at. 4. Poštno tekoči račun štev. 24. V Gorlei, dne 22. Jaimarja 1920. Letnlk III. Izhaja v Qorici vsak če- «"tek opoludne. Veljv felo leto 8 L, pol leta 5 L- četrt leta 2'5U L, rne- sečno 1 L, za inozemstvo celo leto 12 L. — Na na- fočila brez doposlane na- ročnine se tie bomo ozi- rali. — Posamezne šte- vilke v Qorici in na de- *eH stanejo 15 stotink. UredniStvo: ulica Car- ducci 4, uprava ulica Vetturini 9. GORISIU STRAZA Rokopisi se ne vračajo. Oglasi, katere se mora vnaprej plačati, se ruču- najo v širini enepa stolpa in en mm visoki za en- krat 30 stotink. Za vcč- krat po dojiovoru. — Izdaja konsorcij »Goriške Straže«. Odßovorni urcd- nik: Josip Vlmpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Gorici, ulica Vet- turini štev. 9. «Jadransko vprašanje. Zadnje dni je stopilo jadransko vpra- šanje silnc v ospredje. Itaiijanski niini- sfe'rski predsednik, Njtti, ki se mudi v Pa- rizu, lioče na vsak način, še pred svojo vrnitvijo v Rim, rešiti to vprašanje, in si c'er če bi bilo mogoče, pctom sporazuma z Jugoslovani. Clemenceau je nasvetoval Jugoslova- noni, naj sprejniejo sporazum v interesu ttiiru. Če Jugoslavia sprejme sporazum, na katerega je pristala tudi Italija, ne °stane Zedinjenim drža.varn drugega nego, da podpišejo rešitcv. '1'ako se glasi poroeilo agencije »Ste- fani«. Sedaj pa poglejmo, kako si nckdo Dfedstavlja »rešitev jadranskega vpraša- nia, ki bi zagortovila mir«! »Temps« zagotavlja, da se je doscgel sporazurn na tej-le podlagi: mesto Rcka bi Pripadlo Italiji, ki bi tudi dcibila oze- ^eljsko zvezo z Reko potom ozkega pasu 2emlje ob obali zapadno od Rekc; luka bi Se tudi priklopila Italiji, toda s pridržkom trg0ivskili pravic, ki bi jih zveza narodov dovolila Jugcslovanom in Madžarjem. 2e- kznica Ljubljana-Rekai bi pripadla Jugo- sWiji. Italijanska meja bi šla okr.ii Rekc Pfoti Istri ob cesti Reka-Vol.oska vklju- čivši Volosko in Opatijc ter vzhodno istr- sko obal. Meja bi se nato obrnila proti se- v°ru in bi sledila v daljavi nekcliko kilo- JHetrov proti zapadu, črti, paralelni z že- '^niško progo Reka-Ljubljana. Pri Materiji bi se mejo obrnila od )Vilscnove črte proti vzliodu v svrho ve- cje zaščite Trsta. Zadar bi postal prosto mesto pod za- ščito Zvcze narodov; nicstu bi se davoli- 'o, da si izbere državo, ki naj bi zast&pala ttjegove intcrcsc v inozcmstvu. Oii.ki Lošinj, Vis iii Pelagruž bi se Priklopili Italiji. Vsi jadranski otoki bi se pernilitarizirali in nevtralizirali. Isto bi ve- Ualo tudi za jugoslovenski Šibcnik. Za od- sKodnino bi dovolili zavezniki Jugoslove- n°ni, da razširijo svoje gospodarstvo nad Severnoalbanskimi plemeni do Orina. Ta načrt je bil izroecn jugaslovanski dele^aciji. Dr. 'Irumbič in Pasič st a1 novc pred- *°Re odklonila kot ncsprejcmljive. 14. t. m. je nato Clemenceau priobčil luK ^"trjie in pod.'-trc- Sj<:, glavnih vrat in dohed k njim, odprti liodniki in drugi deli, ki imajo svojo po- sebno obliko in posebne mere. Semkaj spada tudi navadna in priljubljena razpre- delba liišnih prostorov in njih uporaba. Le na ta način boi mogoče vstvariti iz razlienih naertov enotno sliko čele vasi ali trga:. Kaka slika vasi in trga bo nastala, ako se bodo graditelji držali te edine vezi pri gradnji, je na pwllagi omenjenega vsa- komur jasno. Nesprenicnljiva zahteva gospodarjev graditeljev pri sestavi načrta za posame- zne stavbe in raditega zai celo vas ali pa trg mora biti: Upoštevati je treba dtsedaj v kraju še ne uporabljene, |)riznaiu\dobre konstrukeiie z betonom, železctn, žclezom - betonom, prepečenimi ilovnatimi izdelki itd., ako so na licu mesta relativn» cenej- ši od drugih. (Jraditi se mora z vsem raci- jonelnitn štedenjjem, upoštevati se morajo iiOvodobne izkušnjje, ki tičejo napredek na cradbenem, zdravstvenem in gespodar- skem poljju, ogibaje se mode, ki se menja od leta do Iota. Ne sme se pa pri tem upo- števanju izpuščati iz cči gradbenega tipa, navadnega v okraju, ker je ta tip produkt vplivov klime, menjave terena ter priljub- ljenih in ukoreninjenih šeg in navad v obratovanju in obliki poslcipij na sploh in v posameznostih; akoravno se nekaterih oblik, ako so na svojem mestu. ne more imenovati drugače, kakor podedovane ljubljence brez posebne praktične pred- nosti. Te vrsticc naj bi bile v resen opomin vsem gospodarjem - graditeljem in našini zidarskim niojstrom na deželi kterih zna- nje in vsestranska gradbena in cstetična izobraženost naravno konča pri gotovi rneji. Opomnil bi pa šc razuntega rad vse strckovnjake in merodajne korporaeije, ki so poklicanc in dolžne, van.fvati ne-le, umetne, temveč tudi naše naravne spome- lrkc, med temi občinska in druga zastop- stva, doinače planinsko društvo in slične korporaeije, da naši trgi in vasi ne zgube velike prednosti, ki jim jo je podarila na- rava in tradieija, da> ne bodo naši zanamei tcžili, da smo jim zapustili kup brezokus- nih zabojev, katere je nevesča roka pre- vrtala na gotovih mestih, da si naredi okna in vrata. Izredni občni zbor poliličnega društua „Edinosti". V nedeljo, 18. t. m., se je vršil v gle- dališki dverani Narodnega dorna v ''Vstu izredni občni zbor pditičnega društva »Edinosti«, sklican, da razpravlja o vele- važnem vprašanju, ki sedaj v največji rneri zanima ves naš narod v zasedenem ozeinlju, o našeni šolskem vprašanju. Po- leg tega je bila na dnevnem redu še na- daljna točka, izprememba društvenih pra- vil, in sicer določbe o društveiii članarini. Ob prav lepi udeležbi članstva, ki je prihitelo od vseh strani zasederiegai ozem- Ija, častno je bila zastopana Goriška, rav- no tako tudi in cclo po izredno velikem številu udelezencev kršna Istra, samo po sebi umljivo najštevilneje tržaška okolica in mesto samo, a tudi Notranjska je, prvič, poslala svoje zatopnike — je otvoril občni zbor društveni predsednik dr. Josip WiHan, ki je poudarjal v svojem nagovoru, da je društveni odbor smatral sklicanje izred- nega ebenega zbora za potrebno iz dveh razlogov, ki sta razvidna že iz dnevnega reda. Po nincnju odbora in tudi po željah, izraženih z raznih drugih strani, je potreb- no, da se izpremeni dolcčba pravil glede članarine, namreč tako, da se nainesto dosedanjih treh razlienih razredov člana- rine uvede samo eden, cnak za, vse član- stvo. Razlika v razredih sicer ne pome- nja, da bi se s plačevanjem večje članari- ne stcpnjevale članske pravice. ker so glede pravic vsi člani cnaki, teinveč so pravila s to določbo le dajale možnost, da chiiü po svojih gespodarskih razmerah plačajo več ali manj v društvene namone. V Kotku je fant, ki pravi, da se je pri vojakih učil voziti z motcivilom (avtonio- bilom ali saniopremikačem). Pa pride zadnjič v Kotek itaiijanski sergente s tisto »Mojzescivo cajno« na treh kolesih (drugi pravijo motor) in se ustavi sredi vasi. Motor pusti brez var- stva, sam pa cdide po nekeni opravilu. Kmalu se zbcre pri motorju pol vasi, med drugimi tudi oni fant, ki se je vedno po- stavljal, kako je vozil najimcnitnejše ge- neralc prav na fremto. »Poskusi, zdaj je prilika,« ga nagovarjajo. »Pokaži, če res kaj znaš! Kdo ti bo drugače kaj verjel?