/ List 47. Tečaj gosp da brtnišk in ar Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Setrtleta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. ,za polleta 2 gld. 20 kr.,za četrtleta 1 glď. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 21. novembra 1866. Gospodarske stvari. Nova buea za jéd iz Krfa. Po naših krajih se veliko buč prideluje, ki jih Lovsko veselje 9 sadé same za-se ali med koruzo, krompir itd. Ker imajo buče rade zeló gnojin svet, zato jih sadijo tudi na kupe njegova dobra in slaba stran. V Spisal France Sollmayr. Sila težavnih opravil se nekteri ljudjé lotijo za malo plačo ali pa celó zastonj. Med taka opravila spada tudi Cele dni po visocih planinah plezati brez gorke ure na preži stati in lov. ve- je di in ugodnega komaj dihati; polovico noči na skalovji čakati počivališča cele > da se mešanega gnoja. Da pa dobro rastejo, potrebujejo ■ liko vlage (moče). ne presliši petje divjega petelina: te in enake težave bi Buče pa imamo pri nas večidel za svinjsko pičo, Pač nitče za najboljso plačo na dolgo ne prevzel, ako malokje za krmo molznih krav, seme bučno rabijo za lov 8am ob sebi ne bil nekterim ljudém v nepopis- olje. Sploh tedaj veljajo buče le za živinsko pičo, če- yivo zadovoljstvo. Ne bilo bi mogoče osnovati lovskih ■družeb brez tega mika. ako ravno so prav dobre in zdrave za človeško jéd. ^ iv6« uim«, « " drugih deželah jedó ljudjé buče od sred poletja biJ* za malo plačilo lovcev do sred zime, kakor na Francozkem, Angležkem in v severni Ameriki, kjer buče „kruh ubozih" imenujejo > lastniki lovov ne do-in večina živali, ki gozde se dalje veselila svojega življenja, kakor > oživlja zdaj. Kajti dohodki, ktere lov donaša so malokdaj Ker pa je'z'bučami tako kakor s krompirjem, zadostno denarno povračilo za zamudo in druge stroške. sadjem itd., da niso vse enako dobre in rodovitne tedaj naj se tudi najbolje in najrodovitniše izbirajo. Najrodovitniša in najboljša buča za jéd je Ako racunimo lovske stroške, gotovo je, da veljá vsaka srna petkrat več mimo tega, kar se na trgu za-njo do- 1 biva, in le malo lovskih tatov Je } ki morejo reči } jy da krfska buča (Speise-Kurbis aus Korfu), ki je v Afriki ^ živijo od svojega kruha." Kmetje po pravici pravijo, domá in vredna, da bi se zeló razširila tudi po naših da kmet, ki se pečá z lovom, „se bliža siromaštvu" W * VMUM j V4 M MA *J\J X vttiOll JL A v« IVtUI J/l/ / L / // deželah. Ta buča raste kakor grmovje, perje od perja ?aj si to marsikter naših sosedov dobro zapomnil! ^ palca saksebi, skor za vsacim perjem je zastav- in da lovci navadno taki zapravljivci, kakor vozniki (furmani). Kar pa to žrtovanje odškoduje in nektere J? ljena buča, tako, da buča nad bučo sedí; sad je po 12 do 16 palcev dolg, 5 do 7 pa debel, mesá je okoli celó vabi, da svoje življenje vagajo y to je > 5 V sredi Je palca; cela buča vaga od 4 do 12 funtov kumari podobna. Nekteri imajo radi velike buče, po centu težke, pa kaj hoče mala družinica s tako bučo, ktera se ne drži dalje, kadar je enkrat prerezana bila? y ki navdaja nektere ljudi kakor smo da y rekli, neka posebna slast podijo in pobijajo divjaščino. Baron Wolf pl. Hochberg popisuje v s voj i knjigi „Georgica Curiosa" vitežke misii 17. stoletja tako-le: „Lov je vaja hrabrosti in predigra vojske, v kterem se u čij o y zver sè zvijačo in naglostjo Buče za jed se rabijo, ali da se v juho (župo) po- papadati, jo strahovati in pobijati, pes in jež svoje orožje kuhajo, ali aa se peso, an aa se KaKor Kisia an siaatsa lXáU4ibuiw* mia», viuwuu, uc* m uiV repa povžijejo. Kdor hoče buče jesti kakor kislo repo iakot^ ?ejo in trud prenašati, svoj kraj in svojo sosesko /in tiror rínKrû ca fob-û^ r^oi au irqîrnr» iríoln ronn Škodliivih rooarskih živali sloboditi. Zato so liubili in da se pekó, ali da se kakor kisla ali sladka izurjeno rabiti mraz vrocino dež in hudo uro trpeti (in prav dobre so take), naj jih zriba kakor kislo repo, z jesihom in soljó okisa in kimeljna dodá, pa eno uro tako ležati pusti, potem pa s čebulo praži (kuha) in z moko potrese. Kdor ima rad sladké buče kakor sladko repo, kakor kuharice sladko repo razrežejo, kuha, s cukrom škodljivih roparskih živali sloboditi. Zato ljubili gojili lov veliki in imenitni vladarji o vseh časih. Dalje lov oživlja srce, preganja tožnost in je sovražnik lenobe in njenih naslednjic; lov je gojitelj zdravja, vaja telesa, naj jih razreže na štirivoglate drobne koščeke zrcalo boja, pa bogat kuhar, kteri naše mize z izvrst- nimi jedili polni." Iz tega izvira tudi sedanja lovska strast, ktera je predrla vse národno-gospodarske proračune in ktera ceno divjačine tako tlači, da najlepša na rumensko praži in kimeljna dodá. Kdor je take sladké ali kisle buče jedel y diti mora, da so prav dobra jéd, in vredne, da jih pritr-po- vsod denemo v vrsto domaćih jedil. Vse druge buče pa v ta namen preseže buča krfska. * Jlllft t Kdor želi tacega semena, naj se obrne do pivar-nice kmetijske družbe v Gradec, kjer se 10 pešek dobi za 10 krajc. divjad se dobiva dosti cenejše, kakor so stroški za-njo samo da se zaloga izprazni 9 Kakor je v tem oziru veselje do lova koristno I I včasih prav cenó ljudstvu dober živež pripravi, je pa vendar tudi na drugo stran škodljivo. Letniki avstrij-skega narodnega gospodarstva nam pričajo o tem. Da se napravijo posebni zverinjaki, jemljó se poljedelstvu Po 19 Woehenbl. der steierm. LWG." in živinoreji velika zemljišča. Do 16. stoletja so se pač cele tako do mestnih obkopov raztezali, pozneje pa so se pokrajine za napravo tacih zverinjakov odločile, < ř » I: 3Ï8 na pr. je bil na Českem do leta 1797 na grof Wald- 30 kratka zaslepljenja čutov gotova. Strašlj steinovih grajščinah zverinjak, ki je obsegal skoraj brez izjemka tri grajščine, namreč Gradišče Mnihovo (Mun- vidi v chengrátz), Belo (Weisswasser) in Jelenovo (Hirschberg). ~ začetku 18. stoletja so bili v Avstrii posebno zveri- mraku v vsacem kotu tatove ali strahove Posebno pripraven je clovek za take zmote čutov. ako > dremo t Tu prelazij že jih sanje > tako v za- njaki v Tišavi pri Tiglic-u (posestvo grofa Clary-a) ) v Pfauendorf-u na ogersko-moravski vednost; kar se nam sanja, to se nara sanj da smo prepričani 0 resnici dogodbe; če razun tega tudi živo dorfovem gradu), v Hestnik-u in Leskovskem (tudi na Moravském) zarad velikosti in divjine zeló imenitni. (Konec prihodnjič.) mej i (grof Sincen- nismo v stanu po pameti delati, se lahko kaj zgodí kar žalostno za nas in za druge. Krvave sodnij f bi vedile o tem marsikaj povedovati. Omeniti hocem samo dveh dogodeb. Bernart Je pal polet na hlevu na Natoroznanske stvari. slami. Enkrat se o polnočí hitro prebudí iz trdega ko se v spanja. Prve trenutke potem , neko strašno podobo celó blizo sebe prebudil ) Noč Cuti nas mamijo Po Rossmâsslerji sestavil J. Tusek (Konec.) ga je tudi tako, da ne more ja3no videti glasom dvakrat zavpije: Kdo je? Ni ga odgovora zdi vidi in strah strašljivim pa se mu » ' rj — • vi«, pc* da pošast gré proti njemu. Vès ob pamet olj strahu velicega skoči kvišku Imamo pa tudi izglede, da so ljudje popolnoma je slonela zraven njegove postelj l in grabi vdari kiro 1 ki prepričani