Romana Rupar, Petra Resman Srečno na poti PSIHOLOŠKA DEJAVNOST V SV Zvezek 1 Romana Rupar, univ. dipl. psih., in Petra Resman, univ. dipl. psih. Srečno na poti Psihološka dejavnost v SV, priročnik za vsakdanjo rabo Jezikovni pregled: Urška Prelog, Knjižnično-informacijski in založniški center MO RS Naslovnica in grafična priprava za tisk: Jurko Starc, Knjižnično-informacijski in založniški center MO RS Fotografije: Bruno Toič, Adobe stock Izdajatelj: Poveljstvo sil SV Založnik: Center vojaških šol Elektronska izdaja Publikacija je dostopna na: http://dk.mors.si Leto izdaje: 2018 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=296677888 ISBN 978-961-6600-71-2 (pdf) Med zaposlitvijo in razvijanjem kariere v Slovenski vojski se od pripadnika lahko zahteva, da iz različnih razlogov prevzame dolžnost, zaradi opravljanja katere je za daljše ali krajše časovno obdobje ločen od svojcev in prijateljev. Pogosto imamo pri tem v mislih pripadnike in pripadnice, ki so napoteni na območja kriznih žarišč, kjer se vključujejo v mirovne operacije, vse več pa je tudi takšnih, ki dela in naloge opravljajo v mednarodnih poveljstvih ali so napoteni na šolanje v tujino, kamor jih družina ne more spremljati. Čeprav smo se ob pripravi te brošure usmerili predvsem na pripadnike in družine, ki se spoprijemajo z ločitvijo, povezano z mirovnimi operacijami v tujini, so informacije v nadaljevanju pomembne in uporabne tudi za družine, ki se z dolgotrajnejšo ločitvijo ukvarjajo zaradi drugih zahtev službe. STRES OB ODHODU Ko govorimo o stresu ob odhodu, mislimo na fizično in čustveno usklajevanje zahtev in pričakovanj, povezano s prevzemanjem dlje trajajoče dolžnosti v tujini. Ločitev od domačega okolja ni trenuten dogodek v smislu, ko se človek takoj odloči, temveč dolgotrajen miselni proces, ki pred posameznika postavlja večje ali manjše psihične izzive, s katerimi se mora spoprijeti. Pri tem ta proces odločanja ni le težava posameznika, ki se odloča, temveč morajo odločitev podpreti vsi člani družine. Družine pripadnikov SV se s čustvenimi, psihičnimi in fizičnimi zahtevami, pa tudi povsem praktičnimi vprašanji, ki jih ločitev od ljubljene osebe prednje postavlja, srečujejo že od leta 1997, ko se je prvih 14 pripadnikov udeležilo misije v Albaniji. Sodelovanje SV v mednarodnem okolju je vse obsežnejše, naloge, ki se postavljajo pred nas, vse zahtevnejše. Bolj kot kdaj prej je pomembno, da se seznanimo s procesom ločitve od svojcev, zahtevami, ki jih različna obdobja v tem procesu postavljajo pred odhajajočega pripadnika in njegove bližnje, ter strategijami, ki bodo v pomoč, če nastanejo težave. S stresom ob odhodu na misijo in ločitvi se sreča tako tisti, ki odhaja, kot tisti, ki ga odhajajoči pušča v domačem okolju. KAJ VSE PRISPEVA K STRESU OB ODHODU Stres ob odhodu na misijo, vajo ali drugo dolžnost je splet najrazličnejših dejavnikov, ki izhajajo tako iz pripadnikovih osebnih okoliščin in samega potovanja kot tudi iz naloge, ki jo bo prevzel. DEJAVNIKI, POVEZANI S POSAMEZNIKOM: ; osebno zdravje posameznika in družine, ; sposobnost pripadnika in njegove družine za predelavo stresnih situacij, ; urejenost razmer v domačem okolju (odnosi, materialno stanje), ; občutek varnosti in pripadnosti v družinskih odnosih, ; izkušnje z daljšo odsotnostjo, ; zaupanje v lastne sposobnosti, ; odnos do sprejete dolžnosti, ; motivacija za odhod (razlog, nivo). DEJAVNIKI, POVEZANI Z ODHODOM IN ODSOTNOSTJO: ; predviden čas za priprave na odhod, ; odnos družine do sprejete dolžnosti, ; pričakovani pomembni družinski dogodki v času odsotnosti, kot so rojstvo otroka, vstop v šolo, matura, obletnice, ; starost otrok, ; zaupanje in podpora, ki jo družini ponujata organizacija in domače okolje. DEJAVNIKI, POVEZANI Z NALOGO OZ. MISIJO: ; obveščenost pripadnika in družine, ; narava in dolžina misije, zlasti če je negotova, ; možnosti komuniciranja (pošta, telefon), ; zemljepisna lokacija (oddaljenost, teren, vreme), ; življenjske