« Fant se res ojunači ter sede na motor. Pritiska, rcgovili in razsaja po njeni nekaj časa. »Tek - tek - tck - tek - pus« in motor se začne premikati. Vsa vas je takoj pokonci. Yse prodaja zijala, kajti do zdaj še niso videli Ijudje kakega Kctkarja na takej prikazni. Fant se pripelje enkrat okrog vasi in gre zopet v polnem diru po sredi vasi. Pripelje se dVugič, tretjič, petič, dcsetič... Vedno ena- ko, po istej pcti. 'o se je dozdevalo ljtidcm že čudno. Dotični sergente je prišel mcd- iemnazajinse ncmalo začudil, kö'jeopa- zil, da je motcr izginil. Pa je pripMial zo- pet Kolkar z motorjem po satri poti. Ser- gente lriaha z rokami, toda fant se ne zmeni za to. Pribrenči vdrugo, ponovi se isti prizor - vse zaman, motor sc ne ustavi. Zdaj se je zbrala cela vas ob cesti in yse je kričalo in niahalo z rokami, naj se ustavi. Najbolj v skrbeh je bil sergente. Pcklical je vojaštvo, ki se je nastavilo ob cesti in niahalo z zastavicami v znak, naj se neutrdni dirkač vendar naveliča. Ta pa se ni znienil za vse to. Morda se mil je cclo zdelo, da ga proslavljajo, ker zna ta- ko dirkati. Tudi nekateri Kotkarji so iz- vlekli odnckod čudne zastavice, ostanek \z prejšnjih časov. Pa vse to neutrudne- mii Kotkarju ni nič poinagalr. IJudje s ser- gentom vrcd so obupali. ))Znorel je,« se je oglasil nekdo. Približati pa se ni upal ni- lice besnemu lrir/torju in njegovi nedolzn? žrtvi. • Tako se je ubogi fant pripeljal 83krat okrog vasi. Slednjič je motorju zmanikalo hranc - bencina - in sc je sam ustavil. F'int jc bil že popcilnoma ob pamet in ni rekcl prav ničesar. Splošna sodba ic bila: »'O ui. za Kot- karje.« - To je nekaj črtic iz Kotka. Kje neki lezi ta Kotek v beneški Juliji? kakor Jim jc pač mogoče. Ker pa hi ta r-azlika lahko vzbujala dvome o enakosti elanskih pravic in ker je tudi pobiranjc članarine tako tcžavno, je sklenil odbor prcdlagati občncmu zboru tozadevno iz- premembo. Izpramemba pravil glede članarine. Predsednik jc predlagal nato, da naj se druga točka dnevnega reda, »izpre- nicniba pravil« glede članarine razprav- ]ja pred prvo točko, Odbor predlaga, ' da naj se v pravilih črta 2. odstavek 8 ft., ki dcjoča članarino na 6 gdd., 3 gold, in 1 gold, na leto, a namesto tega odstavka naj se vstavi bcsedilo: »-----ter plaeevati ud- nino, ki jo določi občni zbor in ki velja, •loklcr zopet sklep'a občni zbor ne prc- mcni.« Odbor predlaga letno udnino -I lir, ena- ko za vse člane. Obenem pa: dcdaja tudi, da naj vsak clan, ki je plačal udnino, dobi fegitimacijo. Odbor pa je pooblaščen, d:i za te legitimacije pobira prinieren prispe- vek. Dr. Podgcrnik izraža željo, da naj bi bila z legitiiruicijo spojena, v obliki knjiži- ce, tudi društvena pravila. Prcdseduik izjavlja, da bo odbor upo- števal to željo in se doda legitimaciji vsaj izvleeek pravil, ako ne cclotna pravila, in daje odborov predlog na glasovanje. — Predk/g je sprejet soglasno. t Dr. Ivo Novak. Predsednik se je v toplili besedah spomnil pokojnega odbornika, dr. Ivo No- vaka, odvetnika v Qorici, ki se je z vnenio oklcnil društva in pasvetil svojc moči na- rodnemu delu. za kar naj se inu olirani blag sponiin. V znak počastitve pokojnikovega spo- mina. so vstali vsi zborovalci. lz raznih mcst in okrajev so na to go- vorniki osvetljcvali razmere v svoji de- želi. zlasti na šolskem polju, tako v Trstu in okolici, v lstri, v pazinskem in puljskcni okraju, na Notranjskem, v buzetskem in poreškem okraju. Iz dolgega poročila se hočemo v na- šem listn omejiti na to, kako je odposlanee (ioriške zastt.'pal na tern velevažnem zbo- ru naše zadcve. Naše šolstvo na Goriškem. Dr. Podgcrnik poroča: Prinašam vam pezdravc goriškili Slovencev (odo- brav an jc), ki so danes z vanii brati bolj cdini ko kedaj poprej, saj nas družijo ena- ke l.olesti. enako trpljenje.u Nato pcda gcvornik natančno stati- stics o porcčilo o stanju našega šolstva v Ciorid v I. 1914-1915, to je, pred vojno, ko je l;ilo na vseli goriških slovenskili šolah npisanili 2946 učencev in učenk. '. To poroeik:. smo bili že podrobuo pri- nesli v edui prvih številk naše »('oriške Straže«. Potcm jc g. Podgornik nadalje raz- pravijal tako-le: • Kakšnci pa je stanje našega šolstva sedaj, po 1 in četrt leta zasedbe? Po deželi so se sole, ki uiso bile na- ravnost prizadete po vojni, v bistvu -C'hra- nile ter so se več ali manje vzdržale. lo- da takili šol je le malo. Vcčina šol je ]>cru- šenih ali pa vsaj neporabnili. Dolznost oblasti bi bila pae, da ncmudoma pcxskrbc za primerne šolske prostore. Storilo se je v tern pogledu sicer nekaj, cbnovilo se ne- kaj šoldelcina, toda sain« ne. vprašaite, ka ko. Skrčilo se je število razredov, in zna- nr je, s kakirni učninii sredstvi se niora vršiti ponk, kakšne šolske knjigc so dali našim šolam. Ocjstvo je, da v sainem go- ri?e n okraju v 25 šolskih <>bč»nah ni iii- kskršnega šclskega pcuka. 'ako n. pr. v vcliki dornberški občini od tamicšnje štiri- razreduiee še danes ni otvorjen noben ra- zred. Po drugi strani pa sd n. pr. v Ločni- ku od 5 razredov italijanske sole otvorili tri razrede in se v kratkcm odprc še eetr- ti, dočhn se pa ssovenski razred za sloven sko manjšhio scveda vse t'oslej ni še od- prl. V sosednji Podwri. kjer s;:> bili 4 raz- red i; je odprt od teh slovenskih razredov sanio eden, dtxirn pa seveda niso pozabili takoj odpreti enega italijanskega razreda. Kakor že reieno, v 25 šolskih občinali s 37 razrcdi ni odprt lKibcn razred. drugje pa ni odprta ni ti polovica prejšnjili razre- d^v. () šclstvn v goriskein niestu sanieni ])a jc porr.riilo zelo kratko: od v?eh sol, ki smc iih imeli Slovenci v Gorici pred voj- nc, !i daner cdprta niti ena sola, niti em razred. In dcvoljenc nani ni otvoriti nobe- n.? šde, čchidi bi jo hoteli vzdržavati 'sa- in i! Ko jc |/i"isia zas.ui.a, .so po vsej (iori- ci, kjcr bajc ni nobcnegn; Skvenea, na!e- pili vse polno slovcnskili bpakov, naslov- ijcnili na nas Slovence, s katerimi so nani (itljubljali že več šol, kot smo }ih imeli pod ¦''¦vstriio. Keksen je ta »vcč«, jc razvidno iz teg.:! poroeila. Nastopiti smo pae rnorali j;o vscm tcin trnjevo j:üt vlog in p-rošenj. Lani, ko se vkljub onirn cbljubam na Icpakili, ri otvorila nobena sola, yo starši vrJžili na pristojnc oblasti vee vlog, in rav 10 tako je tudi društvo »Žolsffl dom« p'ro- silo za zopetno otvoritwV svoiih zavodov. ca majnika v obliki dopisa, s katerini so je sporočalo, da se prošnja jemlje na znainje z obžalovanjem, češ da je za tekcče šol- sko leto 1^18.-19. stvar itak že prepozna. Krivda se je potenitakern zvalila na pro- silce. Pripomnjeno pa je bilo, da obla- sti vzamejo stvar »nella piü benevole coii- siderazione« (»najdobrohotnejše upošte- vanje«) prihodnje leto. Da se stvar nc po- zabi, so se goriški Slovenci pridnizili otl- poslanstvu, ki je šlo 16. avgusta in. I. k novoimenovanemu generalnemu civilnc- inu komisarju eastivredncmu Ciuffclliju, da mil iznova priprjroče našo šolsko stvar. Dobili so tedaj cbljubo, da je obi as t pripravljena, da stvar preštndira in tudi odloči in sicer, če ne d-ci 1., pa vsaj do 15. septcmbra. Čakali smo potern resitve, ali rešitve le ni bilo. Ko je potekel poldrug mesec, so starši ponovno urgirali rešitev prošcnj. Vložila se je vloga na goriško mestuo obeino, da naj bi vsaj 'ütvorila ti- ste sole, ki jill je bila doslej dolžna vzdr- ževati, in zahtevalo se jc, da naj jasno pt> ve, ali lioče otvoriti one sole ali ne, da bodci starši vsaj vedeli, pri eem so. Ta spomenica je bila prcdložena 9. decembra 111. 