bili, da ni tega, kar vidij » v«. slisij itd jih samo čuti slepijo, da so pa vendar poznej da kakor 9 Podoba se grudi in se zdaj > ko po pošasti přišel prav do zavednosti. Pomisli na jela stokati svoj i zeno poprej uuil j u« OV ^ M Y vuuwi W J/ I J^I« Y VA vj ÍÍM ? VV4UVUW4I 1. V/migu uu O V ujy CàKJLWJ y 13 deli pred sabo naredbe svojih bolnih mož- tudi na hlevu spi, poklekne, poprime zgrudeno podob _ • % 1 ^ 1 • 1/ i # I 1 • • % i ^ • i » • i t n /^i ki ganov kakor žive podobe, da so slišali, kako jim šeptajo tuji gl v uho jih lastne edne misli glavo, vidi kri E izmed najznamenitijih bolnikov te vrste bil je se: na t" in zavpije: „Suzana, Suzana, prebudi Potem praša hčer, ali mati zraven nje spi in pride z ad nj knjigotržec Nikolai v Berolinu. Enake stvari pnpove- vroče ljublj do strašnega prepričanj da ubil zeno. duj tudi prirodoslovec Bonnet 0 svojem starem ocetu Izmed tistih bolnikov, ki teh sleparjenj ne daj hočem omeniti samo enega, ga jo »» oaviv, mavcu j/uoicijo vioouu iu ^auuuc mv&a, na Dunaji ozdravljal in tudi ozdravil. Bolezen se je proti njemu šel. Ubil je svojega lastnega brata ki ga je dr. Langw eljati trdeg Nek mlad clovek se prebud svojo iz spanj še vès dremoten misli > bojniki napadli, kar se mu 9 da sablo pa so ga raz- jalo zraven postelje visečo in zabode moža grabi ki je pri tem bolniku s tem začela, daje slišal zabavlj glasove, potem je čutil, kakor da bi ga ljudj so prihajali ti glasovi, je tožil, da mu ti ljudj zadnje pali vedno in tepl ti kaj 9 od kterih kmalu po tem Ravno tisti bil bi nekoliko let poprej v zaspanosti skorej kljucbi se to ni zgodil ubil s voj ega Strah oceta, in po in panost sta vzrok, da ljudjé pri kakem smrdljivih stvari ognji take bedarije počenjajo, daje misliti, da so ob pod sobi hodile nos, in na je celó videl te osebe, da so po noreli j postavimo, ce Zdravniki blaznov (norcev) pravijo, da izmed vseh skoz okno mečejo, da bi jo rešili porcelanasto ali stekleno posodo Zadnj vrsti omame so ogib čutov je jveckrat, potem pa Vsakemu pamet da bolnika na popisani način slep Môgl tako bolan, nemu člověku je namreč mogoče, da počasi, če oštro bi se tukaj pazi na samega sebe m če vadi svoje dušne moči, za- marsikaj povedati 0 tacih bolnikih, pa govoriti hočem dobi tako razbornost in premisljenost, da tudi v strahu gubi zavednosti, kaj da delà. Mogoče je tedaj to 0 nekterih historično-znanih osebah, ki so imeli take ne bolezni. Matematikar in filozof BI. Pascal 9 1623 roj en leta liko otresti se sužnosti čutov, da nam saj nič druzega bil je enkrat v veliki nevarnosti, da je skoraj ne kažejo, kakor kar že sami na sebi morej x^cr., uli j^ » 9 j . izvrnil se v globok prepad z vozom, čegar konj in mo so se rajo storiti. Mogoče je, da pridemo do tega da 6 VI lili BC V giuuutv jjic|jau u v uauujj «vuji ou ov i c*j \j oiv/iiu. lau^uv/vi ju , ua ^muv/uíw uu bega , u plašili. Od tistega časa je večkrat na levi strani videl je popolnoma jasno, kako vrednost da imajo po nam ognjen prepad in da ne bi padel, skušal je elej ta čutih dobij v ce hočemo delati krat s tem se resiti, da je postavljal stole in druge imeti morajo, v^ uu^m« o«uji pu ooui pu p» stvari pred-se na levo stran. Ko je to prešlo in je meti. To se mora tirjati od vsacega, kdor hoče po misli in zapopadki in kakošno da samo sami po sebi po pa- sopet bistri um zadobil 9 popolnoma dobro vedel 9 da polnoma izobražen imenovan biti. Sicer tudi ta neo- ga je samo čut mamil ali slepil. Slikar Aretino Spi- gibnih omám odpraviti ne more, pa puščal jim ne bo, 9 nello posebno ki je leta 1408. živel, namalal je enkrat hudiča da bi na njegov um in njegova delà imele kaj uplj strašnega in grđega; odsehmal ga vedno ne videl zraven sebe in ga slišal, kako mu je očital, da ga je tako grđega naredil. Slavni pesnik Tasso mislil je v starejih svojih letih, da hodi angelj varuh vedno bi moral biti bo, da bi se polastile krive misli, krive sodbe puščal njegovih čuti! in kazale mu prikazni, kterih ne bi ka zale, da Je # 9 clovek dušno in telesno tako v redu, kakor Ž njim j viuei g<* j«, ivaivu je oi^ua ut^uu v ouuu pnoci, picmioijovaj-ijo vuui uno Douaj uu aieueucga pu- potem pa se razgovarjal ž njim. Tasso se je čudil, da sledka. Vse pojedine stvari zunanjega svetá so dru- videl ga Je kako skoz okno v sobo přišel To premišljevanje vodi nas sedaj do sledečega po drugi ljudje, posebno njegov prijatel Manso videli in nič slišali kakor njegov gla Vse, kar nam srce močno gane eselj 9 niso me gačne, kakor jih pa ćutimo s svojimi čutili. Občutímo razdraži. kakor svitlobo, barve ) 9 zasledimo glas, toploto, bolečino itd., česar ne strah v zunanjem svetu ;J;u najdemo le vcooijo, onau, žalost, moti naše čute, da nas še bolj kterem pa naši čuti molčijo. Cuti nam ne pripovedujejo kakor navadno slepijo. Reče se tudi o tácem člověku: nič 0 veličinah, ampak le 0 razmerah med njimi vès je ob pamet, vnezavestij da se m misli tako poprime, še živo domišljijo in željo, da se Ako se člověk kake in ista stvar se nam na pr. veča ali manja godit Ena vidi, kakor godi in ako ima je bliže ali dalje od nas. Vid nam kaže svet perspek- 9 bo mnogokrat tivno, kakoršen pa on ni in ne more biti itd. Tedaj tudi to videl, čeravno ni nič. Treba samo dobro pre- nam čuti svetá nikoli ne kažejo tacega, kakoršen je, in misliti, kar je vsak že doživel, pa bo izgledov za to sami na sebi tedaj oni ne morejo biti varna poefloga dovelj našel. Posebno je od strahú, veselja, žalosti itd. za spoznanje resnice. ganjeno srce mnogokrat krivo, da ne vidimo prav, u« apa vouuai mumuiu. uuu la^cju, uu vse okolnosti krivo sodimo, da kaj druzega ćutimo, kod i pa vemo, daje svet drugačen, saj ga moremo da Prašati pa vendar moramo: Ako čuti lažejo od kakor je. Ako pridejo k temu še nenavadne okolnosti, spoznati le s pomočjó svojih čutil? Najbolje bomo ođ ki govorili na to vprašanje v priliki, iz obsežka vidovega. Rekli smo, da nam okó kaže svet hočemo vzeti in tako zvesto doděláno da je od sv. očeta doseglo svitlo pohvalo („Literas slovinicas jure laudamus") in se nam blizo i*J ÍIUUVV^«. ...„w—----, w ~ ' ----' ----J ^ A C* U. I* t. LU 11 O J 1JLX perspektivno; od kodi pa vemo, da svet ni perspek- pri tej priložnosti je bil Metod postavljen za vélicega škofa na Panonskem in Moravském. Slovenski kralj Svatopluk (Svatopolk) je imel v Ni tri, svoj.sedež, in pod njegovo dobro vlado so bili tiven? Ako gledamo po dolgi ulici, vidijo stoječe hiše velike , daljne pa majhne, zraven nas je ulica široka ; čem dalje doli, tem ožja se nam vidi, in ^^ vr«vw ^----j /------j / v j v * če je dovelj dolga, se cela ulica zmanjša v drobno piko. tudi Cehi, Slezanje 2f. u ^ é A • ft ft • • 1 • . ft « • ft ft ft ' ^ T ^ « A « del e ne bi mogli po ulici doli do unega konca iti, bi res —* v—M — uj^, u^i Poljskega, Ruskega, in drugi kraji. Nemški kralj Arnulf je bil Svatoplukovo w ft ulica taka, kakor jo vidimo. Pa mi gremo srečno vladanje skalil; ker pa ni mogel Svatopluka ft • 1 • â • 1 • • .ft ft ft ft m ft ft . ft _ _ _ _ A verjeli, da je na uni konec ulice in se nazaj ozremo stvar ravno narobe. Kar visoko; kar je bilo ozko, je zdaj široko. Obe mnenji tarskega kolena ali stébla, še vsi divji in grozoviti, pri-o eni in isti stvari ste ravno protivni; obe tedaj ne deró na Ogersko, razderó Svatoplukovo kraljestvo morete biti ..........