c Priloga „Soči“).
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List" izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vse drugo pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi so ne v.ačajo.
Št. 6.	V Gorici 30. junija 1897.	Leto XVI.
Društvene zadeve
Iz sr,je glavnega odbora dno 3. junija 1897.
Nn dnevnem redu jo bila prošnja občinskega zastopa v Pierisu za preniembo dež. zakona o čebelarstvu.
Poročevalec Klavžar je čital poročilo, kateremu je pristopil tudi drugi poročevalec g. odbornik Cristofoletti. Ono se glasi tako:
Slavni odbor !
Županstvo v Pierisu je po naročilu svojega starešinstva z vlogo z dne 5 maja t 1. štv. 472 prosilo, veleslavni deželni odbor naj v prihodnjem zasedanji predloži vis. deželnemu zboru načrt zakona, po katerem so spremeni zakon z dne 18 junija 1879 zastran čebelarstva tako, da se tuje čebele ne bodo smele uvažati v vinorodne občine.
Ker gre za kmetijsko zadevo, je deželni odbor z dopisom 12. maja t 1. štv. 233G naprosil naše društvo, naj izrazi svoje meuenje o prošnji pieriskega občinskega zastopa.
O tej stvari sva podpisana po naročilu čast. predsedništva poizvedavala meuenje izvedenih in merodajnih oseb in sodbo strokovnih knjig in časopisov ter se počaščujeva podati naslednje poročilo :
Od starodavnih časov, skoro bi rekli, od kar stoji svet, bila je čebela vedno na glasu kot najkoristnejša žuželka; v toku časa jo je prekosila samo sviloprejka; in znanstveno je dognano, da se čebela izkazuje koristno ne samo dajaje nam med in vozek, dragocena in mnogo rabljena pridelka, ampak tudi s tem, da zaplojuje cvetje raznih setov, prav posebno pa sadnega drevja.
Nekdaj so nameravali v Avstraliji že popustiti sadjcrejo, ker ni dajala nobenega dohodka. Pomladi je bilo sicer drevje polno krasnega cvetja, a v jeseni je bilo prazno. Nekomu je takrat šinila v glavo srečna misel, da bi vtegnile čebele pomagati. Omislil si je nekoliko panjev in jih postavil sredi svojih drevesnih nasadov, in glej! uspeh je prekosil vse nade: Sadno drevje je začelo čvrsto roditi.
Sicer pa je znano, da čebela letajo od cveta do cveta zaplojuje tudi cvetje drugih kmetijskih rastlin in prav posebno ajde, na ka-terej dobiva bogato pašo. — Profesor dr. Weinzierl, znani zapo-četnik in vodja c. kr. semenskega in kontrolnega poskuševališča na Dunaju, je doznal, da čebela vpliva prav dobrodejno na pridelovanje detelje, ker pospešuje zaplojenje njenega cvetja, torej posreduje dobavo semena. O tej stvari smo čitali v strokovnem listu, da, ko so v Novi Zelandiji začeli sejati deteljo, so kmalu zapazili, da rastlina ne rodi semena. To je zelč zaviralo njeno razširjenje. Nekdo je čisto slučajno postavil svoj čebelnjak tik detelišča, — in je s tem nehotč našel pomoč. Čebele so se hlastno razkropile po deteljnem cvetji in so je zaplodile.
Razne žuželke sodelujejo pri zaplojenji cvetja, kakor sršeni, čmrlji, ose i. dr., a med vsemi je uajzaslužniša čebela. Dr. Adolf Magerstedt je izračun i I že leta 1856, da 50 dobro obljudenih panjev opravi lahko vsak dan 15.000.000 zaploditvi.
Ta pisatelj nam poroča v svoji knjigi „Der practische Bie-nenvater“, ki je izšla v Sondershausuu 1. 1856, to-le skušnjo :
„Moj čebelnjak je na vrtu tik mojega stanovanja. Od kar stanujem tu, rede moja drevesa vsako leto, tudi tedaj, kadar nimajo drugi nič sadnega pridelka. Nekateri sodijo, da prihaja to od vgodne, solnčne lege mojega vrta; pa tudi drugim rastejo sadna drevesa v enako vgodnih, eolnčnih legali in vendar rode malo ali nič. Tu ni pač nič druzega, nego milijoni marljivih čebelic, koji zaplojujojo cvetje mojih sadnih dreves ter muožč tako moje dohodke".
