital od dolgov, ki jih je še napravila nekdanja nemška večina pri občini, ki je podpisala veliko vojno posojilo in ker je občina ta leta najela precej posojila za zgradbo novih hiš in drugih potrebnih podjetij, že samo plačevanje obresti in kapitala na leto iznese par milijonov dinarjev. Novi kanali, tlakanje ulic in zgradba kopališča na Felberjevem otoku in enake stavbe so nujno potrebne. Na zgractbo novih stanovanjskih hiš pa pri sedanjem položa.ju ni več misliti. — Za mestne otroke bo napravilo olepševalno društvo v bližini spomenika Jugoslovanske Matice novo igrišče na lastne stroške. — Za Magdalensko predmestje se predvideva v novem regulacijskem načrtu dva tržna prostora. Potreba za lastno tržišče v Magdalenskem predmestju je gotovo velika, če se pomisli. da se ravno v tom delu mesta mnogo zida in se tukaj največ ljudstva na novo priseli. — Kino-gledališče je ustanovila vrlo delujoča Katoliška Omladina v svojem domu v Cvetlični ulici štev. 28. Prva priredilev v novem kinu je bila dne 29. maja, ko se je predstavljala lepa igra »Spovedna tajnost«. Priporočamo, da se občinstvo udeležuje predstav tega novega kina. — Prireditev za prireditvijo imamo v Mariboru. Ne mine skoro dneva, da ne bi Mjaribor posetilo kako pevsko društvo a!i kaka skupina igralcev. Tekom 14 flni smo imeli v Mariboru kar osem večjih predstav, koncertov in iger. Občinstvo je že opravičeno nevoljno, ker pri sedanjih težkih gospodarskih razmerah ne zmore zmagati izdatkov za toliko zabav in prireditev. — Krščanska ženska zveza priredi romanje- v Rajhenburg. Na železnici imajo romarji polovično vožnjo. Kdor se od članov hočs ud^iežiti tega izleta, na.j se z dopisnico oglasi y>ri predsednici gospej Katarini Bauman v Cvetlični ulici 23. Pekre pri Mariboru. Na Telovo popoldne se je ob dveb. popoldne na Pekrah vršilo blagoslavljanje nove motorne brizgalnice, katero si je nabavilo gasilno društvo Pekre za 45.000 D. Kot botra tega čez vse koristnega orodja je nastopila gospa Helena Kordik. Gasilna društva iz okolice in mnogo odličnega občinstva je prisostvovalo tej lepi slovesnosti. Gasilnemu društvu na Pekrah izrekamo za to najiskrenejšo hvalo in priznanje. Na pomoč! Limbuš pri Mariboru. V soboto dne 25. majnika popoldne ob štirih so bili na okrašenih vozovih pripeljani v Limbuš trije novi bronasti zvonovi, katere je vlila livarna »Zvonoglas« v Mariboru. Prvi zvon D je težek 1410 kg, drugi zvon F 780 kg In tretji A 406 kg. Skupni potroški znašajo 125.269 Din, ki so večinoma že nabrani. Na meji župnije je pozdravil nove zvonove domači gospod župnik v spremstvu treh častitih gospodov duhovnikov iz Št. Pav* la in č. g. p. gvardijana od Sv. Jožefa na Studencih. Veliko vernikov je spremljalo zvon« na njihov novi dom. Po prihodu v Limbuš so: bili zvonovi razvrščeni na stojalo, pripravlje-< ni za posvečenje. V nedeljo dne 26. maja ob' osmih zjutraj je prispel prevzvišeni vladika' gospod dr. Andrej Karlin. Pri najlepšem vre-: menu se je vršilo posvečenje zvonov, na kar je prevzvišeni posvetitelj v pridigi razlagal pomen obredov posvečenja in izvajal iz njih naj lepše nauke za naše življenje. Po pridigi je prevzvišeni služil sv. mašo. Po sv. maši je bilo darovanje okoli oltarja, ki bo zdatno pomaga« lo poravnati plačilne obveznosti. Botri in najV večji dobrotniki novih zvonov so č. g. p. Placid Bori OSB za samostan Št. Pavel, Kunigunda' Matjašič in Jozefa Jauk. Bog povrni vsem da-: rovalcem iz domače in sosednjih župnij. Iz-: polnijo naj se želje, izražene na slavolokih:' »Nebeški mir na.j vsaki čas, oznanja zvonov mili glas!« in »Pozdravljeni bodite novi zvo< novi, na.j vas včakajo pozni rodovi!