~ in zdaj je zmagati v boji, zato je poklical azijatiške Magj are bilo poprej nizko, je zdaj znad črnega morja . zoper njega. Magjari, ljudstvo iz ta- ■tarskega kolena ali stébla, še vsi divji in resničm, marveč morate obe krivi biti, saj nikakoršnega vzroka, zakaj da bi eno resnično in ------0----- J -------- ~ . " . w j/ . ^ — - » W HljVOtV zberó Ogre okoli sebe , in pahnejo narod slovenski v sužnost (nievolničtvo). Od ondot izhaja U* UJaOftUl OUCga V til \jr%c* , «w m. vuv . vwu.vuv umuuwui/ ^uiwtw.uiwm v u vuuv/i I^uaj ct, da je U il drugo krivo bilo. Se vé, da bi moglo od vsacega pol Ogerskem Magjar gospodar bil, slovenski ljud , ktera pa njegov podložnik, ki se je mogel pred njim v gore biti resničnega, samo vedeli bi potem sopet ne polovica da je resnična. Ako bi ulico merili na več umakniti in živi ondi v veliki stiski. krajih tudi ne bi zadobili prave gotovosti, ker mera Je oči. Pa v se tudi menja velikost po daljavi od naših celó ena in ista stvar se nam more veča ali manja vi- sila? Iz te črtice pa se to prvo zgodovinsko pravo Magjarov?! Ako je to pravo (Recht) bilo, tedaj vprašamo le: kaj pa je deti če tudi daljave od naših oči nič ne menja kar tako hvaležni Velikonemcem tudi vidi, zakaj m zakaj da so Magjari se tako radi nam kaže izhajajoči mesec. Ako ga gledamo skoz vstopajo na njihovo stran; saj je nemški kralj Arnulf kratko cev, se nam manji vidi, kakor pa s prostimi ................. " — očmi. Tù smo tedaj v tacih dvombah, ki jih čut sam prvi pomagal do veljave. bil, ki je Magj are poklical iz Azije v Evropo in jim tù odpraviti ne more, ker bi sicer sam v svoji pravdi sodnik bil; marvec tukaj red naredi naš duh, naš um. kako se je to Um si more misliti prostor, kterega vendar ne vidimo, starodavna historična prava Um zedini to misel 0 prostoru z vsemi mnenji, ki smo jih Ako tedaj člověk prebira stare listine, pa vidi, in uno godilo, res ne vé, kako bi krstil > ne slišimo, ne vohamo, ne kušamo in ne tipamo t o zunanjem svetu zadobili po čutilih, in tako poravná Temu dodajamo nekoliko vrstic, ki so jih pisale „Tiroler Stimmen" rekši: ,,Ako se avtonomno Ogerskega pravo ne sme zaničevati, kadar se hoče vstvariti on vse stvari, ki nas obdajajo po geometriških postavah. stanovitno delo politične svobodě , tedaj ne razumemo, pomočjo uma zadobimo tedaj 0 svetu prave misli, kako da bi zunaj Ogerskega ne smelo no beno ki so neodvisne od enostranskih iz Čutov izvirajočih. kako drugo avtonomno pravo biti? Ako pravo Ogerskega Tako nas tudi tukaj kakor vselej ena sama misel krepčá celoto (Avstrijo), tedaj ne vidimo, kako bi 9 ne pripelje do resnice, ampak pridemo do nje le, ako pravo tudi druzih dežel ravno to celoto razdiralo? vse svoje misli o kaki stvari zedinimo. Vsaka posebej Pravica je povsod pravica , svoboda povsod svoboda je mnogokrat kriva; če pa drugo z drugo popravljamo, kako bi tedaj naša pravica svobodo zatirala?" in če jih med sabo primerjamo in če dodamo še spo- _ znanja, ki so od čutov neodvisna lastnina našega duha Ztuaujaj ivi ou uu vjuiu y ueuuvioua jaotuiua uaocga uuua, pridemo o svetu do misli, ki imajo v sebi vse resnice Kdaj ZaClie izllíljílti SlOVeílSkO-flemŠki Slovár? * o njem, kolikor le jih člověk tù na zemlji doseči more. Zgodo vinske stvari. (Dalj e.) Kaj bi se tedaj imelo narediti iz nabranega in še nabiranega zaklada? Menim, da narod smé od tacega Poglejmo enmalo starodavno Magjarov. historično pravo 9 9 s trudom naših prvih jezikoslovnih moči podpiranega z novci pokojnega mecéna tako bogato preskrbljenega delà zahtevati vsaj to, da bode otôrej, kakor so bili drugih slovanskih narečij izvrstnejši slovarji kteri vencev Na gornjem Ogerskem je kakih 2,753.000 Slo- 0b trudu in skrbi posameznih učenjakov na dan med^ kterimi je^ okoli 50.000 naših najbližnjih prišli v prvej polovici tega stoletja, na pr. Lindetov bratov, drugi so si s Čehi bolj v rodu. Slovenci na Ogerskem so bili menda nekdaj najprvi med slovan poljski, Jungmannov češki 9 - o _ t ------------—j —j r ~ ' ----------- Sme podati, j\cx ornu vc , «xx ««»j «v^/ti uicgu skimi narodi, pa so tudi bili potlej najprvi med magjar- tat0 narodno delo dobiti toliko novčne podpore ali ne skimi^ stiskami v temoto pokopani. ker sam Bog menj se mu ne more, ne ali kdaj zopet utegne k ar»i>nû n an n aha n ii vi a f Cez tisoč let je pravi Cygodnik Cieszynski", od Da bi se naše delo po notranjej vrednosti vsaj senčno približevalo Schmellerjevemu bavarskemu slo-varju, pisanemu z veliko učenostjo, redko bistroum- kar so se Sloveni ptujih preselovavnih in bojevavnih narodov osvobodili ; prvi pa izmed Slovenov bili so nostjo', neupehanim mnogoletnim trudom in tenko vestjo tega niti ne govorim, in še menj 0 Grimmovem novo- «M* VUV f vv f ^ V V J J/A VI ^TCf JL U Ili \J V* V VUV f WA1* Kf Slovenci (Slovaki), ali kakor so se tedaj imenovali Véliko-Moravanje, ker ^ U ^ ^ * » Ô UAVA UV gV r V4 AJLU y AU KJ V âXJ v« J w vn aamm« ^ » - '-- w v ' v seje tudi Moravija k njim visokonemškem slovarji, ker vém, koliko v denašnjih Erištevala. Le-ti tedaj so sebe in druge Slovene osvo-odili druzih neprijatelskih narodov. Slavin in močen njih kralj je bil Svatopluk, kteri si je izprosil od UUU1? a 8t3 SUFiri tei- ťUVHUu uu»i grškega cesarja dva aposteljna krščanstva: Ci rila in puhla polovičnost in nevednost; pa toliko se vendar viausvuuom^cm oiuvaiji, v.m, xwxxxvu v čisto pokvarjenih časih, posebno pri nas, podpirajo m čislajo učenost in pravo duševno delo, kakoršno si koli bodi. a kako se šopiri ter povsod glavo po konci nosi Metoda, ter sprejel krščansko vero in jo razširjal med Sloveni. Ciril (Konstantin) je sv. pismo poslovenil za mora storiti, da naša knjiga stojeća nad vsakda- svoja ljudstva, in s tem se je pričelo, ali morebiti bolj njim mom 9 7 pri nas tako navadnim rokodelskim diletantis-vestno objame, kar je največ mogoče vse, ko- prav reči:. je novo življenje dobilo slovensko slov- ijkor je v novej slovenščini dobrega blaga, a to ne stvo. Ciril, veren in zvest očetu vsega kršćanstva, je __ poslovenjeno sveto pismo rimskemu papežu JoanuVlil. ♦) y zadnjih „Novicah" 11a 371. strani v 8. vrsti od zdolajn>eri: dal presoditi in potrditi. Tako imenitno je bilo to delo? od začetka 1850. lét, nam.: od začetka 1850. leta. Pis. 380 samo v besedah, ampak tudi v raznih važoejših slovni- v • f sica zrekih, prigovorih skih oblikah, i kader bi trebalo bi se takisto od vseh sti pu^uVUMLlj uciu v oiutaktnej j/iooju \x\j uuuicga v uaaclil tedaj časi tudi v celih stavkih, da v sebi velik zakiad sioveaskeg Belostenca iu Habdelića nij pozabiti ker da zvezi oiv>a , uniuoicuv^a iu xxauuciioa uij puaauui T litjr , U. ne pišejo do dobrega v našem jezici, imajo vendar t blaga t videlo kako mnogo poduka prav ali tu in tam našej pisavi. Prva dva ima ljubljanska knjižnica pak rabila in rabi ta in óna beseda, oblika deliéa ne. Potreben je celó Danicióev „rječnik in konstrukcija. Takih dok vseh boljših pisateljev, ampak tudi iz narodne govorice, pa nij jemati samo iz ževnih starina srpskih u Hab kuji iitovskih Schleicherjevih spi a zopet ne samo iz jezika 5 vadnega po Kranjskem t voril in o Nesseimannovem slovarji istega jezika ni go nisem Koroškem in Štajerskem, temuč tudi iz slovenske Istre, ljubljanska knj.