Drugi veščak Tonny Kellen piše v svojem čebelarskem katekizmu", ki je na svitlo prišel I. 1892, tako-le:
Ker se znameniti del našega sadnega drevja in grmovja za-plojuje skoro izključno po žuželkah, ne dajale bi vse le rastline nobenega sadu, če bi ne bilo čebel, čmrljev, os itd.
V	lem oziru so izkazuje čebela zlasti na sadnem drevju kot neizmerno koristna žival“.
In ravno ker je čeboloreja ne le sama za se prokoristna kmo-tijska stroka, mariveč tudi mogočna pospeševateljica sadjereje, na-klanjajo jej vse vlade in skoro vse kmetijske družbe civilizovanega sveta svojo podporo in svoje pokroviteljstvo — in to colo v listih deželah, katere so nas uže davno prehitelo v vinarstvu in sadjarstvu.
V	Spodnji Avstriji imajo čebelarsko društvo, kateremu je pokroviteljica presvitla naša Cesarica Elisabeta ; to društvo šteje nič manj nego 74 podružnic, katere raztezajo svoje delovanje po celi sadorodni in vinorodni deželi. Na Ogorsketn so raztrešeua taka društva po celem obširnem kraljestvu in tamkajšnja vlada posvečuje svojo posebno skrb čebeloreji. V prekrenskih deželah nemšekega cesarstva, slovečih po svojih izbornih, jako dragih vinih, je tudi nekoliko takih čebelarskih društev, glavno izmed njih ima svoj sedež v Koloniji in šteje 2500 udov.
l'o tem takem moramo po v<ej pravici sklepati, da je čebela na eni strani prekoristna sadjereji, na drugi pa da ni škodljiva trtoreji, ali pa vsaj ne tako, da bi se morala popolnoma zatreti paša tujih čebel v vinorodnih pokrajinah.
Opažamo pa, da po pojasnilih enega izmed najbolj zvedenih čebelorejcev v deželi, častitega gospoda Josipa Mašera, vi karija v M. Mavru in uda našo glavnega odbora, koristi čebela vendar tudi trtoreji, ker pospešuje zlasti v deževnih letih pomladi, ko se grozdno cvetje v trajno hladnem vremenu ne moro prav razviti, njegovo zaploditev, — in ravnokar nam je zatrdil gospod oskrbnik Josip liubbia, da čebelo pomladi jako dobrodejno vplivajo na grozdno cvetje zlasti pa na Knrmenetovo, kor je dvospolno in pa šo na nekatere druge vrsto in da bi dotične trte brez čebel dajale gotovo veliko manj sadu.
8icor pa vemo, da ima čeboloreja tudi v vinorodnih pokrajinah sosednega kraljestva mnogo prav zvestih privržencev in pospeševa-teljev in da so italijanske čebele n. pr. one uecoga veleposestnika
Lambertenghija v Caravaggio, kateri je ob onem tudi trtorejec, na jako dobrem glasu ter se žolč drago prodajajo po svetu.
Čebela ne more delati škode in jo tudi ne dela drugače, nego v slučajih izredne sušo, kadar je grozdje najslajših vrst popolnoma zrelo.
Čebela navadno ne načenja jagod, ampak izpiva samo tiste, katere so uže poprej načeli sršeni, ose, čmrlji in druge žuželke. Pa recimo, da se jih v omenjenih izrednih slučajih tudi ona loti — no, za take slučaje je pač več kakor — zadostno preskrbljeno v §. (J. zgoraj navedenega zakona, kateri pooblašča župane, da smejo dati kar naravnost odstraniti tuje čebele, kadar se je bati, da vtegue po njih znamenita škoda nastati trtoreji ali sadjereji tiste občine, v kateri so postavljene, ali pa tudi katere sosedne občine.
Po istem zakonu določeno omejitve so sploh tako, da se ni bati nobene škode Irtoreji, samo da župan zna in hoče izpolnovati zakon
Opažamo slednjič, da naši gorski čebelorejci prevažajo navadno svoje čebele na deželno ravan o takem času, ko ne more čebela po nobenem načinu škodovati grozdju, to je, v dobi med koncem julija in prvimi dnevi septembra, kadar grozdje, razim kake rane vrste, še ni toliko dozorelo, da bi jo čebela v sili napala.