in delovne razmere, ; zaupanje v poveljujočega, enoto in usposobljenost. KAJ SE DOGAJA S PRIPADNIKOM MED MISIJO Odhod od doma ter prilagajanje novim in neznanim okoliščinam pred pripadnika postavlja velike zahteve, ki jih spremlja veliko različnih občutkov in vedenjskih vzorcev: ; Znaki neorganiziranosti ob odhodu – konflikti, pozabljivost, raztresenost, ponavljanje dejanj (pozabljanje delov opreme, pomembnih opravkov, opominjanje svojcev), občutek fizične in psihične ogroženosti, stalna psihična pripravljenost in napetost. ; Oblikovanje kolektiva, prilagajanje spremembam v razvoju skupine, razreševanje konfliktnih situacij, zapolnitev prostega časa (rutina/dolgočasje). ; Privajanje delovnemu okolju in prevzemanje nalog, dejanska stopnja psihične in fizične ogroženosti ob opravljanju nalog, prilagajanje kulturnim, etičnim, moralnim in drugim vrednotam novega okolja; težave v komunikaciji z lokalnim prebivalstvom in z njimi povezan občutek neuspešnosti in nezmožnosti (komunikacijske veščine). ČUSTVENI CIKEL LOČITVE Ločevanje družine je proces, ki nepretrgoma poteka in napreduje. Glavne značilnosti posameznih obdobij bolj ali manj izkusi večina pripadnikov in svojcev. Opisati jih je mogoče po posameznih fazah. FAZA ZNAČILNOST ČASOVNI OKVIR 1. pričakovanje ločitve in 1–6 tednov pred pred izgube odhodom odhodom 2. psihična odtujitev in zadnji teden pred umik odhodom 3. simptomi čustvene prvih 6 tednov dezorganizacije misije med misijo 4. okrevanje in ustalitev različno – obdobje med 3. in 5. fazo 5. pričakovanje vrnitve 6 tednov pred vrnitvijo 6. ponovno vzpostavljanje prvih 6 tednov odnosov doma 6–12 tednov po po vrnitvi 7. ponovno vključevanje v okolje in ustalitev vrnitvi možnost pojava težav 8. kot posledic stresnih 3, lahko tudi 12 dogodkov* mesecev po vrnitvi * Običajno se cikel konča z ustalitvijo v domačem okolju. Težave se izjemoma pojavijo pri zelo majhnem odstotku ljudi, ki so bili izpostavljeni izjemno stresnim dogodkom. Partnerjev odhod prinaša vrsto občutkov, ki se na prvi pogled zdijo nezdružljivi. Lahko ga neznosno pogrešate, a mu istočasno zamerite, ker vas je pustil same z vsakodnevnimi težavami. Vendar so vsi občutki popolnoma običajen odziv na težavno situacijo, s katero se spoprijemate, in vedite, da vedno obstajajo ljudje, ki vam lahko pomagajo! PRIČAKOVANJE LOČITVE IN IZGUBE Obdobje pred odhodom se začne z dnem, ko pripadnik oz. enota prejme ukaz, in traja do samega odhoda. Za to obdobje je na začetku značilno zanikanje, ki ga pozneje zamenja pričakovanje izgube. Pripadnikova pozornost se usmeri na enoto, kar je pomembno za njeno poznejše delovanje. V odnosih v družini se začnejo pojavljati občutki odtujenosti. SPLOŠNI PREDLOGI ; Priznajte si in sprejmite vse občutke, ki spremljajo OBIČAJNI ODZIVI odhod in ločitev (jeza, strah, žalost, tesnoba). Delite jih z nihanje energije in bližnjimi in spodbujajte člane razpoloženja družine, da storijo enako. konflikti ; Partnerju izkazujte ljubezen in predanost, da se bo počutil ponavljanje dejanj ljubljenega in sprejetega, četudi bosta narazen. pozabljivost ; V pripravah na odhod in občutki žalosti in/ali jeze, odsotnost naj sodelujejo vznemirjenja, nemirnosti, vsi člani družine, vsak po tesnobe, napetosti, svojih zmožnostih. Skupaj frustracije, zavračanja, s partnerjem si oglejte depresije opomnik v nadaljevanju. ; Ustvarite si priložnosti za tople in trajne spomine; vzemite si čas za družino, skupaj se odpravite na izlet, večerjo, podaljšani vikend, pripravite čisto posebno rojstnodnevno zabavo. ; Vzdržujte medsebojno zaupanje in poskusite gledati na odpravo kot na izziv in priložnost za rast vseh. Vedite, da odsotnost ne traja večno. PRIČAKOVANJE LOČITVE IN IZGUBE ZA PRIPADNIKA ; Delite z bližnjimi vse informacije, ki jih lahko pridobite o svojem odhodu in niso zaupne narave. ; Svojce na svoj odhod pripravite na njim primeren način, zlasti ko gre za majhne otroke ali starše, ki so morda že nekoliko v