««. izmej belih Kranjcev ter izmej ogerskih in hrvatskih hrani za našo rabo Poleg tega je na taako pregledati kar y zlasti v Kopitarjevej zapušcini t se pogresa ; Slovencev. Opomněl sem uže bil, koliko naša zbirka kar se tiče nabora iz knjig; ali tudi to resnica, da poleg vsega truda svojih pridnih zbiratelj bogastva v narodovih ustih nikakor ne zajme do ker tega nikdar nij mogoče v živem jezici, Zdaj pa » koliko ima slovenščina v sebi tujih y ki $ • veje zmerom nove poganja je stare odméta; a vsaj truditi se besed, in to iz raznih jezikov! Nekoliko je romanskih, pa tudi madjarskih in turških, posebno mej ogerskimi in hrvatskimi Slovenci. Kako je v tem oziru izvrstno to je lehko raz- delo težavno , za rum UUVO pugauja, oiaio vmmuia ? a, yo«j ki. i da bi se delo primeknilo, kar se najbolj dá in bliže popolnosti, pod ktero vsemu prizadevanj y bliže prek zdaj celó nemogoče, umeti, če pomislimo, da niti srbšcina niti madjarščina, kar i # • se v nj iju tiče tujih reči, ništa dovolj kritično vendar le gotovo še zmerom globoko globoko ostane, a celtskih besed to zarad slabe človeške moči sploh in zarad posebno slabe naše; toda kdor do popolnosti vsaj ne hrep iskani. Dalje kakor kaže, Slovenci nismo niti pre-brez ? ali stare, srednje največ smo jih dobili iz nemščine tu zopet največ iz na- in nove dôbe, in rečja alamanskega, čegar slovarji se morajo na tanko tak nij vreden niti srednosti, ktero tudi redko doseže, porabiti. Na prvem mestu mej njimi je Schmellerjev, , potem ne sme Dali mora slovár povedati in dokazati izvor posebno Slovencem do zdaj na kvaro neznani bavarski tujih izrekov in besed, kterih je obojih mnogo vec, Lexerjev koroški in Schopfov tirolski, nego se morda zdi tacemu, kdor jezika ne preiskuje i za-nj skrbečega odbora Dalje poslednjic mora, po sklep slovenščino primerjati starému jeziku in vsem živim narečjem, — s kratka, slovar mora, ali vsaj moral biti zanemarjen Schulze-jev gotski, Graffov staro-viso-konemški, Grimmov novo-visokonemški, kar natisnenega, in ga je uže y jezik deti pod znanstveno kritiko. Da torej tako delo ne more od dene3 do jutri na romansčine se mora posebno preiskati Diez Diefenbachov primerjajoči gotski slovar v kterem je skoro ves neizmerni zaklad nemškega govora, primerjen indoevropskim in drugim jezikom. Zarad in zara dan, kakor goba v grmovji, to vé, kdor umeje, se ménimo. Le kdor tega ne umeje, samo tist utegne vedno priganjati: kdaj bode kaj na svitlem? — kakor i w i i • m 4/ I • • v i f I 1 • y 1 1 1 1_______ o čem celtskih besed učeni Zeuss. y (Kon. prih.) deček, ki nepotrpežljivo štopica okoli sivarj y kader mu Sporočilo delà prve hlače Naj se nikar ne nikoli po vsem svojem bogastvu preiskavano s kritič pozabi, da naše narečje še niJ bilo o V. odboroví seji slovenske Matice. Slovenske Matice odbor je 15. novembra t nim očesom, temuč da v njem iz miloradosti do daj uri popoldne v mestni dvorani imel prvi predsednikDv namestnik mi vedno . razen precej nekritično tu in tam brbamo vsi vpričo 12 ljubljanskih in dr sejo ob Vodil Vonč jih gg. odbornikov. Po dr. Miklošiča, kteremu gré hvala za vse, predlogu g. dr. Co s te sta se zapisnika IV. odborové kolikor smo napredovali v zadnjem času, in razen uče- seje in II. občnega zbora kar potrďila in podpisala nega nabiratelj zdaj da bi bjel Na Cafa, ki se je trudil in se trudi še to je poročal tajnik g. Lesar o volitvi 10 novih odbor- vse jezike 7 slovanščine vsem drugim jezikoslovnim kolikor se jih koli tiče nikov, ter naznanil, da je na mesto kteri se je volitvi odpovedal, stopil da je tako spet 16 ljubljanskih pa 24 Jaz ne menim nikomur, zlasti Metelku in preiskovateljem ne, krajšati in zaslug, aicic uvaicauu |;iioujaiii voauouiuj »uvi jw vi"» «.«v». j ^/v vvut j/iulu^ ui ■ jxvuo » ai j našo ledino — kakoršno koli ; ampak samo to oporni- v kterem spoznava, da mu opravila ne dopuščajo hoditi ktere hvaležno prisójam vsacemu, kdor je oral nikov. Bralo se je po tem pismo dr Trp Grorup, nanjih odbor K o č e v a r j njam, ako bodemo da nij mogoče dospeti do više izobraženosti, v Ljublj apirali oči in usesa, kader je pomenek o našem duševnem mraku. Pa dr. Miklošič se nij utegnil in se vdeleževati v matičinih sejan se tej časti odpoveduje. Al na opombo y weisa 7 pečati samo z našim narečjem največ govori o njem v y da gotovo najrajši, lovanj da se jih vdeležuj lahko dr toraj Bleí- pismeno m da J« de dr. Kočevarja na blagor našemu narodu tako vojih knjigah, kterih viši nálog je, staro staro slovenščino preiskovati in primerjati vsem indoevropskim jezikom, zlasti vsem slovanskim narečjem. Po njegovem velikanskem trudu je zdaj res mnogo imenitno, da si odbor more v čast šteti imeti sredi, sklene odbor sogl ga 8V0jl mpak da te odpovědi ne sprejme LIVJ VJ va »j ut ou^iaouuj via IO VU^UVCUl LLC OJJl Kočevarja prosi, naj še ostane odbornik Ker poročilo o rač 7 laže zlagati prave lovanske besede, akopram je ki je bil podan II. ob Čnemu zboru, ni bilo še dovršeno, zato se je odložilo za tukaj še vedno težavnega in temnega dovolj. Gotovo prihodnjo odborovo sejo, in poročal je koj po tem g. tajnik morajo, zunaj raznih drugih knjig, o kterih bode tudi o novih udih, kterih je od tedaj, kar je bii dotiskan govorjenje, in zunaj spisov starej slovenščini, o čemer . ~ ;— —y -------y ™ imenik v „letopisu", do danes se vpisalo 133, 11 usta smo uže govorili, vredniku biti v rokah posebno vsi novnikov in 122 letnikov. Tudi knjig je Matičina knjiž padajočih, natis- nica v tem času mnogo dobila. Med drugimi je po pri- b o l j š i slovarji živih narecij. ^^ , — . —«.«v^v, v.v,. nenih slovanskih knjig imam uže res lepo čislo, in zadevanji pravoslavnega biškup Sem sicer: Megiserjev, Grutsmannov, Markov, Jarnikov, Mur kov, Cigaletov slovar, poleg vseh naših slovnic, ker Dun a j Eajevskij poslala carska akademija v Št. Petersburg > na 217 nuv, vvigaictuv oiuvai , yuicg vacu uaom osvrnu, aci knjig in 3 atlante, in pri tej priliki predlaga g. dr. Toman, tudi te je treba porabiti; potem dr. Miklošičev staro- da se g. biškopu Rajevskij-u izreče spodobna hvala in slovenski, ruski Dalov in akademijski 1806. iCi ua , u.! - «m. io»uu ua. uaotmit u u u. a. on/»çuaao XTXatlCC, Jva vatski Voltigijev, srbski Vukov obehtiskov, češki Jung- je odbor pritrdil proti temu, da se vlada poprosi pri leta hr da se izvoli za t neg slovenske Matice kar mannov , ^uijg&i UIUUCIUV iu gUlCUJCOiuoat ^lUûioaiy »wijwujc», - v luaupioiu v puoiwuuji UUUU1UV1 oujl dr. Pfuhlov, dolénje-srbski J. Gr. Zwahrov slovár. Vrzéli jetih poroča, da še niso v tiskarnici, ker se potrebne poljski Lindetov in gorénje-srbski (lužiški) voljenj rokopisih v poslednji odboroví seji spre- tega števila se morajo čisto dopolniti; posebno Jambre- slike ali podobš še niso dobile; poslednjic razjas \ - 381 — 9 nuje razloge, iz kterih se je tajnikova placa morala vstaviti v proračun, in obravnava o tajništvu