1. in se je zahteval odgovor v 8 dneli. Poudarjalo se je v sp:vjneniei, da je prijav- Ijenili nad 700 šoloobveznih otrck za ijud- sko šolo. Oglasila se jc potem 11. decem- bra 1. ly19. pose'bna deputacija pri gene- ralnem civilnem komisarju v 'rstii, kjer se je ravno tedaj izvršila izprememba v osebi generalnega ckilncga komisarja, in deputacija je dobila obljubr-, da pride od- govor do 15. decembra. Han prcje, 14. decembra, je novi generalui civil ni komi- sar gosprd Mosconi posetil (jorico in obljubil zastopnikcm Slovencev, da ugo- dno reši stvar, da goriški Slovenci dobi- lno. šcle. ki nam grcdo po zakonu en po- trebi. ('oriski mestni svet ])a je natn storil sklep, v katerem je grozil, da se upro sploli vsaki šoli s slovenskim učniin jezi- koni v (jorici, pa naj bi bila šoila tudi za- sebna, Odgovor generalnega civilnega ko- misarja. obljubljen za 15. decembra, je se- veda izostal. Slcivenski starši so nato 14. decembra urgirali odgovor s posebniina brzojavkaina na generalnega,, civilnega komisarja Mosccmija in italijauskega mini- strskega predsednika Nittija. -Na to ponov- no podrezanje je prišcl cidgovor na irnc poročevalca. V tern odgavoru jc bilo zo- pet zatrjevano, da se stvar vzaire »nella pin benevole considcrazione«. da, pa sc čaka na tozadevni predkig goriške rncstne obeine in odlok osrednjega urada za novc pokrajinc v Rinni. Ta odgovor je prišel v začetku tega nieseca, danes pa jc že i\ ., a vprašanje je še vedno tarn, kjer je bifb. In stvar je vendar jasna: če bodo oblasti čakale predlogcv goriške mestne obeine, potem lahko čakajo t'o sodnega due, in mi goriški Slovenei d-ntlcj ne pridemo do svoje pravice. Ko je govornik izrazil še svoje ogor- eenje nad takini krivienim ravnanjem, ko jc vendar sporazum jamčil z Wilsoncm vred narodom njiliovc pravice. je obeni zbor z živalinim odetoravanjem sprejel govornikovo i)orocilc'. Resoiucija obenega zbora. K sklepu je g- predsednik predl.ožil naslednjo rcsolucijo: »Na izrednem občnem zboru Pciiti- čnega drustva »Edinosti«, 18. ianuarja t. I. v Narodnem domu v Trstu zbrani Jugo- sloveni iz zasedenega ozemlja, podrcje- nega generalnemu civilnemu komisarijatu v Trstu, so sklenili enoglasno naslednjo r e s o I u c i j c: 1. protestiramo z ogoixeno odločncist- io prt'ti postopjinjii zasedbenih oblastev v stvari jugoslovanskega solstva, zlasti pro- ti (emu. da so v mnogih krajili slovenske in hrvatskc sole zaprte, v mnogili tudi na- ravnost samovoljno in protizalcnnito pre- meniene v italijanske; da se še vedno vzdržuje neupravieena. nasilna prepcived zopetne otvoritve zasebniTi sol in celo za- braniu.ic zasebni pouk in da se brez ozira no clrnicntarne kultnrno notrebe zavlaču- je rešitev tudi najnujnejšili šcilskili zadev; 2. zahtevaino v polni zavesti svojili nczastarljivih i^ravic in v neupogljivem. odporu proti krivici, ki se nam godi, da se nezricsueinu, protikulturneniu in proti- rravnemu stanju stori konec in da se nam povrnejo naše sole vsaj v oni meri, v ka- tcri smo jili imeli pred zasedbo. in v td svrlio zahtevamo posebno. da se vzposta- vi zakonita šcilska nprava, da se spet skli- ceio in po potrebi dopolnijo solski sveti in da se ukrene potrebnc, da se jugos^v. ueitelji laliko povrnejo na svoja mesta iz internacije ali iz ubežništva, brez prikraj- šavc svojili pravic; za ('orisko posebcj, da se kdikor prej popravijo, ozircma vzpcstavijo poškodovana šolska poslopja; 3. narcčamc odboru Političnega dru- štva »Edinosti«, da naj' z vso vnemo in odločncstjo zirstopa te pritožbe in zali- tevc: ¦!. fCzSvamo jugoslovanskc prebival- t\xo, naj ne klone dahom. temvee pogum- m vztraija v boju za naše pravice do zma- ge. 1'i je pravični stvari prej ali slej go- to va.« Rcsolucija ie bila sprcjeta ob splošncm Poziv Notranjcein. — Za'iljucek. li koncu je predsednik pozival vse udcležnike, da naj vsepovscd pridobivajo društvu nove člane in tako razširjajo 01- ganizacijo. Naše politično društvo je usta- novljeno za vse dežele, za katere se naha- jajo osrednje oblasti v Trstu, prej torej za vse področje tržaškega namestništva, se- daj pa za področje tržaškega generalnega civilnega komisarijata. Zatci predsednik posebno prisrčno pozdravlja ponovno gc- vornika iz N-otranjskc. Kakršna naj že bo odločitcv glede teh naših zemlja, vendar ne moremo cakati in odlašati. Tisti, ki smo pod eno pezo, moramo v skupni or- ganizaeiji iskati pomocka! Zato ix)zivanio brate iz Notranjskc, da se nam pridružijo. Sedanja naša organizaeija je le začas- na, tudi drustveni odbor je le zaeasen, kajti šele potem, ko bo naša organizaeija izvedena vscpuvsod, od J'riglava do Kva- rnera, (edai se izvoli novi, definitivni od- bor. Predsednik se zalivaljuje vsem, zlasti pa onim, ki so iz daljnili krajev prihiteli na občni zbGT, in poziva zlasti tržaške okoli- eane, naj si vzamejo za zgled v vztrajno- sti in požrtvovalnosti goriškega in istr- skega kmeta, zlasti tega, ki se je prej mo- ral boriti na dve strani, proti avstrijske- mu pritisku in neodrešcnim Italijanom, in je sedaj pokazal vso svoje vzorno narod- no zavednost. Tako naj se zave tudi naš okolican, ki biva ckoli središča te zemlje, da je on tisti, ki naj tvori tu dvojno stra- žo, prvo eporo političnega društva in vse deželc. Po teh bescdali je zakljueil obeni zbor. Varujmo si zdravje. (Odlomek iz Dr. Brccljcvc knjige: ))-'etiki — boj!redilne« praske, »krepilne« kapljice, »pomlajujoče« krcgljice, »krv čistilne« čaje in drugo tako navlako. Navadno na- ročajc, v svoji lahkovernosti zapeljani po slepilnih oglasih v čascpisih in knjigah iz tujine razne take slvari, ki bi jih dobili v domači lekarni za četrtino ali še nižjo ce- nt),, ki jim pa vendar ne morejö nadonicsti- ti onega, kar resnično rabijo, namreč pri- merne hranc, zraka in počitka. O tej priliki naj orneniin slučaj, ki mi ne gre.iz spomina, a priča, s kolko gote- vostjo izžemajo ljdski osreeevatelji« našc ljudstvo, in kakc jim celo dober tisk po- maga pri tem. K meni, zdravniku-začet- niku je prišla žena iz domače vasi in pri- nesla pokazat iz Mrvatske naročeno zdra- vilo. Preglcdal seni ženo in ugotovil, da ima hudo bolezen na želodcu (čir ali ulje) ter jej resno odsvetoval, da bi vžila zdra- vilo, ki je debro sredstvo zoper trakuljo in staue v naših Ickarnah kcimaj polovico ce- ne, ki jo je po^lala prebrisanemu lekarnar- ju v tujino. »Tcda popis, ki je v »Donio- Ijubu«, se prav sklada z m-ajo boleznijo in to zdravilo jo gotovo ozdravi. kakor je Unn izprieano z zdravniškimi izjavami.