« Na praz-i nik sv. Rešnjega Telesa se je vršila procesija' ob veliki udeležbi vernega ljudstva. Takrat so novi zvonovi prvokrat spremliali Najsvetejša s svojimi milimi glasovi. Sv. Primož na Pohorju. Po dolgih 30 letih rimo imeli Šentprimčani zopet sv. birmo. Vse se je s skrbjo in veseljem pripravljalo i\a iz-: redno slovesnost. Dekleta so napletle vencev, fantje so postavili 4 visoke mlaje in se dobro preskrbeli s smodnikom. Presvetlega so poi zdravili župni upravitelj, župan in dve žola^ rici. Vsem se ,je milostni gospod s toplimi be< sedami zahvalil. Tudi kateheza je šla precej gladko. Drugi dan je bila sv. birma. Ker ja; precej šentprimških otrok bilo pri sv. birmi' že v Vuzenici, je bilo tukaj birmanih samo 30. Cela slovesnost, obredi sv. birme in škofova' beseda s prižnice so vse župljane močno ga-< nili. Ljudstvo pa tudi ni varčevalo s svojo pcw zornostjo, zlasti fantje so prožili možnarje, dai je kar odmevalo po planinah. Sv. birma nam ostane v najlepšem spominu. Sv. Benedikt v SIov. goiicab. Našo novo ga* silno društvo priredi v nedeljo dne 9. junijtt izlet k Negovi. Pri tej priliki vprizori v graj« skih prostorih krasno igro. Gastfci in prijate« l}i gasilstva, pridite od blizu in daleč! Ne b<»; Vam žal! Uljudno vabi odbor. Začetek popol^ dne po večernicah ob treh. Sv. Bolfanjt v Slov. goricah. Kakor smo ža čitali v našem listu, je za večno zatisnil svojo trudne oči blagi starček v 84. letu Karl Mu» ko, velepossstnik ter dolgoletni bivši župan' in ves čas svojega življenja naročnik »Slovenskega Gospodarja« ter strogo verski narodnf mož. Bil je prvi, ki je začel slovenski županovati, takrat ko so imeli nemčurji prvo besedtf v občini, a je on premagal ter odstranil vsa nasprotnike. Bil je sodno zaprisežen cenileo ter je vsakemu dobro v tem oziru napravil< istotako je bil dolgo let odbornik pri okrajnem zaštopu. Nad vse hvale vredno blagemu starčku, da je dal tako lični stolpič postavitl pri občinski kapeli ter dal kapelico vso prezl< dati in preslikati v letu 1888. Vsa čast gre bla< gemu starčku, da je bil oče farnih ubogih tako da je bil vsak delno deležen miloščne. Da Je bil starček priljubljen, priča njegov pogreb, katerega so se udeležile vse sosedne občine in domači. Sv. Trojica v Slov. goricah. Praznik presv. Rešnjega Telesa je praznik ljubezni in edinosti. Tega so se zavedali prav posebno letos farani trojiške župnije. Strnill so se vsi v eno mogočno in veličastno procesijo, kakoršne na8e Slovenske gorice prav gotovo že deset let niso vidile. Posebno pozornost pa so vzbujali pri tem slavnostnem sprevodu zastopani župani in občinski odborniki, požarna bramba, ki je letos prvikrat po prevratu korporativno ee udeležila slovesne procesije, in pa trojiški Orel, ki je prvikrat nastopil v svojem novem kroju. — Na praznik popoldne ob treh pa se je zopet številno zbrala trojiška župnija v cerkvi, da prisostvuje slovesnemu blagoslovljenju podobe sv. Terezije od DJ, Male Cvetke Marijine, katero si je omislila tukajšnja dekliška Marijina družba. Sv. Jakob v Slov. goiicah. Kralj Aleksander Je prevzel kumstvo za 12. sina, ki se je pred dva in pol mesecema rodil zakoncema Jakobu in Antoniji Ekselenski v Spodnjem dolu. Za svojega zastopnika je delegiral kralj majorja Lujo Mičiča, komandanta II. bataljona 45. pp. v Mariboru. Cela okolica je postala pozorna, ko je zvedela, da je sam kralj sprejel botrinstvo za sina priprostega bajtarja in mizarja. In vsa župnija je tekmovala, da bi se dan krsta, ki je bil določen za 2. junij, primerno obhajal. Vse ceste in drevesa ter hiše, kjer se je imel mimo peljati kraljev zastopnik, so bile okinčane ne samo s cvetjem in venci, ampak tudi več slavolokov in mnogo zastav je naznanjalo redko slovesnost. In z gričkov so pokali možnarji. Pri Sv. Jakobu je bil obširen prostor pred cerkvijo in šolo ter županovo hišo podoben velikemu mravljišču. Posebno slikovitost je dalo prireditvi to, ker so imele ženBke skoro vse bele rute, a deklice so bile belo oblečene, fantje in možje pa so nosili po večini črne klobuke in temno obleko. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je bilo gotovo okoli 1500 ljudi zbranih pri slovesnem sprejemu zastopnika Nj. Vel. kralja. Prvi je v vznesenem pozdravnem govoru pozdravil visoko odposlanstvo gospod župnik Martin Erhatič. Povdarjal je, da je slovenski narod na jezikovni in državni meji izredno srečen, da se je poglavar naše države spomnil slovenjgoriške župnije in je prevzel botrinstvo za sina malega in siromašnega bajtarja. Nato so še pozdra rvili drugi zastopniki: šolski upravitelj gospod Kegle za šolo in šolsko mladino, starosta slovenjgoriških županov gospod Peklar, mladenka Ida Platajs v imenu odrasle mladine Slov. goric, mladenka Rezika Kraner pozdravi soprogo kraljevega zastopnika in jo prosi, da izroči v imenu slovenske mladine pozdrave hrvatski in srbski mladini na jugu, v imenu gospodarskih in prosvetnih organizacij je izrekel lep pozdrav gospod Anton Rošker, a za osnovno šolo učenka Marija Krušnik. Ginjen od nepričakovano lepega sprejema in sijajne torganizacije cele slavnosti se je zahvalil gbspod major in v znak radosti pred vsem občinBtvom poljubil gospoda župnika Erhatiča. Zbrano ljudstvo je nato v vznesenih besedah pozdravil gospod sreski poglavar dr. Ipavic. Otrok je dobil ime: Aleksander-Alojzij. — Na dvor se je odposlal naslednji brzojavni poEdrav: »Maršalat Dvora Beograd. Na dan kreta 12. sina rodbine Ekselenski pri Sv. Jakobu, kateremu je kumoval Njeg. Vel. kralj, v velikem številu zbran narod sreza Maribor levi breg s kumom-zastopnikom majorjein Mičičem, zastopnikom državne uprave, županov občin, duhovšeine in učiteljstva in zastopnikov okraja izraža Njeg. Vel. kralju in kraljev6kemu domu udanost in neomajano zvestobo. Od severne državne meje navdušeno kličemo: Njeg. Vel. kralj Aleksander in kraljevski dom naj živi! Sreski poglavar dr. Marko Ipavic« >— ReCl moramo, da tako sijajne patriotske slavnosti v Slovenskib goricah že dolgo ni bilo. Vsekako pa Je župnija Sv. Jakob v Slov. goricah prva, ki je imela redko čast, da Je bil kralj krstni boter sinu priprostega slovenskega bajtarja in obrtnika. Fr. Ž. LJutomer. Prva javna produkcija naše Glasbene šole se je v nedeljo dne 2. Junija sijajno obnesla. Uvodno predavanje šolskega nadzornika gospoda Karbaša o važnostl In pomenu te šole ter o skladateljih, je bilo prav dobro podano. Vsi oddelkl šole: goslarski, klavirski, zlasti pa Se mladinskl pevski zbor bo svojo nalogo častno rašili. Med posamezniml gojenci smo opazili marsikateri talent, ki bodo šoli še v ponos. Občinstvo je kazalo pravo umevan]e za vse točke sporeda ter je kazalo z obilnim ploskanjem svojo zadovoljstvo nad lepim uspehom. Najbolj je ugajala Adamičeva lepa skladba »Jurjevanje« in dr. Schwabovo »Dobro jutro« s spremljevanjem orkestra. Želimo šoli še nadaljne uspehe, da dobimo dober v glasbi naobraženi naraščaj. Le naprej in navzgor! PtuJ. V mesecu majniku, ko se vse veseli življenja in cvetja ter probujajoče se narave, je zadel težek nenadomestljiv udarec hišo go spoda Antona Rašl, župana na Rogoznici. Kru ta smrt je s svojo neizprosno koso pobrala ženo Marijo Rašl. Pokojna je bila blaga žena, vedno dobra in globoko verna,posebno ljubeznica pa je bila do revežev, nikdar ni šel ubožec praznih rok od njihove hiše. Bila je dolga leta tretjerednica, še dan pred smrtjo se je z žalostjo opravičilia, da ne more k shodu in k sestanku tretjerednikov. Z žrebljem se je pičila v nogo