deti na dnevni red. Na predlog g. dr. Coste se volijo s oglas no „per acclaraationem" dosedanji opravniki slov. Matice, to je, prvosednik, njegova dva namestnika, blagajnik in pregledovalec društvenih računov, in dva ključarja — tem lože, ker so se pismene volitve, ki so jih poslali nekteri nepricujoči gg. odborniki, večidel vjemale z njegovim predlogom. — Na to se zahvali g. dr. Toman za to čast, rekši, ker pri svojih drugotnih obilnih opravilih ne more tolikanj za Matico storiti, kolikor bi bilo želeti, zato naj se prizanesljivo sodi njegovo delovanje; da pa vendar hoče ostati predsednik zlasti, ako ostane dosedanji g. tajnik, brez kterega bi ne mogel dovrše-vati Matičinih opravil. In s tem se je pričelo razgovarjanje o razpisu tajnikove službe in o njegovi plači. Gosp. L. Svetec svetuje: „ker se je tajništvo doslej dobro oskrbovalo, zato naj se napros ij o gospodje, ki so ga opravljali, da ostanejo še vprihodnje, in da odbor pozneje po moči matičine denarnice ali po većih ali manjših opravilih tajniku spozná kako povračilo ali kako nagrado." Podpirajo ga v tem gg. dr. Costa, Zupanee, Bleiweis in Toman. Dr. Costa pa razun tega še predlaga, „da se odbor sam po časnikih oglasi zoper ocitne napade zastran tajnikovega po-v raci la za preteklih 14 mesecev ter pojasni, da to ni bilo nikakoršno plačilo za njegov trud, da bi ustanovljena plača vse viša morala biti; to naj odbor enkrat sam očitno pové; potem pa naj beseduje po časnikih, komur koli je drago." Da tega razjasnila ni treba, omeni g. Marn, ker je to povedano že v sporočilu zadnje odborové seje v „Novicah", toraj znano slovenskemu svetu. Temu nasproti spregovori g. dr. Bleiweis, da to je bilo le časnikarsko izvestje, in da je vse kaj druzega, ako odbor Matičin sam službeno razjasni velik ta razloček, ki je med nestalno majhno remuneracijo na koncu leta in pa med stalno, že naprej odločeno, višo plačo (Gehalt), in dr. Toman kaže, da je pač žalostno, da se odbor pri tolikem vspehu (resultatu) na tak način mora opravičevati zoper nektere, ki brez ozira na korist domovinsko le razdirajo in po-dirajo, zidali pa sami še niso nič; ž njim se sklada v tem tudi g. dekan Hicinger, rekši, da to, kar smo dosegli , smo dosegli le po mnogoletnem trudu skušenih rodoljubov. — Gosp. prof. Vávrů meni, ako se delo razdeli med tri odbornike, za tajništvo nobene plače treba ne bo , ter pravi, da opravljati hoče svoj posel kakor doslej tudi vprihodnje, in prevzeti še, ako je treba, vpisovanje udov in razpošiljanje knjig. Denarja bodemo potřebovali za knjige, in gledati nam je, da jih več spravimo na svetio, toraj se naj o razpisu tajnikove službe danes še nikar ne sklepa. — Gosp. prof. Marn omeni, da rad spisuje še vprihodnje sporočila in zapisnike Matičinih sej, in prevzame še nekoliko več opravil proti temu, da je tajništvo popolnoma zastonj, in da g. Lésar vódi dopisovanje. Gosp. prof. Lésar pravi, da je tajnikov posel drugačen — da tudi on rad prevzame ali knjižničarjevo ali zapisni-karjevo opravilo, in tudi še kaj več; tajnikovega posla pa da ne more. Gosp. dr. J. Bleiweis predlaga prošnjo do gosp. prof. Marna, naj tedaj on blagovoli za eno leto prevzeti dosedanje Lesarjevo opravilo, ktero bode manjše, ako gospoda Lésar in Vávrů vzameta nekoliko tajnikovega opravilstva na-se. Gosp. prof. Marn pravi, da ne more, ker so tudi šolske počitnice vmes, ki so mu treba. — Gosp. Gorup govori zoper nasvet dr. Coste, in naj se ne očita mladim pisateljem, ter hoče, da se služba tajnikova razpiše. V tem smislu so pisali tudi ne- kteri vnanji gg. odborniki, drugi pa, naj ostane, kakor je bilo. Gosp. Svetec odbija Gorupov nasvet ozir raz-pisa tajnikove službe, češ, da ta pot ni na korist Matici , ki mora, kar se dá, varčno gospodariti, ter svoj predlog podpira še s tem, da prav to je ista pot, po kteri se je Matici v 14 mesecih prihranilo 270 gold., da-si tudi je odbor v IV. seji tajniku izrekel neko povračilo za njegov veliki trud. Gosp. prof. Lésar ponavlja, da za preteklih 14 mesecev nobenega povračila ni zahteval in da rad ménja z zapisnikarjem ali knjiž- ničarjem; al ker ta dva gledé na šolske praznike ništa hotela menjati, pride po razgovoru, kterega so se vdeleževali gg. dr. Bleiweis, Vončina, Costa, Toman, Svetec, na glasovanje S vet če v nasvet s pristavkom gosp. dr. Coste, ktera po veliki večini obveljata. Gosp. dr. Toman izreče hvalo odbornikom, kteri so pre-vzeli spet tajništvo brez plače, ki pa naj imajo sladko zavést, da Matici tako mnogo stroškov prihranijo. (Konec prihodnjič.; Novice iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Deželni zbor 19. dne t. m. po sv. maši, ki so jo peli svetli knezoškof, je Njih eksc. cesarski namestnik baron Bach začel sè naznanilom, da so presvitli cesar sprejeli odpoved baron Co de Ili-a in mu v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil kot deželni glavar, podělili častni red železne krone 2. vrste, in da na njegovo mesto so izvolili dr. K. Wurzbach-a pl. Tannen-berga za deželnega glavarja, za glavarja-namestnika pa dr. J. Župana, deželnega odbornika. — Na to je novi deželni glavar prevzel predsedstvo in z ogovorom, v kterem je miloval odstop gosp. barona Codelli-a, in bridke čase, ki jih je po nesrečni vojski prestala Avstrija, pozdravil deželni zbor, kterega hoče zmirom z mirno spravo voditi, nadjaje se prijazne pomoči v deželnih potrebah od cesarskega namestnika ; naposled je zaklical Njih Veličanstvu slavo, kteri klic je navdušeno odzdravlja! zbor trikratno. — Gosp. cesarski namestnik zagotovivši neprestano delovanje na korist deželi je potem zboru předložil pismo, ki ga je Njih Veličanstvo poslalo državnemu ministru po končani vojski, v nemškem in slovenskem jeziku; nemško pismo je bral gosp. predsednik sam, slovensko pa gosp. dr. Costa, zapis-nikar današnje seje. — Gosp. Dežman je v imenu deželnega odbora poročal o volitvi kupčijske in obrtnijske zbornice, ki je gospoda Horaka in Debevca volila za-poslanca. Deželni zbor je enoglasno potrdil volitev in nova poslanca sta postavno obljubo storila. — Naposled sta bila gospoda L. Svetec in dr. Ske dl za zapisnikarja prihodnjih 14 dni voljena. Nabiranje za južnoslavensko vseučilišče. V svojem večernem shodu 10, dne t. m. je sklenil „Južni Sokol" po predlogu g. Poúra udeležiti se po svoji moči nabiranja za južno-slavensko vseučilišče. Postavljen je bil precej odbor sedmih, ki bi na tanje pre-vdaril, ter društvu poročil, kako bi se to nabiranje z dobrim vspehom dovršiti dalo. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. E. H. Costa, dr. Lovro Toman, dr. Jernej Zupanee, J. Horak, L. Svetec, Ed. Poùr in Fr. Ravnikar. Ta odbor je v shodu 17. t. m. storil te-le, enoglasno dogovorjene nasvete: 1. naj se naprosi g. dr. J. Bleiweis, da tudi pristopi temu odboru; 2. „Južni Sokol" naj napravi med seboj nabiro za južno-slavensko vseučilišče; 3. naj naredi združen z ljubljansko čitalnico, / 382 ako ne pred, pa prihodnji véliki pondeljek besedo, ktere dohodek se obrne v isti namen; in 4. naj se povabijo vse slovenske čitalnice, da bi dale vsaka po eno besedo, ktere dohodek bi bil namenjen južno-slavenskemu vseučilišču. Vsi ti nasvetje bili so z navdušenimi dobro- klici potrjeni. Tako je naš vrli „Sokol" začetek storil, v podporo izobrazilnega zavoda, kterega potrebo vsi južni Slaveni tako živo čutimo, za kterega se naši južni bratje že toliko let, ali žali Bog dozdaj še zmirom brez vspeha poganjajo. Dragi Slovenci, udeležimo se vsi po svoji moči tega blagega, za nas vse južne Slavene toliko važnega početja. Pokažimo djansko, da imamo srce za dušni napredek slavenskoga juga. Saj novčići, ki jih tjekaj vložimo, za nas ne bodo zgubljeni, temveč bodo donašali tudi nam obilne obresti. în morebiti se po našem djanji tudi vlada opomni, da bi za narode, ki so za Avstrijo toliko stoletij zvesto stražili in kri prelivali, imela vsai že enkrat kaj storiti. Dopisi. Od Save 10. nov. © (Konec.) — Ker sem že gori napomenil politiško pitanje, to je, razmere naše zemlje z Magjari, naj še napomenim razpravo, ki smo jo uni čas brali, ali je danes že mogoče in shodno, da se Slovenci združijo s Hrvati. Ko je „Slovenec" prinesel zasebni sestavek, ki so ga nemški centralistični listi zgrabili za „slovenski program", zapeklo nas je koj tukajšnje Slovenci, ker smo dobro znali, da bodo Hrvati ga odbili, ker med nekterimi praktičnimi rečmi je veliko nepraktičnih misli. Nepraktično nam je tukaj to, kar se koj ali tudi v kratkem ne dá izpeljati, in „Pozor" nam je naravnost rekel, da Hrvati še imajo opravila z Magjari, s kterimi so v zvezi že toliko in toliko stoletij; v broji 287. pravi, da se še danes ne vé, v kaki obliki se bodo Hrvati pogodili z Magjari. Dokler pa to pitanje ni odločeno, ne more se kaj več reči o kaki zvezi sè Slovenci. Recimo tedaj obestrano, kar „Pozor" pravi v broji 289. samo enostrano za Slovence, da se Slovenci in Hrvati ne bodo in ne morejo zediniti, dokler eni in drugi do kraja ne pridejo z dosedanjimi za-vezami in politiškimi združniki, to je, Slovenci z Nemci, Hrvati z Magjari. To niso reči, kterim se čez eno noč že pride do kraja; Hrvati so leta 1848. do krví se svadili z Magjari, in vendar sedaj, to je, 18 let pozneje vidimo, da ne pričakujejo samo kmetje, ampak tudi en del naših izobražencev dobro in srečno příhodnost le od une straní Drave in Mure. Kmetje na pr. pri nas mislijo, da bode jim pod Magjari veliko bolje, ker je pred 1.1848. vse bilo bolji kup, imeli so prosto sadbo tobaka itd.; še enkrat moçajo to skusiti, in če ne bo iz-padlo po volji, začeli bodo misliti na drugo stran. —-Tako so stare zveze še zeló životne. Kar pa veljá za Hrvaško, to se tudi na zapadni strani Sotle na enkrat ne dá prevrniti; tudi tam je treba naravnega razvitka. — Take misH in tako pot radi bi mi razumeli v besedi „program. Ce pa kdo idealom, ki se bodo morebiti za dvajset let še le mogli razvijati, hoče dati ime „program", „široko mu polje!"; vsaj je vsak jezik manje više subjektiven. Toliko pa naj še vendar tukaj dodam, da za razvitek tega pitanja, o kterem Vam te vrstice pišem, ima ravno hrvaški sabor veliko veljavo ; na njegove sklepe gotovo gleda vsak le nekaj omikan Slovenec. Ker še tedaj to pitanje nikakor ni dognano do zrelosti, imajo Slovenci tem svetejšo dolžnost, da na narodno-književnem polji delajo, kolikor je le mogoče, da se narod okrepi na duševnem polji. In v tem oziru nam je med drugim tudi delovanje društva sv. Mohora neprecenljivo in zlata vredno, ker omikalne klice nosi v kmetijsko stališče, kteremu „Novice" že čez 20 let obračajo največi svoj trud in, ponosno lahko rečejo, z velicim vspehom. In ker je narodu treba duha, naj nam je srčno tudi pozdravljeno delovanje slovenske Matice, ker ima narodu pomagati do mož v narodnem duhu više izurjenih, ki bodo v svojem času narodu kazali pot, po kteri ima stopati. V tem oziru ni samo moja misel, marveć gotovo tudi vsacega domoljuba, daje Matica pozvana v to, da odgojuje literarne sile vsake vrste, ktere bi vsaki čas pripravljene bile, da duševna delajo za narod. Ni vsakemu časa, in nekterim morebiti tuđini duševnih sil, da velika delà pišejo; eni in drugi pa bi vendar radi narodu stregli v manjih ali večih se-stavkih. Al ker vemo, da se našega delovanja mnogi bogataši ogibljejo, zato ni zahtevati, da bi literat za prazno délai; treba mu živeti, treba mu vsakovrstnih knjig. Te dni doživel sem ravno, kako je nek znan literat prosil posojila za drva, da mu je tako mogoče dovršiti knjižico, ki mu se že tiska. Vendar naj nihče ne misli, da samo nam Slovencem ali Slovanom je tako bridka osoda; ne, ne! Ozrimo se le v přetekle čase^ pa vidimo, kako se je nemškim, francozkim in drugim pisateljem godilo. Tolažimo se z drugimi narodi, pa napredujmo kolikor mogoče! — Nadjamo se, da k veliki svetkovini Zri nj skega, ki se bode obhajala 24., 25. in 26. dne t. m., pride tudi Slovencev k nam v Zagreb. Dobro došli! V Kastvu 11. nov. A. M. — Odkar je vrela borba med starim Kastvom in mladim Volovskim, niste drage nam „Novice" prinesle nobenega dopisa več iz našega kraja. Res, da mi še žolc kipi, ako se spominjam dopisom v 13. in 15. listu, ki so nanesli toliko zvitega in zavitega za Volovsko proti Kastvu, kolikor ga le tujec nanesti more, kteremu je vse od kraja neznano ; al mislim si: Oče odpusti jim, saj ne vejo, kaj delajo! Istran pravi: „svako prase rije mrkvu za-se", naš Pri- morec pa: „svaki vodi vodu na svoj jaz", in v tem smislu najbolje je bilo, da protivni stranki nismo od-govarjali dalje. Danes naj Vam povem, da nam je visoka vlada poslala za okrajnega poglavarja možá pra-vega značaja, bistre glave in neutrudljive delavnosth Protivna stranka sicer pravi, da „vsaka nova metla dobro mete", al lastnosti novega predstojnika so nam porok, da oni pregovor nikakoršne ne bo imel velj ave o njem. — Da Lahonov tudi v naših krajih ne manjka, ki mislijo, da je laška zemlja, kjer koli so nekteri ljudjé, kteri laški kramljajo, tega ni treba na dolgo in široko dopovedovati. Že leta 1848. so Lahoni zavolj talijanskega jezika po naših brdih rogovilili in kmete tako motili, da je drug druzega pisano gledal, pa oba ništa vedela, zakaj? Že takrat sem pisal v tržaške novine ,,il Diavoletto", da različni narodi na meji so zle-veni kakor barve vmavrici, da ni lahko med njimi na-tanjčne meje potegniti, daje tedaj le bratovska ravnopravnost tisto sredstvo, ktero pomiri vsacega; ker dá vsacemu, kar je njegovega in kar je Slovencu ravno tako sveto in drago kakor Lahu. Al Lahoni žalibog! še dandanes blodijo, da bode most nad jadranskim morjem do Jakina ali do Ravene kmalu gotov; Laška^ ker že svoji nogi k Mletaku tišči, da bode na Goriškem imela svoj trebuh, tukaj pri nas svoja pleča, glavo si pa sanjajo (kakor tudi laški sosedje Rečani) da bo imela na Magjarskem, nas pa.....da bojo pogoltnili ! Dober tek tacemu želodcu! Mi pa (ker Trst je že, in znabiti da tudi vprihodnje ostane „reichsunmittelbar") nepreplašeni pomikujemo se počasi nazaj k naši histo-rični sredini Ljubljani, da nam ondi oživí ranjki ,,lontoh'% da bomo tako trdnejši steber našemu cesarstvu, in mo-gočneji kos avstrijske edinosti. Goričani! — vi ste začeli srečno, hajd srčno naprej k sredini! — (naših 383 Korošcev in Staj ne bode Bog pozabil!) popustite nopisnih (statističnih) izkazkov se