Oprta na vse to, kar sva razložila, vsojava si predlagati, naj slavni odbor nikar no podpira sklepa občinskega starešinstva v Pie-risu, po katerem bi se brezpogojno prepovedala paša tujih čebel v vinorodnih pokrajinah.
V Gor.ci 2. junij e 1897.	Ernest Klavžar
Jak. Cristofoletti.
Na to so je vnela jako živahna razprava.
Odbornik vitez Dottori je govoril blizo tako :
Jaz nasprotujem odločno menenju gospoda poročevalca, to je, jaz predlagam, glavni odbor naj podpira prošnjo Pieriske občino ; isti razlogi, s katerimi je gosp. Klavžar vtemeljoval svoj predlog, veljajo tudi za moj predlog. On pravi, da so čebele jako koristne, ker pospešujejo zaploditev sadnega in grozdnega cvetja. Nič bolj napačnega in nič laže dokazati, nego to.
Čebele uvažajo v Furlanijo avgusta in septembra meseca. Vsi vedo, da sadno drevje cvete marcija in aprila, grozdje pa junija meseca.
Od kod prihaja tedaj hvalisana korist zaplojenja sadnega in trtnega cvetja.
Pa tudi trditev, da so čebele uvažajo o času, ko je grozdje še nezrelo, ni resnična, kajti grozdje so zori ravno julija, avgusta in septembra meseca in to je znano tudi na javnih trgih v Gradcu in na Dunaju, kamor pošiljamo svoje grozdje.
To velja gledč dejstva ; glede pravice pa je smatrati tako uvažanji! čebel kot kršenje načela svobodne zemlje, koje načelo je proglašeno državnim zakonom; in temu se mora umakniti deželni zakon, ki naj se torej spremeni v zmislu prošnje Pieriske občine.
Izjema, katero dela lovski zakon, ne velja v našem slučaju. Ona se jo uvedla, ker je bilo noobhodno potrebno zaprečiti škodo, ki bi jo prizadela preobilost divjačine, z izjemami v korist čeboloreje pa se škoduje pridelkom,
Klavžar meni, da kaže pospeševati čebelorejo ravno zaradi sadjereje; da bi čebeloroja brez prevažanja čebel no dajala nobenega dobička in bi morala tedaj nehati ; da je škoda, ki jo čebelo v letinah izredne suše prizadevajo grozdju neznatna v primeri s tein, kar one koristijo sadjereji in vinoreji in da je županom po sedanjem zakonu na voljo dano, da v slučaju znamenite škode kar naravnost zapovejo odstraniti tuje čebele.
Dol,tori se nanaša nato, kar je omenil že poprej o pretvezni koristnosti čebel za sadjorojo, dostavljajo še to :
„Trdi se, da je uže po sedanji postavi, katera daja županom na voljo, da dovoljujejo ali prepovedujejo uvažanje tujih čebel zadostno preskrbljeno za varstvo vinoreje. A vsakdo vidi, da županova navedba je veljavna samo v mejah njegove županije ; čebele pa ne poznajo takih mej, jih preleta jo tudi na velike daljave in iz tistih občin, v katerih so jih sprejeli, letajo škodo delati grozdju v druge občino, kjer so prepovedano. Zato treba splošnega deželnega zakona v varstvo zasebnih pravic, in ravno to zahteva Pieriska občina proseč premembe sedanjega zakona o čebelarstvu, in ravno to moramo tudi mi podpirati Zato ponavljam svoj predlogi naj odbor vgodno sprejme prošnjo občine Pieris in naj jo priporoči tudi deželnemu odboru.
Gristofolctti meni, da obstoječi zakon odgovarja svojemu namenu in da bi zadostovalo, priporočati, naj ga izvršujejo tisti, ki so za to postavljeni.
Čast. g. Mašera podpira z veljavnimi razlogi predlog poročč-
valcev, on popisuje natančno delovanje čebel, njihov dobrodejen vpliv na zaplojenjo cvetja sadnih dreves, trt in drugih koristnih rastlin ; omenja, kako v drugih deželah in državah, tudi v vinorodnih, pospešujejo čobelorejo, posebno po v sosednem italijanskem kraljestvu, kjer ne delajo prav nobenih zavir našim čebelorejcem, kadar privažajo v tamkajšnjo kraje svoje čebele na pašo.