« Ženo sern Se posvaril i^ri odhodu; toda čez nekaj d.ni so ine klicali k njej. Zav/.ila jc bila navzlic vsemu nevreeno zdravilo, trakulja ni sla nd nje, ker je žena ni irnela, pač pa je drugi dan umrla na -- pocenem. žclodcu. Pri jedi drži i 2 reda- Vclike važnosti je pri liranitvi red, zlasti v otroski dobi. Da želodec zavžitn- led r-"'-"\i. \rcV-\ :• •: v..... v""- •'^¦¦•••-: je odvisna od nmcžine in kakovosti jest- vin. Med prebavo zavžita jed le kvari želo dec. Kolikrat prinašajo matere shirane otroke k zdravniku, češ da ne morejo nie jesü, čcš da niinajo nikake slasti do jedi. V veliki večini takili slučajev se da ugo- toviti, da imajo otroci vedno kaj v ustili, zdaj slaščico, zdaj sadje, zdaj pokušajo jed, ki se pripravija, a ob rednem obedu nočejo vživati nič! Red pomaga v teh slu- čajih več ko vsa zdraviia! Tudi otroci naj ue dobivajo hrane nikdar bolj pogosto ko kvečernu vsake tri ure, vines pa nič in si- cer prav nič jedil! Sladkarije ali sadje naj dobe po jedi, ali ob času in namesto kakc male jedi: za predpoldanjo ali popoldanjo južino. l-'oskusi in uvedi t^ red v družini in kmailu se prepričaš, s koliko lakoto pride- jo otroci k navaduemu kosilu ali večerji, s kako slastjo ti pojedo preproste jedi, kako kniaiu se jirn napolnijo in zarde vela in bleda lica! To pravilo velja tudi za odrasle, zdni- vc in bolne! Jedi naj dobivajo kvečeis:u vsake tri ure, pijače pa pcljubno, v vro-f čini celo pogostoma! Vsakp jed dobro prežveči! Mnogo ljudi, tudi odraslih, ne zna ne jesti ne piti. Hlastnost je škodljiva, ker kvari -prcbavila. Kdor lioče prav in zdra- vo jesti, naj je polagoma in pijc po požir- kih. Usta so vstvarjena za sprejemanjc, a tudi zveeenje hrane, za segrevanje in ohlajanje pijač in jedi. Vsak požirek obdr- ži vsaj trenotek y ustih, vsak grižljaj pre- žveči temeljito. Žvečiti se pravi z zobmi zdrobiti in.zmlcti trdo jed in vseskozi prc- mešati s slino, da je ves grižljaj enako- merno redek in gosto tekoč/ '''ako pri- pravljeni grizljaj sineš požreti, želodec ga prebavi z lahkoto, črevo ga izkoristi po- polnoma. Neznansko število prebavnih težkoč in bolezni si prihraniš, a uspevas tudi s lirano, ki je morda za tretjino ali celo polovico manjša od navadne množi- nc, ker jo vso vprabiš. Želodec in črevo ostaneta čvrsta in zdrava, istotako zobjc, ki se dajo trajno ohraniti, a ne s krtačo ali z ustnimi vodami, ampak z delom, in to je žvcčcnje! Poleg zdravja prihranis te- kom dni in let velikanske vrote pri hrani! Doplsi S Krasii. Malo je dopisov od tukaj, akoravno je veliko, kar javnest zaninia. ixas spoünji Kras, pred vojno cvetoč, poln trt in kniLtijskili pridelkcv, je scdaj raz- valiua. Vse unieeno, obnovc nikjer. Kar je delavnega, ^rc na cesto! O zcmlji, vi- nogradnistvu ni govora, akoravnci je za nas ravno v tem vir blagostanja. Vsak gleda, da ima hitro denar v roki; seve, dobi ga na - cesti. Ko bo dclo na cesti končano, ne bo zaslužka, ne bo vsajcnili trt, in polje bo zanemarjeno. Kam potem? Vsak se tolaži z vojno odškodnino, poteni, da zacne s popravo. A|j kdaj bo to?! Splošno so začeli s cenitvami pottnn sodnije. Pri onih, ki imajo dosti lir, ze gre, ker raeuni za cenitve so visoki, in jili vsak ne prenese. Plačaš dobrc; pogostiš cenilce, si prijatelj ž njimi, pa irnas kniaiu cenitev, kateri sledi se ve visok raeun! Srednje posestvo ima s cenitve zemljišča, pc'histva 111 prcmičnin okolu 400 lir stroš- kov! Najmanjši stroški za cenitev so oko- lu 2()0 lir. In kdor jili nima? Marsikdo mo- ra pomisliti, ali iioče ceniti ali pa vse j)ii- stiti! So cenilei, kateri so že do osem tisoč lir zaslužili v 3 mesecih! Da zasluži ccni- lec do 100 lir dnevno, to ni nič kaj poseb- nega! _ Vse cenitve si lastita dva zidarska mojstra za stavbe in dva za polje, vsi iz Koinna, kakor, dai bi tudi drugje ne bili sposobni ljudje. S tern rasejo raeuni ceni- tve, ker' konji in kočije, seve, stancjo. Uospcdu sodnemu svetniku bi pripo- ročali, naj v celem sodncm ukraju za vsa- ko žnpanstvo dcloči svoje cenilce, dai nc bo toliko stroškov. Določi naj se najnižja cena cenilccm, da se jim plača njih dclo in ne njih luksus. $e mali stroški so težki izčrpanemu Ijudstvu, katero gleda neza- upljivo v priliodnjost, zlasti tudi glede cd- škodnine, ki liodi polževo pot! Iz Pečin pri Tclminu. Akc pogledamo kako je pri nas, tedaj vidimo, da je vse nekako lcno% zaspano. Cela občina tako- rckoe spi. Cestij imamo tako. da človek kniaiu ne bo mogel še peš po njej, kaj še z vozcni! In dan za dnem je trcba voziti več ali manj. Les se vedno prodaja, cesta pa sti ji taka, da je žalostcn pogled. Lesa se je tudi veliko že izvozilo. sc ve z vcli- ko tcžavo. Pa vseeno se nol>edcn ne po- briga, da bi se kaj popravil'C. Tu pa tarn se kak oglayi in vzdilinc: pač slab« cesto imamo! Pa to ne bo vse nič pomagalo; tre'ba je zaieti z delcm! Zato pa kličeni: možje, na delo! Pecan- Iz Žeinpclaja. Življenje ni prazuik! — Zivljeilie naj bode ti delaven dan! Moram se pae cbračati na verze pesnika ("'regor- čič-a: Nespametno ljudstvo, čemu-Ii tv-oj stok? Na delo! Ne nosi mi križema rok! Da, delaj z vso vnemo na polju kulture, na pnlju izobrazbc; bodi dekle, ali ml ade* ni1:. :.. n : ' \ > i. ¦¦ i, .. \ '; \ " ! t d IS \. ¦ I--..J l'i i!>H/ b'. ' .¦ . ; • «U t-i . J (X11 ¦. i i/^jU. kar veleva imi stun, kar more, to nioz je storiti dclžan!« Obenem vsak posameznik iK: zabi gcsla »V slogi Jc moč«! 'I'oda naj- dejo se še mraenjaki, ki se lie zavedajo svojega stališča, ki nočejo se zavzeuiati za bcdočuost svojili malili, svojega liara- ščaja, in tern je trtba vsaditi v tree ono korenino, ki bo rasla; v prid narod'a. A kje, mijd-š kal ic.j koreiiini? Nikjer drugje, ka- kor v narodnem izr.braževalncm društvu! Brutje! podpirajtc, žrtvujte se za na- naša društva! Tako so ustanovili tiidi pri iias. p.odruznico »Ljudski oder«, katera baš di'bro deluje. Ljudstvo z vso vnemo eita knjige, katcrili nain. daje matica iz Tr- sta dovolj mi razpolago. Sploli v vseli de- lili.se osnovano društvo kar najbcilje raz- vij:i. V c'oKaz Icmu.je bil Silvestrov vcčcr ped vedstvoni g. nadueitelja, .1. Furlan; v par mesecih se je toliko zrtvova.1, da ]e neizvežbane nevee izučil za nastop pred obeinstvom. Zatorej proč z niračnjaki; bodinio vsi posliisui napram svojim v-r.di- tcljcm, jeklcno vstrajni v svojih narodnili iinčelih, kajti treba nam je izobraženiii TiiU'c'-eniccv, l-.i postaneia značajni mozjc, treba nam vvlih izobrazcnih mladcnk, ki bodo r Casom zavzemale inesto kiiltunie 7-cne, izobražene materc, ki bo znala ceni- ti svojc narcdnost. Mi, bratje, združimo vsi dušna svetila ter dajmo jili domu na sveti altar, da v kras velieastcn se bodo strnila, Ki rirojcno pridncstio bi ustvaril udobno zivljenje sebi in svoji družini, a dolga bo- lezen ga je privezala na bolniško posteljo. Vse dobo nesrečncga našega begunstva so ga inučili revmatizmi, in poslediee te- ga trpljcnja so ga ugrabile iz srede tc obrtne občine. Pokojnik je silno ljubil svo- jo rt.dno grudö z vso svojo dušo in posegal je v doinačo politiko mirciiske občine vso dobo svojega življenja. Bil je marljiv pod- župan, naprednega mišljcnja in vzgojil je tri rodoljubne sinove. Silno je žaloval po svojem sinu Vinkotu, katcrega je v zorni 24lctni staresti lansko leto ubila granata v razvalinah mirenskega župnišča. '"a tra- gična srnrt nadepolncga uzorncga sina ga je še huje priklenila v bolniško postclj, s katere ga je konečno rešila neizprosna snirt. Krcpka sinova bedeta slcdila v do- mači cevljarski obrti pridnosli nepozab- nega očeta in najspretnejši zdravnik vseh duševnih bolečin — čas, zaceli to veliko rano v spoištovarii blagopokojnikovi dru- žini. Zatclniin. Nase izobrazevalno drustvo je imelo 