razvidi, da v posíed enmalo svojo furlanščino, mi popuščamo lašcino, Kranjci njih letih se je kubinske solí dosti manj prodalo nego so že davnej popustili „kranjsko špraho" in se biižajo poprej; treba bi bilo, da bi modra vlada ceno bele (ku- počasi južnemu narecj hajd sredini Narodnost hinjske) soli blizo do polo znižala, kajti v nobe i u da akopravnost naj ne bodete vec copernice na jugu, nem delu svetá ni kuhinjska sol tako draga kakor pri prepl sever pisano gleda, se križa nas, in v nobeni državi menda se blagoslovljeno vodo škrop hajd toliko ne pridel sredini, da kaj opra- kakor v našem cesarstvu. Nekteri trdijo, da bi držav vi mo predno naš nebeski generalissimus komandira na nemu zakladu in narodarstvu posebno koristilo več, ako ne) in njegov do » L LXX \J J UlCUU« UVUVU1.1 v-. l_l v i " uni svet! „Osservatore" (tržaške pisnik iz Dunaja nam vsaki dan ja3nejše kažeta , da visoka vlada za nas dobro misli; podpirajmo jo tedaj se zdignila samoprodaja (monopol) soli in duhana Iz Stražiša blizo Kranja 9) bus umtis!" Iz Ptuja. CIz čitalnice.) deljo 25. t. m av. Katarine dan bod v tukaj š nj d beseda" z gledišcem, petjem, plesom in tombolo čitalnici velika Do- veckrat naznanjaj kakoi dveh 99 Novice" žalibog f v saboto nesrećo po ognj tako ponoči tukaj bUa, ni je še bilo grozne, začelo v neki bajti pod Št. Petrom goréti Ob ob hodki so namenjeni mest igra je „ Crni Peter bol Začetek ob Slavni gosp. Oroslav Caf pa k uri zvečer zacenši od 14 t. m , gledišc uri zvečer. sredo o predava nauk --J -----* W-JV» kjv, i. ^VlVvU , kj kj treh pa je nad 100 hiš in druzih poslopij bilo šuta in pepél. Silna sapa je pihala z Grorenskega, in zato je plamen od poslopja do poslopja, večidel sè slamo kri- slovenskega jezika tega, se ognjena enem hip gal tako hitro da vse je bila ena, nepretrgana m i u o d b Maribor 18. listopada se bode tudi igrala glediš ptuj ske čitalnice. Pri besedi dne 25. t. m vse svoj Je bilo 9 ker v o k r aj rgli, da 9 U1L1U, ua voc JO uua ena, liCj. Pomoči ni bilo nobene mogoce v požaru; zgorélo je ljudem vse razun tega, kar so v naglici čez život so se oblekli. Tudi otrok dva moža igra 99 Crni Peter" poslovenil naše čitalnice član gosp. dr. Matij gotovo ne bode žal našim vnanjim udom 9 ce , ki jo Prelog ; e tudi sta zgor veliko jih je osmojenih, in ravno tako tudi živine. Mnogo med njimi je že samo ob sebi ubozih sitarj Popolnoma berači so zdaj brez živeža prid ej gledat Opravilni odbor za Slomšek obleke, brez stanovanj brez in to vse ob mrzli zimi. 9 po mi nek je povabil gospinjsko društvo, da v Mari- Bog pomagaj ! Dobrotlj pri častiicih slavnega ranjcega pobira doneske za po jih hišah 99 Novice", sedj so potaknili reveže pominek; sred meseca prosenca bo se pomnoženi odbor g^. pomoči pogorelcem, prosit sklical, da se ostale priprave za stavbo določij > kajti verjemite mi, da St ki ste že tolikrát prosile siromak iše po gro se za Senožečah 12. listop. S. Iz včerajšnje javne zovitem požaru je zdaj pravo strašiše!*) Iz Kranja občinske seje naj Vam to porocam, da na zahtevanje močnice o si. deželnega odbora od 26. dne u. m., da naša župa- načelo vodi tudi našo čitalnico, ktera je sklenila revah, pokazale Da so národně čitalnice tudi po- so to večkrat. To ljudomilo nija dá svoje mnenje zastran prenaredbe dežel- prihodnj aij« U« 0»WJW UJUVUj v umuïimu vuu.vv.ww w« w. pi 1UUUUJ U Ll^deljw, ĆUKJ* UUC li LU. , pUgULUlUCU nega in volitvenega reda vojvodine kranjske na Stražišanom na pomoč napravi veselico s tombolo 3., tombola 9 25 da dne t. m., pogorelcem znanje, se je zato 4. dan t. m. izvolil odsek 3 gospodov Vhod bo vsacemu in v očitni seji 11. dan t. m. se je njihov predmet eno- pa, upamo, da bode tudi preče] donesla prost, kdor plača 20 kraj glasno sprejel, ker se strinja (z malimi dostavki) popolnoma s predlogom poslanca gosp. dr. Coste v kranj- Iz Ljubljane. poslednji seji mestnega od skem deželnem zboru od 27. prosenca t. Vpri- hodnje bi bilo želeti, da bi sleherna soseska dobivala saj po en iztis stenograficnih spisov deželnega zbora v s v o j e m jeziku , kajti vsakemu omikanemu soseščanu pOr ako bora so bile sledeče reci sklenjene: **) Gosp. odbornik dr. Schoppl je bil po predlogu magistratnega zbora, o kterem je poročal župan dr. Costa 7 za veliko hvale vredno delavnost v mestnem zboru enoglasno za mest- na tem ležeče, da izvé in zná, kako in kaj 9 je stanci v deželnem zboru deželi na korist govoré se že ne misli posnemati bližnjih sosedov Korošcev kteri so v gospodarstvenem oziru tako varcni, da ne tiskajo hitropÍ8nih spisov ne v nemškem, ne v slovenskem jeziku. *) — Koliko malo upljiva da ima nem- da na j an a izvoljen , dosedanjo občinsko postavo ljubljanska občina naj obdrží svojo 9 ker si štacunarji po svojihlastnih doneskih napravijo štacunarsko stražo 9 dodá mesto vsaki mesec tej potrebni napravi 34 kr., in ti čuvaji naj sabljo imajo log gold. šcina na nas 9 narod, razvidi se jasno túdi iz tega pri nas na kmetih se ne nahaja ne en naročnik kteri koli nemšk časnik, slovenskih listov tedenskih in polmesečnih pa v našo faro dohaja 29 iztisov. Vsako umno ljudstvo hrepení po národni omiki. — Vaš dopisnik v poslednjem listu je pozabil povedati, da v šta-cuni sol nuj ni pred- ki ga je v slovenskem jeziku stavil odbornik dr. Toman: „naj mestni odbor pošlje po šolskem od- 9 A. Delak-a se prodaja crna ali rujava (živinska) solda funt. Reveži so sploh že dolgo časa seku hitro izdelano prošnjo do deželnega zbora za vresničenje dr. Bleiweisovega šolskega predloga v poslednjem deželnem zboru" je bil z veliko većino sprejet, — gledé na obširna policijska opravila, ki jih edini magistratni komisar Svetec ne zmore, je bilo po izstopu ne tega ali kakosne druge tvarine v živinski soli toliko, da bi kaj po izdala! Namen je le, d taka sol ne rabi kuhinjo. Sicer živinsko sol prekuhovali, in jo potem za domače potrebe rabili, pa ni dolgo tega, kar je naša c. k. okraj na gosposka dala klicati, da se ne sme vec tako delati, sicer bo tište, ki tako ravnajo, kazen zadela. Premožni gospodarji pa dajejo belo (kuhinjsko) sol tudi živini, ker pravijo, da se mleko po črni soli pokvari. **) Iz držav- pa smo tudi mi Še zmiraj te misli, naj bi vlada tako dober kup dajala navadno sol domaćim ljudém kakor jo prodaja na taje, pa se je bo prodalo veliko več državni kasi na korist, pa tudi na dobro ljudem. Saj je mili Bog naredil vcel o morje soli; Čemu tedaj predrago prodajati dar božji! Clovek in živina potřebuj eta solí; potrebna jima je za zdravje pa tudi za boljo telesno izrejo. Ako si država napravi po soli zdrav in krepák Človesk rod in močno in bolje rejeno zdravo n To je pomota. Celovski zbor dajè stenogr. spise v nemškem jeziku na svetio. Ako se ne motimo, je edini galiciski zbor, ki ne razglasa popolnoma obravnav zborovih. Vred. To je le misel, pa ne resnica. Ako med 98 funtovsolí pome-is amo 2 funta o g la in encijana ali kake druge nedolžne pri-tikline, vendar ne more to nikakorsne kvare imeti do mleka. Oglje in encijan Še želodcu dobro tekneta, pasaj ni ne unega, živino, saj je to naposled le državi korist. Ako je vlada znižala pisemske marke na pol in dve tretjini, pa