Slednjič zagovarja še poročevalec Klavžar svoj predlog. On pravi, da bi naše društvo, katero je odmenilo v zadnjem času posebno skrb pospeševanju sadjereje, ne delalo v soglasju se svojim programom, ako bi zdaj pripomoglo v zatiranje čebeloreje, koje važnost za sadjerejo je znanstveno in po skušnjah dokazana. Zato priporoča še enrat svoj predlog.
Pri glasovanji je padel Dottorijev predlog in z veliko večino glasov obveljal predlog poročevalcev.
Pogozdovanje Krasa na Goričkem.
(KONEC)
V JI. Pogozdovalni kataster.
Začetkom leta 1895 so bila po §. 5. zakona z dno 9. decembra 1883 (dež. zak. štv. 13 iz leta 1884) v pogozdoval nem katastru pravokrepuo zabilježoua naslednja površja :
občinskih zemljišč..........................
zasebnih „	.......................
gozd. erarja zemljišč.......................
komisijiuih „	....................
skupaj
Tej površini je po komisijskih sklepih doraslo odpadlo.....................................
torej je do konca leta doraslo ....
6257-9120 hektarjev 1916-4708 168-1395	„
5-7864
8348*3087 hektarjev
6-0405 hektarjev 2-7818
3 2587 hektarjev
in končno stanje znaša...................... 835T5674 hektarjev
Ker se je po sumaričnem izkazu do zdaj
uže pogozdilo.................... 1805 9570	„
trebalo bo pogozditi še..................... 6545-6104	„
VIII. Dogovori zastran izvajanja in podpiranja nasadov.
Takih dogovorv ni bilo v preteklem letu, ker so vsi zemljiščih posestniki zadovoljni s tem, da komisija preskrbuje in nasaja rastlino, oni pa da na svojo stroške napravljajo jame.
Samo gozdni erar izvaja na svojih zemljiščih vse nasade na lastne stroške.
Res je sicer, da se zemljiščih posestniki na mnogih krajih ustavljajo izkopavanju jam in da morajo gozdni organi z vso odločnostjo posredovati v namen, da se pravočasno in prav dovrši to delo. Ljudstvo pa se v obče ne proti vi brezplačnemu izkopavanju jam morda zaradi tega, ker je nasprotno pogozdovanju Krasa, mii-riveč ker jo poizvedelo, da plačujejo v sosednjih deželah stroške za izkopavanje jam deloma ali celoma iz pogozdovalnih zalogov, ako-pram imajo tam v tem oziru enak zakon, kakoršen je naš.
Pri nas se zakon strogo izvaja, drugod ne; ljudstvo pa kaže na sosedne dežele ter zahteva enako postopanje kakor tam.
IX. Kužne stvari.
Kakor v poprejšnjih lelih, popraševala so politična oblastva tudi v preteklem po mnenji pogozdovalne komisije vsakrat, kadar so so imele dovoljevati služnosti, ali kadar jo šlo sploh za naredbe na zemljiščih odločenih v pogozdenje. Enako se je tudi komisija obračala do političnih oblastev, kadar je menila, da bi bilo njih posredovanje v gozdno-policijskem oziru potrebno. Ker so je povekšal državni donesek za pogozdovalni zalog, poraslo je tudi delovanje komisije in tedaj so se namnožila tudi njena blagajnična opravila, koja nalagajo blagajniku in knjigovodju mnogo dela.
Tu podajamo sumaričen pregled o denarnem prometu pogozdovalne 'komisije leta 1895 in pa v dobi od njene ustanovitve do konca leta 1895.
Zapored. štev.	P RED M E T	Reta 1895		Od kar obstoji komisija	
		pri.	kr.	gl-	kr.