in kmalu dobila zastrupljenje krvi po celem telesu, nobeden zdravnik ni mogel več pomagati, šla je dobra žena v večnost, uživat, za kar se je tukaj trudila. Ogromna udeležba naroda pri pogrebu je pričala, kako spoštovana in priljubljena je bila pokojnica pri vseh. Ob tej bridki izgubi g. A. Rašlu in vsem otrokom naše pregloboko sožalje! Sv. Urfean pri Ptuju. V soboto dne 25. maja je prihrumela od severne strani strašna nevihta z debelo in dolgotrajajočo točo in vodnim nalivom črez naše občine Drstelja in en del Janežovci in Dolič, kl ]e pokončala gorice in žitno polje popolnoma. Najhuje prizadeta sta oba Drsteljska vrha ln Placarski vrh. Enemu malemu posestniku v Drsteljskem vrhu Je njivo s krompirjevim nasadom, drugi posestnici v Janežovcih pa njivo s koruznim nasadom zemljo vodni naliv odnesel. Sadno drevje in hišni vrtovi so v omenjenih obClnah strašno trpeH. Enake nesreče najstarejšl ljudje ne pomnijo. Hudo prizadete revne občine se oblastem priporočajo za nujno pomoč! Podlehnik. Tu se bo dbhajala Antonska nedelja dne 16. junija. Prvo sv. opravilo ob šestih, drugo ob sedmih, tretje ob pol desetih. Romarji lmajo priliko opraviti sv. spoved. Vitanje. Klaverno je končal takoimenovani Urbanov sejem. Že v zgodnji dopoldanski uri je strašilo močno grmenje nad Pohorjem in okoli desete ure se je ulila huda ploha, ki je razgnala sejmarje na vse strani. Kramarsko blago se je baje valjalo kar po luži. — Zadnji čas se je začelo tukaj pobirati za nove zvonove za podružno cerkev sv. Antona. Želeti bi bilo, da bi se to delo pospešilo ter da bi bili ljudje, ki so še razmeroma precej premožni, bolj požrtvovalni ter bi darovali nekoliko večje zneske. Jih je precej, ki imajo posebno v gozdovih vrednosti na stotisoče. Tudi so nekateri začeli letos les izsekavati kar na debelo, kar pa ni odobravati, posebno ne na mestih, kjer je bolj počasna rast in so za trenutni dobiček uničeni dohodki za dolgo vrsto let. Kmetje, varujte svoje gozdove in jih ne prodajajte dobičkaželjnim ljudem,ki potein take gozdne deleže izkoristijo samo za svoj žep! Zadrečka dollna. Po ogromni večini spoštuje in praznuje praznik presv. Rešnjega Telesa naše verno slovensko IJudstvo. Spoštujejo ga uradj, društva, trgovine itd., da moramo priznati, da vidimo pri procesijati tudi takšne, ki jih drugače prav malo kedaj vidimo v cer- kvi. Ogorčeno pa moramo pribiti dejstvo, d$ naši flosarji (seveda ne vsi) oskrunjajo ta \U soki praznik kakor tudl druge s plavljanjenj flosov. Brez potrebe odhajajo na praznike od doma, motijo in odvračajo l]udi od službe božje in pohujšujejo s tem ko kričijo, motijo še celo službe božje ter opravljajo težka dela. 2 ozirom na to, da nekaj pridobijo na praznični dan zaradi Odplačevanja zamude, onečaščujejo praznike, ne da bi niti najmanj opravili svojo versko dolžnost. Kako obsojajo ljudje ta materijaliste in se čudijo, da oblast v tem po-. gledu ne stori koraka. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V noči 25. majnika je nenadoma nastal požar v Okoninl pri žagah Ignacija Zavolovšek in Jakoba Čer-: nevšeka.Pogoreli ste popolnoma obe žagi kot tudi mizarska delavnica, pri kateri je posebno budo prizadet mizar Jože Herman, kate-: remu je v delavnici pogorelo že več izgotov-: ljene hišne oprave in mizarsko orodje. Škoda je velikanska, ki pa je krita le z majhno zavarovalnino. Prišla so na pomoč takoj gasilna društva Grušovlje, Sv. Frančišek, Ljubno in Pobrežje z novo motorno brizgalno, ki res izvrstno deluje. Kako je požar nastal, se ne ve, ampak misli se, da je vzrok nesrečno in nepotrebno kajenje. Zreče. Umrl je posestnik Sadek Franc, stai 64 let. V javnem življenju bil je kremenita osebnost, ravnal se je vedno po navodilih »svo« jega« časnika »Slovenskega Gospodarja«. Posestnik in bivši načelnik Mladeniške zveze Lajhar Igo pa se je poročil z Marijo Kumar od Sv. Kunigunde. — Pri občnem zboru Hranilnice in posojolinice smo zvedeli, da je zavod leta 1928 imel za 727.107 Din prometa. Varčevalci so vložili 218.307 Din, vzdignili pa Din 137.807. Vloge so torej narastle za kroglo 70500 dinarjev. Koajice. V konjiškem okraju je rastla vin* ska trta, ki je stara 45 let. Bila je rodovitna do lanskega leta. Letošnja huda zima jo je pa čisto uničila, tako da je sedaj popolnoma su-: ha in ni nič upanja, če se še kaj ozeleni. Leta 1918 je imel ta trs 1800 grozdov, leta 1922 pa 2000 grozdov, potem pa zmiraj manj do lanskega leta. Lastnik trte je umrl pred dvema mesecema, on je trto tudi vsadil. Tako star« in rodovitne trte je malokje najti! Ponikva ob južni železnici. Na Telovo smo pokopali vdovo gospo Marijo Bol6. Naj v miru počiva! — Svetoletnih procesij so se žup* ljani udeležili v prav obilnem številu. Prav tako je bila veličastna tudi procesija na Telovo Sctensko pri Šmarju. Na trojičko soboto nai je zadela huda šiba. Huda ploha s točo je napravila občutno škodo posebno pri nas ter na zapadu Sv. Miklavža, v Dvoru, Vrhu, Krčevinah in Vodenovem. Vdarilo je tudi pri vdovl Galuf v hišo, ki je popolnoma zgorela. Bog nas varuj treska in hudega vremena! Stianje prl Šmarju. Pol Telove procesije smo opravili pod milim nebom, za drugo polovico nas pa je dež nagnal v cerkev, da smo jo še pobožnejše opravili. Veselilo nas je slovesijo zvonenje pri Sv. Roku — prvokrat po vojni. V kratkem dobi tudi Sv. Tomaž dva nova zvona in potem bo gotovo tudi naš Pold prav pridno zvonil. Dobova. Iz naše fare se redko kdaj kdo oglasi. Da se na naš kot ne bo čisto pozabilo, moramo vse eno nekaj vrstic žrtvovati za našega »Slovenskega Gospodarja«. Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo imeli krasno vreme, tako da si lepšega nismo mogli želeti. Sarao procesija je bla mnogo krajša kot druga leta. Vsa čast ognjegascem in ločki godbi. — V naši fari se že tri leta govori o novem kolodvoru, vse je bilo od strani železniške uprave dobro pripravljeno in tudi dobre volje je bilo v Beo-; gradu dosti. Kdo je kriv? Zastopnikom naroda, čijih dolžnost je, da se brigajo za take javne naprave, pa povemo, da zahtevamo oii vas, da stocite, kar ste zamudili. Sv. Rupert nad Lašttm. Dae 26. majnika se )• tukaj poročila Julika Gril iz vrle krščanske in zavedne hiše v Mačkovcu z mladeničem Štefanom Čuber iz Jurkloštra. Mladeniška in dekliška družba je ta dan počastila v cerkvi svoja vzgledna člana. Družba veselih svatov je nabrala svoto 100 Din za novo cerkev Krlstusa Kralja v Hrastniku. Vrlima novoporočencema pa kličemo: dal Bog srečo in blagoslov! — Mlada deklica Marija Cepuš, ki J« bila v službi pri Mihaelu Videc v Pušenjcih, je šla v nedcljo dne 26. majnika v Celje k sveti maši. Ker brv na Bregu čez Savinjo še nl pcpravljena, je mahnila kar čez železniški most. Kar pridrvi osebni vlak iz Laškega za njo; latiko bi skočila na stran, a jo je ropot vlaka lako zmedel, da je padla pod vlak, k! jo je v trenutku zmečkal. Bila je pridna in poštena mladenka! — Sadje je v majniku zelo veliko obetalo, a sedaj so jabolka skoro do zadnjeg.i odpadla; cvetoder je napravil nepopisno veliko škode. Pišece. Do leta 1924 so si požrtvovalni župIjani priskrbeli bronaste zvonove za župnijsko cerkev in za pet podružnic. Zato je umljivo, kako težko so jih čakali okoličani podružnice Sv. Jedert, zlasti ker se na njihov prijazni hribček le malokdaj sliši glas zvona. Kljub uimam, ki so zadnja leta kar zaporedoma zadele ravno Pavlovaa, so častilci sv. Jedei'ti zbirali in tako zbrali za dva jeklena