letih in se spremembam teže prilagajajo. ; Bodite partnerju v oporo, pokažite mu, da popolnoma zaupate v njegove sposobnosti samostojnega funkcioniranja. ; Izberite najljubše družinske fotografije, ki jih boste vzeli s seboj, ali si skupaj z družino vzemite čas za obisk pri fotografu. ; Izdelajte si seznam pomembnih družinskih dogodkov (rojstni dnevi, vstop v šolo, matura) in ga vzemite s seboj. Tako ne boste pozabili nanje, ko boste na misiji vpeti v drugačen ritem življenja in dela. ; Poučite partnerja o »samoumevnih« opravkih, ki ste jih opravljali izključno vi (npr. menjava jeklenke za plin, servis avtomobila). Poskrbite za potrebna pooblastila in ga seznanite z dokumenti in postopki, ki jih bo med vašo odsotnostjo moral urejati v vašem imenu. ; Pripravite si spisek nujnih opravkov in prtljage, ki jo boste vzeli s seboj. ; Vključite se v aktivnosti ob odhodu v svoji enoti tako sami kot tudi z družino. PRIČAKOVANJE LOČITVE IN IZGUBE ZA ZAKONCA ALI PARTNERJA Čeprav je to včasih težko, se še pred odhodom pogovorite o svojih skrbeh in pričakovanjih, pa naj bo to vprašanje zvestobe in predanosti ali pa, kako pogosto se boste slišali. Vedite, da se je z družinskimi težavami težko spoprijeti že, ko ste doma, kaj šele, če je med vama nekaj tisoč kilometrov. ; Zaupajte vase in v lastne sposobnosti, tudi sami boste kos vsem izzivom družinskega življenja. ; Fotografirajte zakonca med vsakdanjimi opravili. Fotografije si postavite na vidno mesto (npr. hladilnik, pisalno mizo …) – laže vam bo vzdrževati občutek bližine in pripadnosti. Posebej za otroke je pomembno, da tistega od staršev, ki je odsoten, po možnosti vidijo in slišijo. ; Pogovorita se o tem, kdo vam med partnerjevo odsotnostjo lahko priskoči na pomoč (npr. pri varstvu otrok). Vzdržujte in utrjujte stike s svojci in prijatelji, ki so pripravljeni pomagati. ; Navežite stike z enoto in/ali družinami drugih pripadnikov, ki odhajajo na misijo. ; Postavite si uresničljive cilje za obdobje, ko bo partner na misiji; mogoče je to priložnost, da več časa posvetite tudi sebi (npr. dokončate šolo, se vključite v tečaj kaligrafije …). ; Imejte zelo konkretne, zapisane načrte za primer nepričakovane družinske krize in/ali nuje (tako v domačem okolju kot tudi pri vzpostavljanju stika s partnerjem). ODTUJITEV IN UMIK SPLOŠNI PREDLOGI ; Zavedajte se, da podobne občutke doživljajo vsi, ki so OBIČAJNI ODZIVI v taki situaciji – spomnite se vznemirjenosti, ki ste jo občutili, ko ste prvič sami odhajali na občutek nelagodja v počitnice. odnosih ; Sprejmite svoje občutke kot motnje spanja in običajen odziv na bližajoče se prehranjevanja spremembe in ne kot znamenje, raztresenost da vas partner zavrača. zmanjšana čustvena in ; V odnosu do partnerja bodite nadvse odkriti in pošteni. spolna intimnost ; Vedite, da spremembe občutki brezupnosti, doživlja vsa družina, in bodite nepotrpežljivosti, potrpežljivi do sebe, svojega otopelosti partnerja in otrok. Potrudite se, povečanje števila da se ne boste razšli v jezi. konfliktov ; Preverite, kakšne so možnosti komunikacije na misiji, in napetost in usposobite sebe in svojo vznemirjenost ob družino za uporabo novih pričakovanju odhoda komunikacijskih poti (npr. internet). Tik pred odhodom v veliko družinah pride do hudega prepira. Pari, ki so že dlje skupaj, takšno izkušnjo povežejo z običajnim nihanjem v družini in ji ne pripisujejo prevelikega pomena. Mlade družine pa to pogosto občutijo kot mogoč razpad zveze, in zato se vznemirjenost obeh partnerjev še poveča, s tem pa tudi pritiski. Vedite, da so takšni prepiri skoraj zagotovo posledica stresa ob odhodu; pogosto se nam je namreč veliko laže spoprijeti z jezo na partnerja kot z bolečino ob slovesu in možnostjo izgube. ODTUJITEV IN UMIK ZA PRIPADNIKA ; Ne ozirajte se na govorice, poskusite se zanašati le na uradne vire, ko gre za informacije o odhodu in dolžnosti. Informirajte tudi svojega partnerja. ; Pripravljanje prtljage in druge priprave