«	Dohodki				
1	Državni donesek ....	12000	—	99450	—
2	Deželni donesek		2000	—	14750	—
3	Obresti naložene gotovine .	56	60	1350	43
4	Razni dohodki		5	50	5915	26
	Skupaj .	14062	10	121465	69
	Stroški				
1	Za nakup in razlastitev zemljišč	50	50	1813	00-5
2	Za pogozdovanje ....	919961		77901	66-5
3	Za zgradbo branikov .	541	40	5808	67
4	Za vzdrževanje drevesnih se-				
	inenišč		1516	64	16978	69-5
5	Za nakup orodja ....	4	56	4	56
6	Za gozdno nadzorstvo .	1742	40	11433	98
7	Za pogozdoval ni kataster .	—	—	780	47
8	Komisijski stroški ....	67	30	1090	09
9	Pisarnični stroški ....	80	36	725	16-5
10	Nagrade		140	—	2075	—
11	Razni stroški		105	84	1311	55
	Skupaj	13448	61	119928	85
Osebne spremembe. Kor se je dosedanji c. kr. deželni gozdni nadzornik Anton Rossipal, povikšan v c. kr gozdnega nadsvetnika, pozval v ministerstvo za poljedelstvo, kjer je zdaj predstojnik IV. oddelku, izstopil je iz pogozdovalne komisije in njegov naslednik, sedanji c. kr. deželni gozdni nadzornik Josip Pucich, je po zakonu član komisije.
N. 423.
RAZGLAS,
razposlan vsem županstvom na Goriškem.
Slavno županstvo!
C. kr. kmetijsko društvo namerava s podporo visocega c. kr. ministerstva za poljedelstvo ustanoviti nove postaje za plemenitev svinj z mrjasci yorltshirske pasme, da se le oglasijo za to sposobni svinjerejci. Vsaki postaji bi se odkazal jeden mrjasec z dvema svi-njema. Podpisano predsedništvo naznanja to uljudno slavnemu županstvu, nadejaje se, da so oglasi v tamkajšnji občini kak zmožen svinjerejec, kateri bo voljan voditi postajo in za katerega bi slavno županstvo prevzelo poroštvo, da so bo namreč ravnal po spodaj navedenih pogojih, po katerih oddaja društvo plemenjake. Ta razglas in osnutek pogodbe pa naj blagovoli takoj objaviti v svoji županiji ter zanesljivo do 15. avgusta t. I. semkaj poslati dotičue prošnje.
POGODBA:
C kr. kmetijsko društvo izročuje pod odgovornostjo županstva
v......posestniku....mrjasca yorkshirske pasme, starega....
po naslednjih pogojih :
1.	Rednik bo dolžan imeti mrjasca vsaj dve leti za pleme, a ne rabiti ga za ta namen, dokler ne bo vsaj 10 mescev star.
2.	Pri spuščanju se ho moralo prav pazno ravnati; premlade in slabo razvite, pa take svinje, o katerih se sumi, da so okužene po nalezljivi bolezni, je po vsakem načinu zavračati.
3.	Pristojbina za skok no sme nikdar presegati 30 kr. in pojde vsa v korist redniku.
4.	Po preteka 2 let postane izročeni mrjasec rednikova last.
f). Društvo bo dajalo postajo večkrat pregledati, da se prepriča o reji mrjasca, in da naroči v tem oziru primerne premembe. Ker je vročina mrjascem silno nadležna in škodljiva, priporoča se rednikom, naj posebno za to skrbe, da se bodo živali redno okopale, ali pa da se bodo vsaj pogostemu izpirale.
G. (je poizve društvo, da je rednik prestopil te predpise, ima pravico, vzeti mu takoj izročenega mrjasca, a on ne bo smol zahtevati nobeno odškodbe.
7. Mrjasca pa ne more nikdo drugi dobiti, nego kdor kupi od društva istočasno za polovico cene dve svinji, do kojih mladičev si ono pridržuje predkupno pravico. Zato bo moral rednik oglašati društvu, kadar koli so mu rodo mladiči, tor naznanjati zahtevano ceno in jih bo smel prodajati drugim samo tedaj, če mu društvo v treh tednih po prejetem oglasu ne sporoči, da jih namerava kupiti.
<3. Kit. KMETIJSKO DRUŠTVO V GORICI
dna 1. julija 18!)7.
Predsednik
C o r o n i n i.
Štev. 411.
RAZGLAS.
C. kr. kmetijsko društvo bo, v povzdigo deželno živinoreje nakupilo z denarno podporo visokega c. kr. kinetijskegi miuistorstva za leto 1897 nekoliko koroških bikov „belanskega“ plemena (Mol 1 -thal), kateri se bodo oddali v začetku meseca septembra t. I. v pol i tiškern okraji Tolminskem in v nekaterih občinah Kanalskega sodnijskega okraja in političnega okraja Goriško okolice.