18. t. m. svoj redni cbeni zbor. Zanimanjc za društvcno zivljenje ni izu- niflo in veselje do izobrazbe, ki ga kaže zätolrninska mladina nam je por-cištvo le- pih vspehov v na novo poživljenem dru- štvu. Odbor. Politični pregled Olede iadranskega vprasanja, ki nas najbolj zanitna, prinasamo poročilo na uvodnern niestu. Zadnji hip še doznavaino, da se je predlog za rešitev jadranskega vprašanja v zadnjein času izpremenil, in sicer zaradi tega, ker je jugoslcvansko odposlanstvo .zavzelo napram njemu odločno odklanja- jcčc stališče. Vrhovni svet je sporočil jn- goslovanskiin od|X)sla,ncem dve izpre- niembi predloga, na kateri je pristala ita- lijanska vläda. '1 ako 'pravi uradiK; sporo- e:lo, toda v rcsnici gre za takorekoe po- polnoma r.r.v predlog. Po tem novein predlogn naj bi ostal teritorijalni stik med italijansko Istro in Rckc; toda Reka naj bi pustala avtcncnuia, nekako tako. kakcr je bilo določeno v znanem Tittonijevem pr^d logu. Fopolnoma pa se jc opnstila misel vniesne države, obenem se ltalija odreka vrliovneniu vladarstvu nad Reko. Reško pristanišCe in zelcznica se podredita nad- zorstvu Zvcze narodov. ltalija naj bi do- bila ctoka Lošinj in Unijc, odrekla bi se pa pcncvtraljcnju dalniatinske obali, k.i- tero naj bi vso dobila Jugoslavia. Zader naj bi bil svobodnc meslo, s praivico, da si samo izvoli ono vlast, kateri bi povcri- lo sveje diplomatsko zastopstvo. - Jugc- slovenski zastopniki so ugovarjali tudi te- rnu noveinu prcdlogu in pričakujejo navr,- dil iz Belgnida. Ce bi ta novi predlog nc bil yprcjet. bi italijanska vlada izvršila londonsko p' godbo in kratkoir.alo anekii- rala v tej pogdbi navedena ozemlja. Jugoslovansko cdposlanstvo se ne boji prevce te grožnjc in mirno eaka od- govcra belgrajske vlade na vprašanje, kakšno koneno stališee naj zavzame na- Pram italijanskeinu prcdlogu. Rok za od- govcr je odposlanstvo preeei nategnilo - do konca tega tcdna. V tem pr.'gledu je go- tovo vcleponienibno stališče, ki ga, kakor pfavi »Tenips«, zavzemajo amcriške Ze- dinjene države. namree, da sprejmejo le tisto resitev. ki jo yprejme Jngn'slavija — prostovoljno! Na Franccskeiii se je 17. t. in. v ver- sailskem dvorcu vršila veditev novega predsednika francoske republike. Z goto- vostjo sc je pisalo in trdilo, da bo najvišje incstci v rcpubliki zasedel zdaj Clenien- ccau, ki danes v resnici predstavlja zma- gosjavno Francijo. To je francoki liis- niark, ki je vrnil udarec, ki ga je 1. 18'- zadal nemski Bismark Franciji. A vse naenkrat se je položaj spreme- nil, in Clemeneeau, dosedanji franccski ministcrski predsednik, je sploli - izginil s politienega pozorišča. Dan pred volitvijo predsednika repub- like se je sešla skupšeina poslancev in se- natCTjev. Pri tej priložnosti so- imeli' voli^ tev za poskušnjo, kakor je to v hrnaciji navada. In pri tej poskusnji je Clemen- eeau dobil 389 glasov, predsednik franco- ske pcislanske zbornice Desehanel, pa 408 glasov. Skupščina je bila tako številno .obiskana, da je inanjkalo le prav nialo po- siancev in senatorjev. Vse jc turcj kazalo, da bo prihodnji dan izvoljen Deschancl. Clemeneeau jc odtegnil svojo kandidatu- ro. I^ri vcJitvi je nato dobil Desclianel 734 glasov od 888; praznih glasovnic pri tem jc bilo 20. Tako je Francija dobila novega pred- yednika. ki je izvcljcn za sedein let in sine po preteku tch let biti zopet izvoljen. Pa- vel Deselianel je star republikanec, rojen I. 1857, je elan zbornice od 1. 1885, leta 1898 pa je bil izvoljen za predsednika p:> slanske zbornice in je na tem niestu ostal ves čas vojske do dailies. Zanimivo je, da je I)esehaneM. 1892 imel dvoboj s Cle- menceau-jem'. Zdaj se je šlo za veliko res- nejši dvoboj, pri katerern je Clemeneeau podlcgel. Clemeneeau se popolnoina odtc- gne političncmu življenju. V kratkem pi- de na svoje posestvo v Vandejo. kjer i o pisal svoje spomine c vojni; rekel je, da lioce odslej pisati samo knjigc. Velik niož stopa s pO'litiCnega p: zorisča. eden . naj- vtčjih rncž francoskih; bil jc odločcn do krutcsti, in zastonj ga francoski narod ni imenoval »tiger«. Veliko je pripomogcl k zmagi Francije. Clemenceau-jev nasled- nik kot ministcrski predsednik je Millc- rand. Na Ru^keni naprcdujejn boljscviki; njihova armada jc edua najinočnejšili, ker šteje do tri milijonc ljudi. ))l)aily Kxpress« poroča, da so Djenikinove četc izpraznilc Odesr.'. Rudeea \ojska jc zascdla Rostov ob Poiui in tudi Nakajčevan; boljševiki so ujeli v okolici Rostova 11.000 mcž, za- plenili 33 topov, nckaj tunkov in 170 strcj- nic. Vsak dan se jirn pridruži kakih 5(*i' dezerterjcv; prodirajoči proti Kerzonu .-.» se polastili inesta Ajjcstorov, in stoje ko- maj 60 vrst od krimskega zaliva. Napre- dujejo na vseh frontali. V Novem Cerkc- zu so se polastili 800 milijonov rubljev. V Ukrajini so za polovico padle ccne živilom, odkar sc- to deželo zavzeli boljše- viki. Iz Krasnojarskcga se poroča, da se je sibirska pr; tivlada preložila v Kaba- rovsk. Ncznan jc šc izid ncmirov v mestu Jokutsk. Neka brzojavka iz Tien-'l'sina pravi, da je mesto Irkutsk v plamenu. Revolucijonarni odbcr na Ruskcm jc izdal naslcdnji manifest: Revolucijonarni proletarijat konštatira z zadr.ivoljstvom, da mu je po zavzetju Rostova in po uni- čcnju Kolčakcrvc armadc mogoče odložiti orožic stralicvladc. Če bn sporazuni antan ta) z oborožcn;;1 silo, ali pa z matcrijelnim podpiranjem protirevolueijonarne vojskc skušal (majati trdno podkigo sovjetske vlade, ali pa motiti miroljubno dclo dclav- skcga in vojaškega svet'.i, tcdaj bi jih spo- razum s tem prisilil, da zopct upeljejo strahcvlado. Z ozirom na zgornjo izjavo se naroča revolucijnnarnim sodiščem, naj odpravijo smrtno kazen. V boljševiški vojski sc naliaja baje tu- di 600 ncrnških častnikciv, katerim jc so- vjetska vl ida za vstop v boljševiško voj- sko doloeila ^O.CHK) mark mescčnc place razun posebno visoke nagradc ob vstopu v vojsko. Ruski boljševizcin in njegovi uspclii dclajo prcglavice evropskiin državnikom, in ni dvt nia, da bo boljšcvizem postavil Mvropo ])red velika dejanja. 16. t. m. so bile ogerski dclegaciji \r Neuilly pri Parizu izr-učcni mircvni pngoji za Ogersko. Pettiujst dni ima ogerska de- Iegacija easa, da odgovcri. Ogri si sicer niso dclali velikih upov, pričakovali sr. ti- de pogoje, a vendar, ko so zvedeli vso rcsnico o svoji usodi. jc bil to. zanje silno bolcstcn dan. Posebno doloeitcv novih mcj je bridka za Ogerskci. In v tej točki ni pričakovati spremcmbe. Sicer bo grof Apponyi, predsednik ogerske dclegacijc, prcd mirovno koiifcrenco v daljšem govo- ru ( brazicžil stališče ogerskc države, pa Clemeneeau mu je bil že povedal, da ie vsaka debata, vsak razgovor o mirovnih pogojili izključen, knkor jc to bilr pri po- gojili z NcHičijo, Avstrijo in Bulgarijo. • Domače vesfi. Zaplenjeno. Vsak se je eudil, k(. je zadujič zaglcdal tako moeno zasncžeuo našo »Cjoriško Stražc«. Kar eel iivodni članek je izginil z naslovom vred. Kakor bi se dale misli in eustva ljudstva tudi kar tako konfiscirati. Uvodnik jc bil nasiov- ljen: »Nevarna pota«. Hobre naukc sum dclili goi-podun in svarili sine jili in opo- minjali, r,a jim Ic ni bilo p>rav. K.'