končajte pravočasno, tako da se boste zadnji dan in večer lahko posvetili izključno družini. ; Sprejmite svojo vznemirjenost glede nove naloge kot naravno in običajno, vendar ne pričakujte, da bo te občutke družina z vami delila. V tem trenutku bo družina dovolj obremenjena že z lastnimi dvomi in težavami. ; V enoti poiščite osebo, na katero se partner lahko obrne. Dogovorite se za posredovanje pomembnejših informacij in/ali dokumentov (npr. plačilnih list). Čeprav so nerazrešena vprašanja med partnerjema na prvi pogled manj pomembna, lahko imajo tudi resne posledice, npr. nezbranost pri opravljanju nevarnih nalog ali pri ravnanju s težko opremo. Težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog in skrbi za družino so lahko tudi povod za težave otrok. V otroku puščajo bojazen, da tisti od staršev, s katerim ostajajo, ne bo kos zahtevam starševstva ali celo, da se odsotni očka (ali mamica) nikoli ne bo vrnil … ZA ZAKONCA ALI PARTNERJA ; Bodite partnerju v oporo, vendar poskusite poskrbeti tudi zase – hranjenje, spanje, telesna aktivnost, hobiji, socialna podpora. ; Če je le mogoče, se vključite v aktivnosti ob odhodu, ki jih organizira enota – to je zelo dobra priložnost, da vzpostavite ali okrepite stike s svojci drugih pripadnikov. ; Seznanite se z osebo za stike v enoti za nujne primere ali le za posredovanje informacij. ZNAKI ČUSTVENE DEZORGANIZACIJE SPLOŠNI PREDLOGI ; Vzdržujte stike in se pogovarjajte tudi o povsem vsakdanjih OBIČAJNI ODZIVI dogodkih, predvsem pa delite svoje občutke, saj boste motnje spanja in tako ohranjali čustveno vez s hranjenja partnerjem. sanjarjenje ; Razmislite o tem, da bi začeli pisati dnevnik – s tem ko boste prezaposlenost z svoje stiske ubesedili, se boste razmišljanjem o razbremenili, istočasno pa boste mogočih dogodkih lahko spremljali spremembe in napredek v svojem doživljanju pretirano ukvarjanje (in kdo ve – morda boste nekega z mislijo na dne izdali svoje spomine). partnerja in njegovo spoprijemanje s ; Pišite pisma, saj pogosto svoja situacijo čustva laže spravimo na papir kot ubesedimo. Poleg tega so občutki olajšanja, pisma trajna in jih lahko kadarkoli krivde, otopelosti, vzamemo v roke. Označite jih z depresivnosti, datumom in številko, tako da jih zmedenosti, bo zakonec lahko prebiral po dezorganizacije, vrsti. neodločnosti, osamljenosti, ; Pri telefoniranju bodite konkretni in kratki ter partnerja ne ranljivosti, obremenjujte s težavami, ki jih razdražljivosti, lahko razrešite sami. Telefonske brezciljnosti pogovore poskusite končati v pozitivnem tonu. Odhod in prvi mesec po odhodu večina družin opisuje kot neprijetno in popolnoma dezorganizirano izkušnjo. Občutki so mešani: olajšanje ob odhodu, ker ni več treba kazati poguma, ter jeza zaradi nerazrešenih vprašanj, skrbi in porajajočega se vprašanja, kako zmoči. ZNAKI ČUSTVENE DEZORGANIZACIJE Na srečo so možnosti komuniciranja čedalje boljše – telefon, internet, videokonference. Ponovna vzpostavitev stika z ljubljeno osebo je že sama po sebi veliko olajšanje. Zlasti ob pomembnih dogodkih, kot so rojstni dnevi ali obletnice, je telefonska povezava med družinskimi člani močno orodje obvladovanja stresa ob ločitvi. ZA PRIPADNIKA ; Občasno namenite pozornost vsakemu članu družine posebej in mu npr. napišite pismo, pošljite voščilnico, SMS. Veseli bodo vaše nedeljene pozornosti, še posebej ob dogodkih, ki so zanje osebno pomembni (npr. rojstni dan, šolski nastop). ; Zakonca ne obremenjujte z nalogami na misiji. Zaupajte se mu, vendar naj ne bo pod vtisom, da ne zmorete ali da je prenevarno. Tudi sam ima v tem času veliko skrbi. ; Vzdržujte stike in dobre odnose s sodelavci, preživljajte z njimi vsaj del svojega prostega časa in se pogovarjajte o tem, kar se vam dogaja. Nikar se ne umikajte iz družbe (npr. računalnik), saj vam bo potem veliko teže poiskati pomoč, ko jo boste potrebovali. ZNAKI ČUSTVENE DEZORGANIZACIJE ZA ZAKONCA ALI PARTNERJA Vedite, da bo mogoče minilo kar