Prošnje za bike naj se do 21. julija t. I. po dotičnih županstvih dopošljejo podpisanemu društvu. Živinorejci, kojih prošnje se uslišijo, bodo morali, kedar prejmejo bika, zavezati se, da spolnijo vsa ona pravila in one pogoje, ki se nahajajo v pogodbi in dotično
županstvo bo moralo poroštvo prevzeti za nje — Slavna županstva vseh gorskih občin so uljudno naprošena, naj objavijo ta razglas in naj potem vestno poročajo o podanih prošnjah.
Kdor želi pri tej priliki za-se naročiti kako kravo, junico ali bika, naj se oglasi pri podpisanem društvu, katero bo po svojem pooblaščencu radovoljno preskrbelo nakup.
C. Kil. KMETIJSKO DRUŠTVO V GORICI dne 1. junija 1897.
Pred Bednik
(to ron in i.
Štev. 461.
V A BILO
na skupno naročim »Thomas-ovega fosfata“
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici razpisuje tudi letos skupno naročbo na
Thomas -ovi fosfat (žlindrino moko)
z zajamčeno vsebino 17 odstotkov fosforove kisline, koja ima 80°/o raztopnosti v amonijakovi citronščini in 80 °/„ drobnosti.
Kupna cena blaga postavljenega v društveno skladišče v Gorici na trgu prvostolne cerkve štv. 10 je določena na 2 gl. 75 kr. xn 100 kilogramov, ali po 161 kr. za vsak kilogram fosforove kisline.
Naročila se bodo sprejemala v društvenem uradu do 15.
avgusta t. 1.
Blago se izroči v prvi polovici oktobra.
Pri naročbi bo plačati na ime varščine po 1 gld. od vsacega kvintala naročenega blaga, pri izročitvi pa se bo morala poravnati kupna cena. Brez varščine se ne bo sprejemala nobena uaročba.
Naročiti je najmanj po 100 kilogramov skupaj.
Oe se združijo naročniki tako, da jili vzaino več skupaj po eden vagon ter bi želeli dohiti blago do katere drugo postaje na južni ali furlanski železnici, pošlje se jim blago naravnost na dotično postajo in v tem slučaji so jim zaračuni voznina po daljavi vožnjo. To velja tudi za posamezne naročnike, kateri bi hoteli naročiti 100 kvintalov blaga skupaj.
V Gorici, dne 20. junija 1807.
Predsedništvo c. ki*, kmetijskega društva
Živinorejcem v opomin!
Krmenje živine zahteva povsem živinorejčovo pozornost. Čestokrat so je pripetilo, da je požrla živina stvari (žeblje, igle in druge šiljate ali špičaste reči), ki .so prišle po naključbi ali nemarnosti v k 1 a j o in katere so provzročile v živalskem telesu nevarne želodčne vnetice in druge bolesti, tako da je v hudih slučajih žival celo poginila.
Živina, ki požre tako bodalo, boleha, žre po malem ; mleko jej polagoma zaostaja, trese jo mrzlica, le počasi in previdno leže in vstaja. Pristiskajoč jo na prša, ogiblje so radi notranje bolesti, vsakemu tlaku, stoka in težko sope. Konečno živina kašlja, zelo previdno stopa, sope hitreje in kar pozna se ji, da mnogo trpi. Malo časa potem pogine, mnogokrat po več mescev boleha, toda smrt je neizogibna. — Kmetovalec, ki je pravočasno vzrok poizvedel, naj bolno žival k oj zakolje, vsaj nima tolike zgube.
Živinorejci! pazite na vsak košček železa. Spravljajte žeblje iz lesa, katerega kurite, sicer jih trosite v pepelu na gnoj ali pašnik. Kolikokrat je požrla živina na pašniku stvari, katere so z gnojem vred speljali na polje in tega je kriva nemarnost gospodarjeva. Pri zidarju in mizarju leži polno žebljev in drugih železnih stvaric v
okrog; skrbno jih pobirajte in boditn pazljivi, čo je v bližinji vašega hleva kovačija. To pojasnite tudi svojim hlapcem, sosebno pa deklam, katere mnogokrat pozgubč iz las igle ali tako zvane lasnice.