v nekoliko letih vendar ne bo nič škode trpela zakaj ki je toliko potrebna? * Naj dá, kdor le kaj more; nesreča je res strasna vice" prejemajo rade darove. Manjka nam danes prostora za obsirnisi popis. bi znižala tuđi soli Vred. Tudi „No Vred. Vred, 384 Hofbauerja prazno ostalo mesto magistratneg Kakor slišimo > bo prihodnj leto koncipient P ipieuia g* a ° 1 v u i y mivocluu ljubljanske , sedaj dunajské, podelj bivšemu uradniku ces. po- trikrat na mesec izhajal » Glasnik" v Celovcu ker licij tudi od občine ljubljanske deželni odbor izvedeti 'želi vedaneg ( NaznaniloZa prihodnj v čitalnici ne bode. deli napo mnenje o lilnem du deželneg b Je Naznanj se nam da snopić slovenskih pesem župan dr. Costa poročal v imenu dotičnega odseka in ki jih je zložil nadepolni mladeneč Anton Kuk nasvetoval: naj mestni zbor deželnemu odboru razodene ki je prerane smrti 14. dne t. m. umrl, boj izdali svoje mnenje in o tem, da se pom poslancev, naj poslanstvo traj le 3 leta, naj posl število kteri prijatelji njegovi ne- mi kakor nekdaj volijo deželnega poglavarja, naj se kranjski deželi brez pritrdbe njeniu zastopnikov od trgani kra na Primorskem zopet povrnejo in združijo žel Alovicar iz domaćih in ptujih dežel. T pondeljek so se začeli po vSem cesarstvu v eno celoto ali naj se to, kar je zgodovinsko pod ime nom lirskega kraljest zloží v eno upravno in se govori, «« u^uu ocuauji suun ie Krat&i, Ker je njih dôba s prihodnjim letom pri kraji. Velike in za da bodo Važen čas je tedaj rtastopil danj zbori > da tudi kratki ker Je zborovo telo iiiaij D o l v a J aivui V vu v vtjviM.uv lij i U uuutt ô priiiUULlJlLLl letom naj se vsled oktoberske diplome auto- Avstrijo odloćilne važnosti bota na vsaki način zbor nomii deželni dá, kar ji gré, kakor šolske in upravne ogerski m hrvaški. Ravnokar nam je telegraf pri i i i la čgz 20.000 1 1 1 Teci y —- JUWJ JLUVUfcV 7--------J ~ stanovnikov in plača direktnega davka 280.000 gold naj mesto ljubljansko, ktero stej nesel kralj > voli tudi volilci poslan v deželni zbor namestu dveh ; naj razreda boj prejel vsem pora skih in to ger s k dp zbor (reskript) x^Qn.ii^ty, «.4 ga je iz j Cesarjevo pi&mo povdarj iz Dunaja slance voliti v deželni zbor ključeni od pravice po- naj se namestu s 30leti Ogerske > muuuo V Uli LI V UCZiClUl li Uvi, - JU«J a\j v m « že prične volilna pravica popred za dež. poslanstvo itd > dalj pred posamnih dežel avstrij» da se zopet ustanoví samoupravno pravo í f pa praví ; da m deželam skup morajo ostati : „vojska (armada), colstvo, neposrednj Obširno razprave so bile o nekterih točkah, in najob- davki, državne samoprodaje (monopoli), državni dolgo širneja tista, o kteri je dr. Toman z gorko besedo za- in kreditstvo. Ako so v to udá ogerski zbor ministerstvo; odg UU ii VJ M tlU VU y V » vw* * J ^— — — - Q------v ? Vi V U \J 1 govarjal veljavo oktoberske diplome. Naposled so ob- še le dobi svoje odgov potem veljali vsi gori našteti predlog bila je o cesarskem mag Poslednja obravnava na Bregu ; ki ga t vlade pa ne bode samo za Ogersko, temuč za vse avstrijske dežele moč zadobila." Ako s temi vlad vlada prodá in kterega naj po nasvetu županovem kupi nimi zahtevami primerjamo to, kar zadnji čas brali mesto. Dr. Costa je jasno dokazal, kaj je po pravici o namerah mogočne zborove stranke, malo je upanja, In zato bodo obravnave oger- v to mestnega in kaj cesarskega, in je nasvetoval, naj mestni da se zbor odbor ponudi vladi za to starino 2000 gold. Predlog ta skega zbora pomenlj je bil ogl sprejet. Konec seje ob 8% uu o/2 uri, uo- prejei nrvab&i zuor, l današnji seji na- dovedni ga pričakujemo ce- ravno je izostalo še več predmet menjenih Kakoše prejel hrvaški zbôr, ni nam danes kralj ; Vsem se znano m Gosp. prof. S mol ej, dozdaj namestni ravn ljubljanske gimnazije, je po ces. sklepu od 15. t izvoljen za pravega ravnatelja. panaznanjeno cesarjevo pismo, po vojski zeló razborom je bilo držav telj nemu ministerstvu; pražki, moravski in goriški zbor sta m decembra bode volitev deželnih poslan- cev izmed grajščakov. ga sprejela kakor kranjski brez adrese; dunajski štajarski bota pa odg brž ko ne reichsratha m v adresi dala, v kteri bota pela zastarelo pesem po oživljenji pokojnega Dvorna kancelarija hrvaška je prosila Prošůja kupčijske zbornice je vslišana: v Kranji pos se napravi telegrafski ured. Na vprašanja, ki so nam došla: kako to se da da-si nam Mi „Valenštajn" ne dobiva pri nobenem bukvarju tudi ga so slovenski časniki že zdavno naznanili ne ostaja druzega, kakor da tudi mi vprašamo: kje se dobiva? svetlega srbskega patriarha Maširevica, naj ji sklepe narodne skupšcine srbské , da jih predloži za-grebškemu zboru kot kraljeve predloge. Važno nister Beust je izvoljen tudi minister cesarske hiše Ministerstvo pravosodja je izdalo spomenico, v kteri naznanja prenaredbe v sodništvu ; al žalibog, da o po- Prečastiti gosp. fajmošter Pec iz Goričice je v za uboge kraj rotah in druzih prenaredbah celó molči spomenica Cesar Ferdinand^ je velikodušno daroval 15.000 gld. Mestni nedeljo v tukajšnji bolnišnici umrl, ko je več časa hudo bolehal za rakom Ceskem po letošn jski zbor ioaum,vpo kterem se je hipoma kri spridila jugoslavensko. — „xi. x (akute Pyaemie). Ce tudi je bila, kakor je sekcija 19. niki rastejo v Trstu iz grebški je daroval 50.000 gld. za vseučiiišče ___n t^ 1 - ~ k. * Primorj pise, zemlje kakor da čas dne t. m. kazala, operacija po dr. Fuksu mojstersko Saj po papirji tedaj mora Trst la&k biti gobe po dežj F izpeljana, vendar se ni moglo življenje oteti častitemu gospodu. k a armada ima do 15 dne zapustiti pap torihodnjega meseca (PriporočilaJ Bralcem Slovanom priljubljenega nihče ne vé; eni pravij dežele. Kaj počnó sv. Oče potem ? nemškega časnika „Zukunft" da gré na uuujunvgu vuuuina ,j£juauuiv naznanjamo , VIC» jo UČ" 1YJLčt i t ćt , UlUgl li« jlC.Jw 1. Okv^ , |JiM vtrudljivo vredništvo skrbelo zato, da bo zaporedoma publikanec Mazzini hujska Talij da je ne- Malta drug gležki na Majorko; pravega nihče ne vé Retem , da jim kliče dobivalo dopise o vseh važnejših dogodbah deželnih na srce: „iz Venetek je le majhen korak v Rim." zborov v Pragi ? Brni, Peštu, Zagrebu 7 Ljub- ljani, Grad eu, Celovcu in Levovu, kakor že dosihmal marljivo donaša izvestja iz jutrovih dežel. podlisteku donaša znanstvene , slovstvene, národopisné Kursi na Dunaji 20. novembra 5% metaliki 59 fl. 70 kr. Narodno posojilo 66 fl. 80 kr. A V • • Azil srebra 126 fl kr Cekini 6 fl. 6 kr Cena stavke itd. dni čiti vredovano „Zukunft." je za četrt leta gold. za mesec v 7 gold. 40 kr. Vsaki dan se more na novo naro-kdor želí prejemati v poštenem slovanském duhu Slovenec" začne prihodnji Zitna cena v Ljubljani 17. novembra 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 20. fl r* n i V* ' n fl A If n *___V» j Ci OA banaske 6 fl. 87. tursice 3 fl. 97. sorsice 4 fl. 80. mesec trikrat na teden izhajati. Kdor ga želí vnovic 3 fl# 90. — ječmena 2 fl. 60. — prosa 2 fl, 50. — ajde 3fl. 30. prejemati, naj pošlje za mesec december 90 kr. reŽí oves 1 fl. 80. Odgovorni vrednik: Dl- Janex Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jozel Blaznik v Ljubljani.