zvona, ki Bta stala z inštalacijo vred 9000 Din. Sobota 18. niaja je bil tisti presrečni dan, ko so jih v slovesnem sprevodu pripeljali iz brežiškega koIodvora, binkoštni pondeljek pa tisti nepozabni dan blagoslavljanja, ko so ju potegnili v evonik. Zvona sta: glas B 410 kg in glas G 149 kg. Ko sta se oglasila, smo bili vsi nepopisno vzradoščeni nad njunim prijetnim zvonenjem. Nešteti venci, godba domačoga godbenega društva, ubrano patje in streljanje iz 21 tftpičev, s katerimi si je dal nemalo opraviti požrtvovalni nabiralec Omerzu Jožef, je povtdignilo cerkveno slovesnost. Za botra zvonoma sta pristopila g. Alfred baron ButtlarMoscon In g. Stojan Josip s svojo soprogo, fmejitelj parne pekarne v Pišecah, ki sta s ¦vojima velikodušnima daroma pripomogla, 'da sta zvona že plačana. Posebno zahvalo smo 'dolžni tudi 771etni gospodinji Volčanjšek Mariji in cerkvenima ključarjema; zlasti Pikel6evi obitelji, ki je ta dan tako svečano pogo•tila toliko ljudi. Kaj fci moglo naše ljudstvo tako dvigati nad vsakdanje skrbi in mu dati ioliko duhovnega veselja kakor sv. Cerkev s »vojimi tako mnogovrstnimi svečanostmi. Kmet je v gozdu ujel škrata. Škrat {;a je milo prosil, naj ga zopet Izpusti, n mu je obljubil čudodelnl prstan. Kmet se je dal preprositi, izpustii je Ikrata In je dobil prstan. Skrat je vqkel: »Prstan tl uresniCi eno Seljo, 8e ga dvakrat zasuCeš na prsty.. Pomlsll Ea, da je v njem samo ena edina želja i izberi pametno!« Kmet sl je nadel prstan na roko in Je Sresel korakal proti domu. Razmižijal |e, kaj bi si želel. Ker Se nl bilo pozno, je šel v bližnje mesto, da bi tam videl, kaj je lepega v izložbah in da bl sl mogel kaj izbrati ter doma presenetitl ženo. Postal je pred zlatarjevo izložbo, pa si je mislil, koliko več je vreden nje gov prstan, kakor vsi tisti bleščečl prstani v oknu. Zlatar ga je nagovoril ln Vabil, naj sl kupi prstan. »Vsi vkup niso vredni toliko ko ta-Ie, ki ga lmam na prstu.« In v avojem veselju in ponosu Je povedal zla.tarju, kakšno moč ima prstan na roki. Žlatar sl ]e mislil, kako bi prišel do te dragocenosti. Povabil je kmeta, iiaj prenoči pri njem, in se Je ponudil, da mu bode di^ugega dne razkazal, kaj bl bilo v mostu takega, da bi bilo vredho edine 86lje, ki Jo ]e mogel izpolniti prstan. Ponoči je zlatar natihoma snel km«« tu prstan iz roke fn mu je nataknll na* vaden zlat prstan, ki Je bil Cudodeln«mu na zunaj skoro povsem enak. Zgflj« daj v Jutro je zbudil kmeta ter mu Jf povedal, da zanj nima Casa, ker imf nujno delo. Kmet je pogledal, ali im|E še svoj prstan, ]e zahvalil zlatarja ia se jo podal proti domu, da se domeia rajši z ženo, kaj bl si bilo dobro želetfc Elatar pa je skofiil v svojo sobo, zaklenil vrata in prlprl oknice, da ga niK* Ce ne bi videl. Potem je zasukal prstatt dvakrat in želel: »TakoJ hoCem lmetl milijon zlatnikov!« Komaj je to izgovoril, Že je začelo kar deževati zlatnl« kov. Veft in veC jih je bilo, padali so mt* na glavo, na ramena, zasuli so vse okO* li njega in naposled je zlati dež moža pokopal pod seboj, da se je zadušil. — Zlatniki pa so padali, dokler ni bilo število polno. Tla niso mogla take teže prenesti in mrlič je z zlatom vred padel v klet. Prišli so ljudje in ko so izvlekli zlatarja izpod zlata, so rekli: »Le ni dobro, če pride sreča kar tako na debelo!« — Denar so si razdelili sorodniki zlatarjevi. Med tem je bil kmet prispel na dom in je pokazal prstan svoji ženi. »Zdaj sva na konju. Kaj bi si želela?« »K.aj bi bilo s tisto njivo, ki je tam blizu naše, saj sva si jo vedno želela?« »To je premalo«, je menil kmet, »če eno leto pridno delava, si jo lahko kupiva. Tako sta storila in čez leto dni je bila njiva njuna in še nekaj denarja sta imela. »Vidiš, zdaj imava njivo in še vrh tega prosto željo«, je rekel kmet. Tedaj je pomislila žena: »Kaj, če bi si želela še eno kravo in konjička?