nekaj dni, preden se vam bo partner lahko oglasil. Poskusita se dogovoriti za način klicev (kdaj, kako pogosto), ki naj bo prilagojen realnim razmeram in možnostim. Partnerju tako ne bo treba ves dan preživeti ob telefonu v pričakovanju vašega klica, istočasno pa ne bo v skrbeh, če vam ob točno določeni uri ne bo uspelo poklicati. ; Vzdržujte načine zdrave skrbi zase, ki ste jih oblikovali pred odhodom, ali si poiščite nove. Nikar le zaradi občutka osamljenosti redne telesne aktivnosti ne zamenjajte s sladkanjem pred televizijskim sprejemnikom. ; Pomagajte svojim otrokom pri izražanju občutkov in vzdrževanju stikov s tistim od staršev, ki je odsoten; pišejo naj mu, narišejo risbico ali posnamejo video. ; Vzdržujte stike z družinskimi člani zakončevih sodelavcev in se udeležujte srečanj, ki jih organizira enota (npr. družinski dan, dan odprtih vrat, obisk dedka Mraza). Občutek bližine in povezanosti po telefonu žal omogoča tudi prenos slabih novic in negativnih čustev. Čeprav kilometre oddaljen, partner začuti žalost ali jezo v vašem glasu in pojavi se zaskrbljenost, lahko pa tudi ljubosumje na koga v vaši bližini, ki vam je v takih trenutkih bliže kot on sam. Med pogovorom poskusite biti zbrani in osredotočeni na vesele novice. OKREVANJE IN USTALITEV OBIČAJNI ODZIVI občutek, da me zakonec ne potrebuje občutek nebogljenosti občutki povečane samozavesti, neodvisnosti, sposobnosti, prostosti, ponosa, pa tudi osame, tesnobe in depresivnosti Široke komunikacijske možnosti prinašajo tudi težave; informacije so zelo podvržene izkrivljanju ali napačnemu razumevanju. Izogibajte se torej »vročim« družinskim vprašanjem, razen nujnih zadev, kot je nevarna bolezen svojca ali rojstvo otroka. SPLOŠNI PREDLOGI ; Življenjske izzive jemljite kot priložnost za osebnostno rast. ; Bodite ponosni na znake pozitivne rasti pri sebi, partnerju in otrocih. ; Vživljajte se v situacijo in ponudite podporo družini, prijateljem in kolegom, ki to potrebujejo. GOVORICE Zaradi hitre in nekontrolirane komunikacije se pogosto pojavijo govorice, ki jih je težko preveriti in ustaviti. Največkrat govorijo o nezvestobi, nesposobnosti obvladovanja težav, poškodbah, izrednih dogodkih, datumih vrnitve ali dopusta … Povzročajo lahko napetost med partnerjema, v skrajnih primerih pa celo rušenje kohezivnosti enote in s tem težave pri izvajanju nalog. Poskrbite za ustrezno informiranje, in če se govorice pojavijo, se nemudoma pogovorite s tistim, ki jih raznaša. Ko je »skrivnost« enkrat razkrita, tudi govorice izgubijo svojo moč. OKREVANJE IN USTALITEV ZA PRIPADNIKA ; Vzdržujte redne stike z družino po pošti (pisma, posnetki, darila) in s telefonskimi pogovori. ; Posebej pokličite otroke ali jim pišite - komunicirajte z njimi tako, kot jim je najbolj všeč. ; Vzpostavljajte in vzdržujte zdrave medosebne odnose s sodelavci. Pogovarjajte se o dogodkih, ki so se vam pripetili, in delite s sodelavci, ki jim zaupate, tudi občutke in stiske, ki se vam ob njih porajajo. ; Poiščite strokovno pomoč, če sami niste kos težavam. ZA ZAKONCA ALI PARTNERJA ; Delite svoje občutke ponosa in samozaupanja, ob tem pa zagotavljajte partnerju, da si vendarle želite, da bi se čim prej vrnil. ; Spodbujajte otroke in jim pomagajte, da bodo odsotnega partnerja obravnavali kot prisotnega člana družine. ; Vzpostavljajte nova poznanstva in vzdržujte socialno mrežo in mogoče vire pomoči. ; Otroci izražajo čustva povsem po svoje – omogočite jim, da s partnerjem komunicirajo tako, kot jim je najbolj všeč (avdio- ali videoposnetek, risbice, izdelki). ; Poiščite podporo strokovnjakov, ki so vam na voljo v partnerjevi organizaciji ali v socialnem okolju, če so stiske prevelike. Če se vam zazdi, da je vaš partner na misiji pod hudim stresom in potrebuje pomoč, nikar ne oklevajte. O svojih občutkih in domnevah se posvetujte s psihologom, kaplanom ali osebo za stike v enoti. Še posebej to velja, če partner veliko govori o smrti, želi, da prodate ali podarite