.ikcr lio- čcjo! Šolski izpiti. Mcscca februarja sc naine- rava sestaviti v (jorici, ako bo dovolj pri- glašencev, izpitna koniisija, pred katero bodo lahko dclali izpite ucitclji (-ice), uči- tcljski kandidati (-nje) in srcdnjcšolci. Pr- vi naj sc pisineno prijavijo pri ravnaclj- stvu sk/vcnskili ueitclji.šč v Ciorici, Corso Verdi 30/1, srednjcšolci pa pri ravnatclj- stvu slov. gimnazije, Viale 20 Settembre 12/1. do 1. februarja t. I. ^agla smrt. Pred nckaj dncvi jc umria nagle srnrti gospa Katarina Šuligoj, so- proga ¦'. Suligcja, do vojne gostiluičarja pri Soškem niostu v ^orici. Lalika ji zem- Ija! Preostalim naše sožalje! Zvcza ^lovenskih županstev v (lorici bo imela svoj redni letni občni zbt.r v ce- trtck due r>. februarja ly20. ob 10 uri i)red- poldnc v dvorani pri »'reh kronali« s sle- dečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapis- nika zadnjega občnega zb:.ra. -.) Poročilo pisarnc. 3.) Vditcv odbora. 4.) Vojne od- škodninc. 5.) Podpore, peuzije. 6;) Aprcivi- zaeija. 7.) Kmetsko \ prasanje. 8. Slueaj- nosti. Pričakujc se polnoštevilua deležba. Živinski trg v Gorici se zopet otvoii 29. t. in. to jc, zadnji cetrtek tega mescai, in sicer na istcm prostoru, kjer je bil pred vojskc. Živinski scrnnji bodo vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu; razuu tega ostanejo glavni vcliki živiuski seinnji sv. tlilarija, sv. Jerneja, sv. Mihacla in sv. Andreja. \ Pcziv slcvenski in hrvatski duh^všci- ni. )jZbor sveccnikov sv. Pavla«, ki jc eih- liii organizacija duliovnikov za vse zasc- oeno ozemlje, jc imclo 8. prosinea v Sc- /,ani t belli zbor. Novoizvoljeni odbor cb- ¦ stoji iz 3 dekanov, 1 župnika, I vikarja in i 1 kapclana. V odboru jc zastopana lstra, Kras, Vipavsko, <»oriske gore. Prihodnji ! cbCni zbor sc bo vršil v juliju in tcdaj se ; odbor izpopclni. Odbor sporoča vscj hr- i vatsko-slovcnski cluhc.vsčini v zascdenein ozcinlju: 1. Vsak duliovnik naj se učiaiii in to takoj. Vpisnina 10 lir naj sc poslje na naslov »Zbor svecenikt v sv. Pavla v Šcmpolaju pri Nabrezini.« 2. Obctii zbor jc sklcnil cnoglasno in ob vclikem odo- bravanju, da sc takuj zaenc izdajati uie- sečnik za duhovščino. Potrebo lista čuti- n.o pač vsi. Prva štcvilka izidc čimprcj; list se bo tiskal v tolikiii izvodili, kolik^-r bo članov v društvu. Zato jc potrebno, da sc takcj vpišcjo v društvo vsi duliovniki do zadnjega. Občni zbor je sklenil, da mo- ra list izhajati, najsi stanc kar liočc. I )o- pisi naj sc pošiljajo ua »Zbornik sveceni- kov sv. Pavla« in sicer v Sv. Križ-Ccsta na; Vipav^kem ali pa v Lr.kev pri Hivaei. Narcdna pravičnosi v praksi. i inan- čni respicijent v Ccrkncm, g, Brus, je z 31. tekočcga mcscca odpušccn iz sluzbe. Vzrok tej odpustitvi je glasoni infermacij, katere smo dobili, ta, da sc je g. Brus pred \ eč meseci izrazil v gostilni: »scm Slo- venec in ostancm Sh.vcnec, čctudi posta- ncni italijanski državljan!« I'limerjajtc ta slucaj z besediecnjein mcrcdajnili čiiiitc- ljcv o narodni pravičnosti. katere se lio- čcjo novi gespodarji dežele držati. pa bo- ste vidcli, kako dalcc jc v Italiji od bese- de do dejanja. Sporocarno ta,slucaj j.'iv- liLsti in odlocuo protestiramo prcti takc- lnu preganjanju nasili ljudi. Ako mislite, da na ta način zlomitc našo narodno za- vest, jc zclo niotitc! Pcpravek. Na, dopis iz Otalcza v zadnji številki našega lista nam sporoca vglcden rodC'ljub iz Ccrkna, da so očitki glede jc- zikovne prakj-c, v kc likcr ¦ so napcrjeni proti tamošnii okrajni sodniji in proti ta- mošnjcii ŽLipanstvu pop;.lnoma neosno- vani. Oba urada se držita stare jezikevne prakse, in nc more ,se jima predbacivati, da bi omajevala staro nlc ni^.cga jczik.i. Radi tega prosinic vse dopisnikc, naj bo- do previdui in se ne pritozujejo po krivici, ker to ljudi, ki očitanj nc zasluzijo, g;;tovo loli. Koledar za 1. 1(;2(). »Nan dna Tiskar- na« v ('orici naznanja, da Koledar za leto 1920 (uredil pros. dr. V Pavlica) z ilustra- eijami izza koncanc vojske, je še na raz- polago. Darovi. Na svatbi Štrukclj-Slamič na- 1 WH) 16T40 L za drustvo »Šolski d'.:in«. hvala darovateljem! Pevski zbor v Biljali je daroval za >'(ioriško Stražc« 10 L. Bog /ivi zavedno biljensko mlauino! Hvala. Vprašanja in odgovori A. K. v R. Zc od drugih strani smo do- bili podt'bne pritožbe. V tern oziru je od- poslala že j'Zvcza slov. županstev« vlogo na komisarijat za avtononme z.-ndeve, koje j prcpis nam jc prepustila. Prkbeujcmo ' vlogo na tern mestu: »Hogajajo ye po de- [ žcli posebno v (ioriški okt lici, slučaji, da se raziičuc tvrdkc nc drže splošnili stati- čnili in sploli gradbenili predpisov o yar- nosti različnih kcustrukcij poslopij. Kakus jc kr. komisarijatu za avtononme zadeve že znano, je vlozila podpisana »Zveza si. žup.« pri slavnoistem dopis, v katcrcm mijiic- prosi uzakonitvc deželncga stavbe- nega reda, kar je splošna želja deželanov in je postala zadnje case tudi splošna iii nujna potreba, ako sc lioče obvarovati cii zadnji uri dežcla sedanjili in bodočih brez- potrebnili žrtev na življenju in premožc- nju. V tem cziru zasluži naša dežela vi.o moralno podporo vseh oblasti. Ker pa na- laga vkljub teinu, da ni šc uzakonien dc- žclni stavbeni red, občinski red starešiii- stvu in županstvu kot prvi instanci skrö in edgevcrnof't za varnost življcnja in imetja obeinarjev, si soja podpisana Z. si. ž. kot zastopnica županstev celega slo- venskega dcla dcžcle opozoriti si. kr. ko- rnisarijat, naj n u j n o rtši tozadevno vlo- go. Radi žc iravedenih vzrokr.iv odklanja- mo vsako edgovcrnest, ki jo nalaga žu- panstV'Lin obeinski red. Prisiljeni smo do nadaljnih tozadcvnih ukrepov rcsno i)ri- poroeati slov. delu dežele, da se izberejo za vsa stavhena dcla na dežcli 1c ona v cleželi znsna podjetništva in le c.ini zicsar- ski inojstri, ki nudijo s svojo s p I o š n o z n a n o solidiK stjo v pretcklcsti dovolj garancij za svoje gradbeno delovanjc. Lc na ta način bodo županstva na vse slrani krita.« Iv. K. Kneža. Za uvoz oblek, oluival in P'Odobnega rabite uvoznico. Obrnilc :j ik; najbližjo orožniško postajo, da \' ii priskrbi to dovoljcnje. Potem bo najbolje, ako prinesete zaboj seb;.'j v vlak, ako ni zaboj preobširen. Plačati pa bostc moral potnino take za uvoz v zascdeno ozemlje, kakor tudi za izvoz iz Jugoslavijc, ako .se Vain ne posrcči dobiti v Ljubljani dovt- Ijenja za brezcarinski izvoz, za kar se bo- stc mogcl obrniti na tamošnji begunski urad, da pesredujc. K. G. Ajba. Sporočitc nam, kaj je bilo •vzrok, da je vaša hei zgubila vid, ali bo- lezen, ali uesreča, ali se je ta zgodila vsled vojaških razstrelnih snovi. Razno. Bivši avstrijski cesar Karl I. jo napi- sal knjigo svojih s|}ominov. 