« — »Za tako malenkost ne bova potrošila prstanove moči. To lahko dobiva tudi tako.« In res, čez leto dni sta imela kravo in konjička. Mož si je zadovoljno mel roke: »Zopet sva prišla dalje v blagostanju in želja je še naša. Midva imava res srečo!« Žena pa je le silila, da bi izrekla željo, ki bi jo naj prstan izpolnil. Mož pa ni hotel o tem nič vedeti. »Še sva mlada in imava še dovolj časa za tisto edino željo, ki spi v prstanu. Počakajva še! Med tem časom delajva naprej in ti si lahko kaj lepega izmisliš.« Tako je bilo. Delala sta in blagostanje je čudovito raslo. Kmet je postal imovit, vsa vas ga je upoštevala povsod in zclo spoštovala. Tako so potekla leta. Tuintam je žena tako mimogrede opomnila moža na prstan in na željo, ali kmet jo je vedno vedel potolažiti, češ, še je čas in še prav ne veva, kaj bi si želela, in pri tem je sukal prstan na prstu, ali izgovoril ni nobene želje. Po dolgih letih sta oba v isti noči mirno in brez bolečin umrla; želja pa ni bila izrečena. Otroci in njih otroci so stali okoli krst in nekdo je hotel mrliču sneti prstan, a drugi so mu branili, rekoč: »Pustimo mu prstan! Vse življenje ga je imel zelo rad. Morda mu je bil drag spo min.« Tako so pokopali kmeta s prstanom na roki, s tistim prstanom, ki naj bi bil čudodelni prstan, pa to ni bil, in je kljub temu prinesel v hišo toliko sreče, kakor pravi čudodelni prstan. Je pač nekaj čudnega na tem, kar je pravo in kar je krivo, in slaba stvar v dobri roki je več vredna kakor dobra stvar v slabi roki. NAGRADA. Bogataš je naletel na svojem izprehodu na starega moža, ki je vsajal orehovo drevesce. »Kak neumnež je ta starec!« je rekel svojim spremljevalcem. »Dela, kakor da bi bil še mladenič in da bo nekoč še užival sadove tega drevesa.« Spremljevalci so se začeli smejati, nakar je stopil bogataš k možu in ga je vprašal, koliko je star. »Čez 80 let gospod«, je bil odgovor, »ali Bogu bodi hvala, zdrav sem kakor mož 30 let.« — »Koliko časa, misliš, da boš še živel, »je nadaljeval bogataš, »da vsajaš v taki starosti tako mlada drevesca, ki rodijo zelo pozen sad? Čemu si si naprtil tako brezplodno delo?« »Gospod«, je odgovoril starec, »zadovoljen sem, da vsadim drevo, ne da bi se brigal za to, ali bom užival sadove jaz, ali pa jih bo obral kdo drugi. Pravilno je, da delamo, kakor so delali naši očetjo. Sadili so sadno drevje, katerega sadove mi zdaj jemo. Ker toroj mi uživamo del onaših prednikov, zakaj bi bili napram našim nasladnikom s!ab ši, kakor so bili predniki do nas? Mislim, česar ne uživa oče, to žanje sin.« Bogatašu je odgovor zelo prijal. Dal je starčku polno pest denarja. »Kdor bi mogel trditi«, je zaklical veseli starec, »da sem danes delal zaman, ko nosi vcndar drevesce, ki sem ga vsadil, že prvega dne tako bogat sad? Zato je istina: Kdor dela dobro, dobi vedno za to bogato plačilo.« USPEH DELA. Delo ima lahko trojen uspeh. Prvi uspeh je nagrada, ki se dobi v denarju; drugi je v zavesti, da smo uporabili za kako delo pridnost in trud; tretji pa je v koristi, ki ga prinaša delo drugim Ijudem. Ta je največ vreden. KOLIKO JE VREDNO PTIČJE GNEZDO? »Koliko je vredno ptičje gnezdo? No, to ne more biti toliko«, bo rekel marsikdo. Poglejmo si stvar pobliže! Misli si, da veš zunaj na vrtu za gnea dece,-,y katerem je pet ptičkov. Živalca morajo dobivati hrano in znano ti je, da so njihova hrana gosenice, ki iih prinašajo stari ptiči. Vsak izmed peiih ptičkov potrebuje za živež dnevno povprečno p0 50 gosenic, to je — 250 gosenic. Stara dva ptiča krmita mladiče povprečno štiri do pet tednov, recimo