njegove vredne stvari, toži nad utrujenostjo in nespečnostjo ali če opazite hudo razdražljivost in jezo, ki traja več kot štirinajst dni. MISIJA IN OTROCI Kako se otrok odzove na daljšo odsotnost enega od staršev, je predvsem odvisno od njunega odnosa, starosti in osebnosti otroka. Sprememba v otrokovem vedenju ali razpoloženju, ki ga lahko predvidimo in se nanj pripravimo, predstavlja odgovor na stresno situacijo. MLADOSTNIKI (13–18 let) Lahko postanejo nerazpoloženi, uporniški, prepirljivi, s svojim vedenjem poskušajo pritegniti pozornost, so zelo samokritični in se obtožujejo za nastalo situacijo. ŠOLSKI OTROCI (6–13 let) Kažejo pomanjkanje zanimanja za šolo, vrstnike in druge dejavnosti. Pogosto tožijo o nerazložljivih Ohranite stik z njimi, pogovarjajte bolečinah in slabem počutju, so se in vztrajajte pri običajni bolj kot običajno nerazpoloženi in strukturi življenja. Prevzemanje agresivni, kažejo motnje spanja dodatne odgovornosti bo okrepilo in hranjenja ter pomanjkanje mladostnikovo samopodobo. zanimanja za šolo. Učni uspeh lahko upade. Spodbujajte jih, naj spregovorijo o svojih občutkih, PREDŠOLSKI OTROCI (1–6 let) izkazujte jim več pozornosti kot Pogosto so slika svojih staršev – če običajno ter vzdržujte ustaljene tisti od staršev, ki zanj skrbi, situacijo navade. Pogovorite se z otrokovim obvladuje, ima tudi otrok manj težav. razrednikom o družinski situaciji, Pogosti pojavi so jokavost (brez pravega da bo otrokove težave lahko ustrezno vzroka), povečana navezanost na obravnaval. odrasle osebe in predmete, agresivnost, zapiranje vase, strah pred tujci in DOJENČEK (do 1 leta) novimi situacijami, pogosto tudi motnje Zahteva veliko nege in pozornosti ter spanja in hranjenja ali celo nazadovanje je zelo občutljiv za vsako spremembo v razvoju (otrok, ki je bil že čist, se v domačem okolju. Če ima tisti od npr. ponovno pomoči, spet vzpostavi staršev, ki zanj skrbi, velike čustvene tolažilne navade ipd.). Pomembni so težave, se lahko pojavijo apatičnost, vzdrževanje že vzpostavljenih rutin (npr. zavračanje hrane in celo izguba pravljica pred spanjem), izkazovanje telesne teže. Pomembni so redni pozornosti in telesna bližina. Zelo pregledi otroka pri pediatru in skrb se odzivajo na telesne stike: objeme, tistega od staršev, ki skrbi za otroka, crkljanje, držanje za roke. za lastno počutje. PRIČAKOVANJE VRNITVE OBIČAJNI ODZIVI povečana energija in aktivnost motnje spanja in hranjenja občutki veselja, vznemirjenosti, tesnobe, zaskrbljenosti, nemirnosti, nepotrpežljivosti, strahu, depresivnosti … SPLOŠNI PREDLOGI ; Odkrito si priznajte, da vas je strah vrnitve. ; Delite tako svoje občutke zaskrbljenosti kot tudi radosti in vznemirjenosti s sodelavci in družinskimi člani. ; Povejte bližnjim, kakšna so vaša pričakovanja in želje glede vrnitve. ; Skupaj načrtujte, kako boste izkoristili dopust in aktivnosti po vrnitvi (z družino in partnerjem). V načrtovanje proslavljanja ob vrnitvi vključite tudi otroke. Obdobje pričakovanja vrnitve nastopi, ko se misija prevesi v drugo polovico in sta do pričakovanega prihoda le še mesec ali dva. Tako kot obdobje pred odhodom je tudi pričakovanje vrnitve obdobje intenzivnih in nasprotujočih si čustev. Vznemirjenost in radost ob vrnitvi partnerja se mešata s pomisleki in strahom. »Kaj če se je spremenil? Kako se bova razumela? Kaj če mu ne bom več všeč?« PRIČAKOVANJE VRNITVE ZA PRIPADNIKA ; Poskušajte preslišati govorice in poluradne informacije o vrnitvi, ki v tem času pogosto završijo med pripadniki – zanesite se le na uradne vire. ; Sodelujte pri pripravah na vrnitev in ponovno snidenje, ki jih organizira enota, ter o njih informirajte tudi svojce. ; Za bližnje pripravite pozornostna darila, kar še posebej velja za otroke. Pogost pojav tik pred vrnitvijo partnerja je tako imenovano GNEZDENJE. Naenkrat se pojavi nov val energije in potreba po tem, da se postorijo še zadnji opravki v okolici doma oz. da se konča seznam vseh dejanj, ki smo