'c spomine lioce objaviti za Velikcnoč v amcriskili li- stih, da bi dokazal, da on ni hotel vojskc. Tako p::roča »Wiener-Courier«. Dcnajski otroci. — Do scdaj je od|)o- tovalc že 25.000 dunajskili otrok v razne mesta raznih dcžel, kjer jih sprejemajo v oskibo, da nc pomrjejo lakotc. LJstavljcn promet z Nemsko Aystrijii. Zaradi pomanjkanja premoga je od 18. do -6. t. m. ustavljen vsak osebni in tov-c:rni promet z Nemško Avstrijo. Samo antautiii vlak Pariz-Varšava, ki gre trikrat tcdno skozi Neuškc Aystrijo, yozi nadalje, ker ga antanta saina oskrbuje z ogljem. Za izročitev cesarja Viiijenia. Spora- zum (antanta) se pripravlja, da zahteva od-Holandske izročitev nemškega cesarja \iijcma, da ga pestavi prcd sodišče. Ho- landska vlada pa jc dala razumeti zavezni- kom, da bi ji bilo siluo neljubo, ako bi sc nanje stavila ta zahteva, ker ona lirani v svojem ozemlju Viljcma in njcgi.vega si- na kot begunca, ki sta'k nji pribcžala iščo- ea zavetišea, katercga ni liiogočc nobc- nen.u ccireči. Vsak prcdlcg o njuui izro- citvi bi Holandska odklonila. Za begunce. Mnogi begunci bi se radi povrnili v donioviiiL in bi bili že zdavna na svojem domu. če bi bili imeli v rokah listine, ki jih oblasti zahtcvajo od njili, da ncmotcno odpcljcjo svoje stvari in potu- jejo v zascdeno czernlje. Kdcr se želi po- vrniti v domovino, naj se zglasi pri župan- stvu v cigar okolišu sedaj biva. /^upan- sl\o uaj mu izda potrdilo, da jc pripeljal pohistvo in živiiiC v begunstvo. da je živcž piidclal na ztmlji, ki jo je imel v najctnu ali zasluzil z delom. V potrdilu rnora biti navedeno število diužinskili članov, koli- cina in vista živil in živine. /!upanstvo naj poslje okr. .üiavan;tvu: 1. navedcuo potrdilo, -. imeuik driižiuskih članov, 3. potrdiio glede stanovanja. Italijanski dele- gat zahteva od beguncev potrdilo, da imajo v domovini pripravljcno stanovanjj. To potrdilo izda županstvo v zascdencm (;zcmlju. Kdor ne bi imel takega potrdila. nicra imeti kak drug dokaz, n. pr. ])isnio, ki ga jc prejel od domačih iz zascdenega ozemlja, iz katerega je razvidno. da ima priprav.ljcno stanovanje v svojem kraju. Okrajno glavarstvo napravi: 1. propust- nico za celo druxino (slik ni treba), 2. pri- P'Orocilo za prosio vožnjo, in pcšlje oboje s ptidilc.m županstva glede živine, živil in statiovanja, »Posredovalnenm uradu za begunce v Ljubljano«, ki preskrbi potreb- ne izvoznice in vrnc vse listine župan- stvii, da jili vroči zglasilccm, kateri si na- roeijt ¦ žclczniski voz na bližnji postaji. Vse listine so kolka proste in jih begunci (Jebijo brezplaeno. »Posredcvalni urad za begmiec v 1 jubljani«, 10. jan. ]{)2i). Amerikanski öasepisi. Obseg amcri- kanskih casopi.Miv sc jc med vojne ne- znansko jiovečai, skoraj podvojil. Kdcn iziiied newyorskili easopisov n. pr., ki je uonasal šc ined vojno -Tb stolpov redak- , eijskc vscbinc v iicdcljskili štcvilkali, jili uonaša sedaj 440. Drug list, ki je obsegul picj (;b ncdeljali 294 stc.lpov, jili tiska sc- daj 475. »Chicago-'l'ribune« sc je nedavno l;onasala, da potrcbujc za eno samo izdajo (s skušale nckoliko razlagati, a nam kar ni hotelo iti od rok. Zato sva midve sklenili, da; Varn pišemo in Vas le- pci prosimo, ter vprašamo: kaj naj na ta- ke ugovore in vprašanja odgovorimo, ko bi vendar tako rade kaj pripomcigle, da bi tudi drugi tako ljubili svoj materni jezik, ko midve in še bolj... Najinih imen seve- da ne smeste izdati.« (Sledi datum in oba podpisa.) Dobri deklici! (Ne)bojte se. Vaših imen ue izdam.) Najprej Vaju moram javno po- livaliti, da ste vzcli n a r o e n i t e d e n tako resno in sie za list agitirat - od liiše doliišc. () da bi näsle dosti pasnemovalk med nasimi sloveuskimi dekleti. (saj je še vedno čas)! Ako bomo imeli takšna de- kleta4 se nam ni bati... Na vajino vpraša- nje Vam pa rad odgovorim. Cujta! Najsr- enejsa] najglobokejša Ijubezen na svetu je ljubezen debrih otrok do svoje ljube ma- tere. Kako lepo proslavljajo tci ljubezen na ši pesniki! Kak naravna je ta ljubezen — in sama ob sebi u.mcvna! Seveda ni do- volj, da ljubimo samo mater kot tako; ta nasa ljubezen sc niora raztezati na vse le- pu in dobro," kar im-am'o od matere. Kaj.pa ti je dala mati lepSega in ljubšcga kot slo- vensko govorico in sloveuski jezik, saj g:i iinenuješ po n j e j in mu praviš zato m a- temi jezik, (Ilejte, iz tc misli se Vam edpre ccla vrsta raznili nagibov in vzro- kov, ki Vas naravnost silijo in Vasa srea nagibajo, da gorko in, ee hočetc, strastiio v z I j u b i t e svoj mili materni jezik. To ljubezen nam nadalje zapoveduje sum 15 o g, ki je rckel: »S p o š t u i o č e t a i n mater...« Matere pa n e spostujenio, ce ne spoštujemo tudi njenega j e z i k a, materinega jezika. Ni \\ človek, ki se syc-je matere radi njenega uboštva sramuje. vreden najhujšega zanieevanja? Ravno tako zasluži najhujše zanicqvanie tisti naš človek, ki se slovenskeg.'» jezika zato M-amuje, ker je morda ubožnejsi, kot dru- sjri svctrvni jeziki, tisti naš elovek ki je v jezikovno mesani družbi liitro pripravljcn, lastni jezik zatajiti in r a j e drugega go- veri itd. itd. Siecr pa ni rc s, da je naš je- zik tako ubog. Naš svetovno znani uee- njak P. § k r a b e c, ki je p-ciznal vse evro- pejske jezike, je nialo pred svojo smrt.'o trdil, da je naš slovenski jezik c d-c n n a j 1 e p š i h j c z i k o v. To povdarjajte, to širite. to bodi naš ponos! »Kdor zaničuje se sam. podiaga ic tujčevi peti!« Pa drugie sc kaj. Os1an"tc zdravi. Vas pözdravlja V."š Jožc. Najnovejša vest. Odgovor Iz Bel^rada. Odgovor Jugoslavije krlede jadrau- skega vprašanja zahteva: 1. Wilsonovo črto za Istro: 2. Italija in Reka naj ne mejita druga na drugo; 3. Reko Zvezi narodov: 4. Pristanišče Reke Zvezi narodov, toda p^d upravo Jugoslavije; 5. Sušak in prisftanišče Baroš lugo- ?laviii; (). Zader prosto niest«; 7. Jadran«ki otoki naj se demilitizira- jo, toda Lošinj in Vis Jugoslaviji. Italija imenuje te predloge nespre- jemljive in zahteva, naj se izvede london- ski pakt. Listnica uredništva. Poroeilc o gor. kiiietijskem drustvu doslo prepozno. Pri- hodnjie. - Dopis s K^jskega - priliodnjič. Dopisniku »Našim materam« - prihodnjic. Za daljše članke se sklene list v sredo že pred večcrom, zadnji cas se sprejemajo le kratka, nujna in važna poročila. TEDENSK1 K0LEPÄR. JANUAR. 25. Nedelja, 3. po razgl. Gosp., lzp. Pa via, 2(). paiedeljek, Polikarp, -7. torek, Janez Zlatoust. 28. sreda, .lulijan, Marjeta, 29. četrtck, ^raneišek Saleški. 30. pctek, Martina. 31. sobota, Peter iz Nole, Marecla. j ¦ »> ¦ ¦ t j m t ¦: ¦; ¦ ¦ i > 11 ¦ ii t ¦ ti n"> > n n i ¦ i n'i n i ¦ t ¦ n: 11 ¦ n 11 ft > ¦ j ¦ i ¦ ¦ ¦ n; ¦ n i ¦ n t ¦ si i ¦ i ¦ j iTi j ¦ < ¦ i ¦ i ¦ n t ¦ i n ¦ it t ¦ (j i ¦ n i vi n mi :: :: KOLEDAR : : : : ..Nasi begunci se vradajo" ZZZZ se dobs po L 2.60: "~^~ v „Narodni Tiskarni" v Gorici v Kat. Tisk. Društvu v Gorici v knjigarni Molesini v Gorici pri Gledališču :::::: v bazarju L. Zakrajšek v Gorici Corso Verdi ::::::: v knjigarni J. Štoka v Trstu, Via Milano 2 : s : : : t : : v papirnici Guštin v Trstu, Via Rossini 26 ::::::: v papirnici Novak v Pazinu : : v trgovini J. Bruss vDol. Logatcu v trgovini J. Kraigher v Postojni v trgovini A. A. Mlekuž v Bovcu v trgovini Beričič na Rakeku v trgovini Ferjančič v Vipavi : v knjigarnah Sax in Treven v Idriji : : : : : t : : : : v trgovini Vrtovec v Tolminu. Žalostnim sreem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijatcljim in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin in brat ALOJZIJ MRAK v četrtek, due 15. t. m. ob 8. uri zvečer v 31 letu svoje star ;sti po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal. Pri tej priliki se prav iskreno zahvaljujemo Kg pevcem za gin- ljivo p e t j e, dalje vsem, ki so se v tako ogromnem številu udeležili po- greba zeineljskih ostankov pokojnika in mu tako izkazali zadnjo cast, kar je bilo tudi nam v tolažbo v dneli največje žalosti. Bog vsem stotero poplačaj! TOLM'N, due 20. janiivarja 1920. Žalujoča soproga, sinček, stariši, bratje in sestre. Za kralek čas. Zdravnik: »Vi niorate več na zrak! Kaj ste vi?