torej nekako 30 dni. Naših pet ptičkov požre v 30 dneh 30 krat 250 gosenic, lo je 7500 komadov. Je-li, to je prav izdatna svotica! Pa dalje! Vsaka gosenica požre na dan, kakor so to izračunali prirodopisci, toliko listov in cvetov, kakor je sama težka. Pa vemo tudi, da hočejo gosenico v 30 dne vih mnogo za svoj vedno lačni želodcc in da zato žro na levo in desno. Če požre vsaka gosenica dnevno samo edcn edini cvet, ki bi bil lahko rodil sad, tedaj uniči v 30 dneh 30 sadov v cvetu; koliko cvetov gre v nič po 7500 gosenicah? No, to je skoro četrt milijona, manjka mu samo 25.000. Misli si dalje, da je zlobna roka uničila gnezdece na vrtu in izvzela ptičke. 7500 gosenic ne bi poginilo in požrle bi 225.000 cvetov. Zlobnež bi nam bil namah uničil lepo množino jabolk, hrušk sliv i. dr. Ali boš trdil še sedaj: Vrednost takega ptičjega gnezda menda ne bo tako velika? REŠITEV ZADNJIH UGANK: 1. Učitelj. 2. Bil je eden stari oče in tako je to mogoče. 3. Hči. i. Cevlji. 5. Odmev. 6. Senca. 7. Nikoll, ker je vedno noC vmes. 8. Veter. REŠITEV NALOGE: Pregovori, kl Jih je bilo treba sestajrltl, se glase: I. Vračaj hudo z dobrim! $. Zunaj lepota, znotraj praznota. , 8. Prepovedan sad ima čudno slast. 4. Lastna hvala, cena mala. VPRAŠANJA: 1. Kdo se prerine neslišno skozi grinovje? 2. Koliko časa gre vrč na vodo? 8. Kdaj je najboljši čas za jed? 4. Kdaj postane bogataš berač? 5. Koliko časa lahko nosimo vodo v •Itu? 6. Kako dolgo spi konj po noči? NALOGA; Vzemi dve vžigalici in položi z njlma najprej številko »pet« in potem Stevilko »deset«, a streti ali upogniti ju ne flmeš! SMEŠNICE. Ima tudi prav. UČitelj razpravlja v goli v prirodopisju o živalskih plemenih In pravi, da so nekatere zveri mačjega plemena, druge pasjega plemena itd. Ko vidi, da Ivanček ne pazi, ga nenadoma vpraša: »Ivanček, kaj je tiger?« — Ivanček pa, ki se je baš prav iskreno zabaval s svojim sosedom, naglo odgovori: »Tiger je vse, kar dobi!« Pravi vzrok. Tinče in Tone sta se drBala po ledu. Tonetu se udre led in zažel je v veliko nevarnost. Tinče se tmdi na vse moči, da bi tovariša rešil, in po napornem delu se mu je res posrečilo, ida ga je potegnil na varno. Ljudje, ki so uprav tedaj prihiteli, so ga radi pogumnosti zelo hvalili. Neka gospa ga jje vprašala: »Kako je to mogoče, da si iako srčen Saj si se podal tudi sam v največjo nevarnost!« — »Kaj sem hotel storiti«, je odvrnil Tinče, »ko pa Ima Tone moje drsalke na nogah!« Nima pravice. Oče je kaznoval sinčpa in ga je pri tem parkrat udaril po glavi. Gospod: »Tega ne smete sloriti! Udarite ga rajši po tisti strani telosa, ki Je za to primerna ne pa po giavi.« — Oče: »Ne smem, tlsti del Je rezerviran za gospoda učitelja!« Mora pomisliti. Učiteljica Je dajala otrokom lepe nauke. Rekla Je: »Clovek ne sme biti maščevalen; odpustiti mora tistemu, ki ga je razžalil, ali ki mu je napravil kaj hudega. Kaj bl torej ti, Matijče, storil, če bi te kak fant udaril?« — Matijce: »Najprej bi pogledal, kako velik je.« Dobri primeri. TJCitelj: »V nekaterih lastnostih nas živali presegajo. Kdo ve za kak primer?« — Prvi učenec: »Pavu raste pisana obleka na telesu, moji maml pa ne.« — Drugi učenec: »Kamela lahko živi par dni brez pijaCe, moj oŁe pa ne.« Revež. Otroci so slišali v zgodovini, da so starogrSki poganskl bogovi kaznovali Prometeja, ki jim je ukradel ogenj ter ga prlnesel ljudem, tako, da so ga priklenili na skalo in vsak dan mu Je orel izkljuval jetra, ki so mu ponoči zopet dorasla. — Mihec je vzdiKnil: »Ubogl orel!« — Učitelj: »Zakaj pa on?« — Mihec: »Ker je moral vsak dan jesti Jetra.« Čnden oglas. V nekem časniku je biIo naznanjeno: Takoj lahko vstopi prl meni v službo dekle, ki zna otroke varovati ln kuhatl.