jih načrtovali za to obdobje. ZA ZAKONCA ALI PARTNERJA ; Ne ozirajte se na govorice in poskušajte potrpežljivo počakati na uradne informacije o datumu, času in kraju vrnitve zakonca. ; Če je mogoče, sodelujte pri organiziranih pripravah na aktivnosti ob vrnitvi v enoti. ; Načrtujte slovesno vrnitev partnerja v krogu svojcev in prijateljev, vendar pri tem upoštevajte želje – nekateri imajo raje večerjo v krogu družine, medtem ko so drugi bolj naklonjeni hrupnim praznovanjem. ; Priprave na vrnitev prilagodite željam in potrebam pripadnika; vsekakor mu pustite dovolj časa, da si po dolgi poti odpočije. ; Najprej načrtujte čas, ki ga boste preživeli z družino, šele potem si s partnerjem vzemita čas zase. PONOVNO VZPOSTAVLJANJE ODNOSOV OBIČAJNI ODZIVI vzpostavljanje običajne komunikacije s partnerjem težave pri ponovnem vzpostavljanju intimnosti težave pri ponovnem vzpostavljanju starševske vloge in prevzemanju družinskih obveznosti občutja vznemirjenosti, dezorganizacije, zavračanja, frustracije žalovanje zaradi izgube prostosti in samostojnosti SPLOŠNI PREDLOGI ; Vzemite si čas – naj se vam ne mudi. ; Bodite odkriti in pošteni do sebe in partnerja – sprejmite svoje občutke kot običajne in ne kot grožnjo zvezi. Poskusite biti potrpežljivi sami s sabo in zakoncem. ; Postopno začnite prevzemati svojo partnersko in starševsko vlogo in odgovornost – težo dela je mogoče razdeliti, čeprav morda na nov način. ; Skupaj se veselite in podprite osebnostno rast, ki jo je vsak od vaju izkusil med odsotnostjo. Bodite prilagodljivi in strpni do sprememb, četudi vam niso najbolj všeč. ; Če imate težave pri vzpostavljanju odnosov v vsakodnevnem delovanju, poiščite strokovno pomoč. Obdobje ponovnega vzpostavljanja odnosov je zelo zahtevno obdobje tako za pripadnika kot tudi za partnerja ter zahteva veliko potrpežljivosti, komunikacije, prilagajanja pričakovanj in časa – časa, da se znova spoznate in povežete kot družina. PONOVNO VKLJUČEVANJE V OKOLJE IN USTALITEV OBIČAJNI ODZIVI občutja intimnosti, bližine, zaupanja in povezanosti občutja izgubljenosti, odtujenosti, nezaupanja in negotovosti SPLOŠNI PREDLOGI ; Sprostite se in uživajte v novih izkušnjah ter svoje veselje delite z družino. ; Življenje in delo se postopoma vračata v stare tire. Bodite dejavni v običajnem socialnem in delovnem okolju. ; Zavedajte se, da so težave sestavni del življenja, pa naj bodo povezane z misijo ali so le del vsakdanjika. ; Vedite, da ste prestali povsem posebno izkušnjo, ki je večina ljudi nikoli ne bo. Gradite na pridobljenem znanju in spretnostih! ; Če težave še vztrajajo, se nikar ne umikajte pred njimi. Izzivi ločitve in ponovne združitve dajejo priložnost za izboljšanje medsebojnih odnosov, pa tudi priložnost, da ocenite spremembe, ki so se zgodile pri vsakem od partnerjev in med partnerjema, ter da znova določite vloge, odgovornosti in združite vse spremembe v obnovljen, pomlajen odnos. OPOMNIK – PRED ODHODOM Ko načrtujete dlje trajajočo odsotnost od doma, pa naj bo to misija, vaja, službovanje ali šolanje v tujini, preverite, ali ste poskrbeli za to, da se lahko v miru posvetite delu na novi dolžnosti. Sedite s partnerjem in si oglejte opomnik v nadaljevanju. Ali ste se pogovorili o vsem, kar bo morda moral urejati v vašem imenu med vašo odsotnostjo? PRAVNA IN ADMINISTRATIVNA VPRAŠANJA: ; pooblastila (davčna napoved, priporočena pošta, registracija avtomobila), ; skrbništvo, ; življenjsko zavarovanje, ; oporoka. FINANČNA VPRAŠANJA: ; pregled finančnega stanja (ocena dohodkov/stroškov, upravljanje dohodkov in računa, posojila), ; bančne kartice (dostop, veljavnost, podaljšanje, poznavanje načinov uporabe, pooblastila), ; računi (prejemanje, plačilo), ; investicije (seznanjenost svojcev z naložbami, kje se hranijo dokumenti), ; davčna napoved (seznanjenost z dohodki in olajšavami, kje lahko pridobi ustrezne dokumente, pooblastilo), ; dohodnina (pooblastilo, izplačilo/dvig). OPOMNIK - PRED ODHODOM ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA: ; zavarovanje, ; zdravnik/zobozdravnik (telefonske številke), ; zdravstvene kartice, ; pregledi, zdravila, napotnice, ; osnovni zdravniški nasveti, ; načrt za nujne primere. VPRAŠANJA V ZVEZI Z DOMOM: ; hipoteka, krediti, najemnina, ; zavarovanje, ; komunalne storitve, ; varnost, ; redno vzdrževanje (elektroomarica, menjava varovalk, ventili in števci za vodo, plin, rezervni ključi, ravnanje s centralnim ogrevanjem), ; osebe za stike, če nastanejo težave/okvare. VPRAŠANJA V ZVEZI Z AVTOM: ; registracija, zavarovanje, ; vozniško dovoljenje, ; vzdrževanje/hramba. VPRAŠANJA V ZVEZI S POTOVANJEM: ; potni list, ; vizum, ; cepljenje. KAM PO POMOČ Če se vam kdaj v času, ko ste sami ali pa je vaš partner na misiji, zazdi, da ste se znašli v brezizhodnem položaju, tako v Slovenski vojski kot v civilnem okolju obstajajo ljudje in službe, ki vam lahko priskočijo na pomoč ali pa pomoč pomagajo poiskati. CIVILNO OKOLJE V civilnem okolju deluje mreža javnih zavodov, društev in nevladnih organizacij, ki lahko ponudijo strokovno pomoč na najrazličnejših področjih. Programi, ki so na voljo v posameznih krajih, se lahko razlikujejo, povsod pa obstajajo službe, ki lahko ponudijo vsaj osnovno psihosocialno pomoč. ; Zdravstveni dom (osebni zdravnik ali, ko gre za otroka, otroški/šolski dispanzer) vas lahko napoti k ustreznemu strokovnjaku v primeru čustvenih ali vedenjskih težav, ki so povezane z odsotnostjo ali so posledica izpostavljenosti ogrožujočim razmeram (npr. stresni dogodki). ; Center za socialno delo deluje v okviru javnih pooblastil (npr. vprašanja skrbništva, spremljanje otrok s posebnimi potrebami) ter izvaja ali sodeluje pri izvajanju preventivnih in drugih programov (npr. mladinske skupine, učna pomoč). ; Vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtec, šola) imajo običajno zaposlene strokovnjake ali vzpostavljeno mrežo, ki omogoča ustrezno obravnavo otrok. ; Drugo (nevladne organizacije, društva, verske skupnosti) – delujejo na lokalni ali državni ravni (npr. Zveza prijateljev mladine) ter izvajajo različne programe za otroke in mladostnike (mladinske delavnice, letovanja, varstvo). KAM PO POMOČ SLOVENSKA VOJSKA ; Matična enota – dogovorite se s sodelavcem v matični enoti o informiranju in stikih z družino ter partnerja informirajte o tem, na koga se lahko obrne po pomoč (npr. posredovanje obvestila za davčno napoved, prihod dedka Mraza ipd.). ; Psihologi dajejo strokovno pomoč pripadnikom ali družinskim članom ali pomagajo poiskati ustrezno pomoč v domačem okolju. ; Celostna skrb za pripadnika (CSP) – pomočniki za CSP se ukvarjajo z organiziranimi oblikami podpore pripadnikom na misiji in svojcem, lahko pa vam tudi pomagajo poiskati pomoč ustrezne strokovne službe. ; Vojaški kaplani vam bodo prisluhnili, in če je treba, pomagali poiskati ustrezno pomoč. Želimo vam obilo uspehov in prijetnih izkušenj pri opravljanju dolžnosti v tujini ter SREČNO VRNITEV DOMOV! VIRI Preparing for deployment stress. Ottawa, Kanada: DHTS, 1994. Cody, V.: Your soldier your army. Arlington, Virginia, ZDA: The institute of land warfare association, 2005. Resilience in a time of war (zloženke). Washington, ZDA: APA, 2003. Horvat, L., Magajna, L.: Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS, 1983. http://www.miltaryonsource.com. http://www.lifelines.navy.mil. http://www.hooah4health.com. Podatki so povzeti po gradivu različnih tujih vojsk in civilnih organizacij, strokovni literaturi ter podatkih, pridobljenih pri delu s pripadniki SV in njihovimi družinskimi člani. Vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri pripravi brošure, ter pripadnikom in njihovim svojcem, ki so z nami delili svoje tegobe, radosti in pomisleke, se za prispevek iskreno zahvaljujemo. Publikacija je informativne narave in ne more biti uporabljena kot pripomoček za zdravljenje. Če se pojavijo hujše težave, se obrnite na ustreznega strokovnjaka ali službo.