« ßolnik: »Zrakoplovec!« »Francelj, kaj moraiiio storiti, da pri- denio v nebesa?« — Francelj: »Unireti.« Zdravnik, katerega so poklicali od igralne mizc k bolniku, potiplje žilo in- šteje pol tilio: »sedem, osem, devet, deset, fant, daina, kralj, as.« Zdravnik = v Ajdovščini D.=r LOKAR ordinira vs;,k dan od 9—12. VAB1LO. „LJÜD8KI ODER" r,a PLANINI pri VIPAVI ! .ilaninski diletanti prirede v nedeljo, dne 1. feb. 1.1. popoidne ob Va 4. U"i ------------- pri Fortunatu, ------------- :: v GORENJI VAS1 St. 90 :: Auzengruberjevo narodno igro : „Kriuoprisežaik" z vmesnim šaljivim prizorom : „Planinski raport." Čisti dobiček je namenjen domači čitalnici. HodoljiibiK! Vip.ivci' vab jo uljudno k obilni uiclr/l) PR1RED1TELJI. Knjigarna Kat.Tisb.Društva Gorica, Montova hiša. Zaloga na drobno in na debelo : Pisarniških in šolskih potrebščin, Cigaretni papir, Svalčice za cigarete, Razglednice, Pisemski papir. Podobe v okvirjih in brez okvirje v Rožni venci, svetinje itd. Slovenske leposlovne knjige. Dr. Valjavec, Italjansko slovenski slovar in Iskravec, Slovensko- italjanskr slovar. Kleinmayer pi. Ferdo : Priročna slovnica italijanskega jezika. Slovenski koledar. ) , . Vedež za leto veaez, > ioon ( Zepni koledar, ) iy2U* : Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin nieša- nc^a blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dorn. Potrtim srconi naznanjain vsem znancem, da ji! moja nadvse Ijubljona bčerka ILONKA v polok, dne JG. 1. m. ob 1. uri pop. umrla. Pogreb so je vršil v nfedeljo 18. t. m. ob ?. uri pop. na tuk. pokopališču. GOUICA;J8. januvarja 1920. Zalujoca niainica Marija Slanovec, mndisika. ZAHVALA. Ob nenadni smrti naše nadvse Ijubljene in nepozabne soproge oziroma mamice Katarine Šulgoj izrekamo nojtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam izrazili sožaljc ter nam bili v težkili dneh ob stn.ni. V SOLKANU, 17. januvarja 1920 Žalujoča družinan VABILO k obenemu zboru „Hranilnice in posojilnice" ------ vTOLMINU, ------ ki se vrši dne 1. februavarja 1920 ob 3. uri pop. v zadružnih prostori h št. 122 : : : : (pri LAHARNARJU) : : : : se sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Porocilo tajnikovo. 2. Pcročilo blagajnikovo. 3. Volitev načelstva in nad/orstva. K ob Ini udeležbi vabi uljudno O3BOR. Kdo prodtija „Gorišlio SW? GORICA. Knjiji-ania Kat. Tisk. Društva, Moutova liiša. — Tobakanui Marc, Senicniska ulica. • Frodajalna Brezijiar, ulica Vctturini. — Toba- kania Hovansky, ul. Silvio Pelico (med tr^om Koni iu Katarini). — Tobakarna na državnetit kolotlvoru. — Prodajalna Zakrajiek, Corsi) Verdi (Vrtna ulica) 13. — Frodajalua Pertot, istotam St. 37. — Tobakarna Buiingcr, ulica Cipressi. — Tobakarna Bregatit, proti soškeniu mostu. — Tobakarna Krebelj, kapucinska ulica. Razprodajalnica Molesini, prej ul. Teatro. — Tobakarna, Kodrin, ul. Macellc». TRSr. Knjiuarna Stoka, ul. Milano 37. — Proda- jalna Stanič, istotam St. 22. — Razprodajalnica Fano, ul. Mazzini 39. A.IDOVŠCJNA. TrRovine: Repič, Križaj Anton in Pivk. CfRKNO. Gabrijel Bevk, trsovec. IDRIJA. Knjinarna Sax. KANAL. Trffovina: Skolaris in Naiiut. SV IJiriJA. M re«.. K0BARI1). Fi-rd. Volari«. NABRE2INA. Truovina TerCon. SEŽANA. Truovcc Fr. Štoliti. VRHPOLJK pri VIPAVI. Tiffovec Beltram. VH'AVa. Tigovina SilvoHtcr Fr. in M. Ferjauci PAZIN. Knjigania Novak. TVRDKfl IZGOTOVZJENIH OBiEK, JDST VUGA & GQMPi Corso Verdi, 38. GORICA. Corso Verdi, 38. NAJBOSATEJŠA ZALOcSA. NAJBOUŠA POSTREŽBA. Najraznovrstnejša izbera nepremočljivih plašcev. Oddelek oblek za ^ospode: Obleke za moške . . L 85 — L 260 ,, ,, dečke . . . „ 75 — ,, 120 „ ,, otroke . . ,. 22 — ,, 9f> „ sport . . . „ 85 - „ 170 Illače za moške . . . ,, 15 — ,, 55 Pelerine za dečke . . „ 30 — „ 40 Suknje za moške . . ,,115 — „ 345 za dečke . . . ,, 110 — „ 130 Mornarski suknjiči . . ,, 52 — ., 95 Oddelek oblek za gospe: Kostutni za gospe . . L. 100 — L. 410 Plašči za gospe . . . „ 90 — ,, 500 Bluze volnene in svilene ,, 24' — ,, 120 Golf, volneni, za gospe ,, 105 — ,, 126 Golf, svileni, za gospe „ 108 — „ 180 Krila za gospe, modra in črna .... ,, 47 — „ 48 Spodnja krila, svilena, črna in barvana . ,, 32 — ,, 54 Suknje za deklice . . ,, 91 — ,, 213 Suknje za otroke . . ,, 52 — „ 95 s *^-=sf Velika izbera perila za gospe. zzzzzzz=z=ziziz=zz: B06ATA ZAL06Ä BLÄÖÄ S KROJAČNKO I. VRSTE POD VOPZTV'OM g. AUgUŠTINA ŽASCHET. Stalne Cene. Naročila se izvršijo z najveftjo točnostjo in vestnostjo. Stalne Cene. SREBRHI DENAR IN ZLATO "-^ kupuje po najvišjih cenah urar : : : Jakob Šuligoj, : I GORICA Gosposka ulica St. 19. VEUK, M0ČAN 6LAS0VIR :: je na proda] :: ""¦^ Naslov pri upravništvu „Straže." ' Oskar Bruggnaller v Gorici, Nunska ulica St. 6. Velika izbira rakev, umet- ji. nih vencev in drugih po- V/ grebnih potrebščin. Delo ¦s domače - cene zmerne. Naročila se izvršujejo točno. "^zpisana je služba TAJNIKA P pri wiüm IrnEfijshEm društvu y Gorici. Zahteva/se strokovna izobrazba in po- 2nanje deželnih jexikov. Plača po dogovoru. Tajiiikova dolžnost bo cveiitueliio tudi UreJ*evati društveno glasilo. Prigiasiti se je do I. febr. 1920. Eazglas. I^nR 12. februarja 1920. ob 1L ürj se bo na dražbi oddalö zidarsko Jelo v cerkvi v Pod^rajah pri Ilirski {Mstriei. Zidarski mojstri, ki še zanimajo, 11alj*i_delo ogledajo. MIHA KOZMAN Gorica, Via Rastello 27 Bogata zaloga kmetijskih, lesnih — kakor tudi zaloga hišnih in kuhinj- skih potrebščin. Velika izbera kro- gelj za balincanje, steklenih izdelkov — — in ilnatih posod. — — Gorišfcii zv'ezo gospodarskih zadrug in društeu v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32t I. nadstr., uraduje vsak delavnik od 8. do 12. in od 3. do 5. popoludne. Ob sobotah in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Zobotehniški atelje Paolo Netzbandt je s^el üt;orjBi jd pslie v GORICI, Via Dante 12. Nova kro]asnica Urej Mauric na Travniku št. 22. M- pnporoča slavncmu občinstvu za obilna naročila. V zalogi ima raznovrsino sukno, kakor izgotovljcue obleke Nove obleke se izvršujejo iočno po merah in po zmernih cenah. ZOBOZDRAVNIŠKI ÄTELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ulica 24 Maiglo (prej ulica Tre Rč) štev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordinirata od 8 do 6 ure -;- ob nedeljah od 9 do 1 ure. Brezbolestno izdiranje in piombiranje zobov. ^= "ümetni zobje po najnovejši tehniki. = -----------------© © ©----------------- Dr. Bačar izvršuje ravnotam svojo splošno zdravniško prakso. Podružnica Ljublj. Kred. Bänke y Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom," Obrestuje vloLe na knjižice po 3 ' - %, na daljšo odpoved vezaae vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstncga tujega deisarja. Xakazila v Jugoslavijo in inozemHtvo po dnevnem kurzu. ViticiVq Mot=dedižev = ? lllÖJvd JVIÜl) Alojzija Fogar se je zopet odprla na pol poti proti SOLKANU ZÄPLENJENO