M. Ivančič.
Bazne vesti
Kmetijski shod na Idriji. — Na binkoštni pondeljek smo imeli na Idriji domač kmetijski shod. Slučajno je bil tu naš zastopnik v kmetijskem društvu, g. E. Klavžar in nam obširno poročal o nasvetih sadjarskega strokovnjaka, gosp. profesorja Maderja, kako naj bi se vravnala in zboljšala naša sadjeroja; govoril je tudi o potrebnem zboljšanji domače govedorejo in slednjič priporočal, naj bi se tudi na Idriji ustanovilo mlekarsko društvo. V lepem številu zbrani posestniki so prav pazljivo poslušali podučljivi govor, kateremu je tudi domači čast. gospod kurat pritrdil s toplim priporočilom —- in nadejati se je, da ni vse seme padlo na nerodovitna tla — čast. gosp. kurat iz koč je omenil, da letos razno žuželke silno škodo prizadevajo sadnemu drevju Da jo toliko to gomazni, krivo je najbolj to, da so skoro izginile mrčesojedo ptice iz dežele. Mi imamo sicer zakon v varstvo kmetijstvu koristnih ptičev, — a v sosedni Italiji pokoučujejo vso, kar mi prihranimo in vsled tega ne pomaga naš zakon skoro prav nič. Ptic jo vsako loto manj, a gosenic in drugih žuželk vsako leto več. Naj bi torej naše kmetijsko društvo naredilo potrebne energične stopinje, da se v okom pr.de tej nepriliki — to je, naj skrbi doseči, da se v Italiji uvede tudi tak zakon v varstvo kmetijstvu koristnih ptic. kakoršni so v veljavi skoro v vseh civilizovanih državah. — Gosp. Klavžar jo odvrnil, da se je naše kmetijsko društvo že Davilo s to zadevo — pa da on zopet sproži stvar v eni prihodnjih sej glavnega odbora. Sicer pa, da mu jo znano, da se o t>m že vrše diplomatične obravnave med obema državama.
Takih shodov bi trebalo več mod našim ljudstvom.
■it'
Sviloprejke so se letos v nekaterih krajih na Goriškem prav dobro sponesle; atu pa tam je apuenska bolezen okužila rejališča in naredila veliko škode. V obče pa jo malo pridelka, ker so v nekaterih krajih skoro popolnoma, opustili svilorejo. Mnogo truda, negotov pridelek in slednjič še ničevo cene — vse to je krivo, da se naše ljudstvo malo več briga za nekdaj tako cvetni kmetijski obrt. — Tudi letos so ceno zelo nizke — najlepše mešičke domače ušenične pasme plačujejo danes na goričkem trgu po 1 gl. 30—33 kr. kvintah Blago niže vrste pa gre po primeroma manjših cenah tudi pod goldinarjem.
Tistim svilorejcem, katerim je apnenska bolezen pokončala sviloprejke, priporočamo prav toplo, naj skrbno razkužijo vse tiste prostore, v katerih so jih redili Kako imajo to prepotrebno delo opraviti^ povedali smo v lanskem letniku, stran .... Danes ponavljamo samo to, da se morajo taki prostori prav dobro z žveplenim parom napojiti, pa ne samo prostori, ampak tudi leso in vsa druga svilorejska oprava. Kdor tega ne stori, temu ne pomaga nič spreminjati seme, bolezen ostane v prostorih in na opravi in mu hletu zopet okuži sviloprejke. &e bolje je, razkužiti prostore in opravo, eno leto popolnoma opustiti svilorejo in potom zopet začeti. Toda, kakoršne so zdaj tržne razmere, ne kaže nikomur drugemu redili sviloprejk, nego tistim, kateri imajo sami zadosti murbenih dreves; kdor mora listje kupavati, ima gotovo izgubo.
* *
*
Ohranitev rodovitnosti sadnim drevesom. — Kadar je dobra sadna letina, mislijo sadjarji, da bodo drevesa v naslednjem letu manj rodovitna, češ, da bodo potrebovala eno ali več let, da se odpočijejo. Ta nazor je opravičen samo tam, kjer so drevesa prepuščena sami sebi Ako drevo vse redilne snovi porabi za razvoj sadu, je naravno, da to ovira tvorjenje cvetnih očes. Potem seveda poteče nekaj časa, prodno se sadna očesa morejo razviti toliko, da more drevo cvosti in roditi sad. Neenakomerna rodovitnost pa se prepreči, ako so drevesa s pravočasnim obrezovanjem pomlajajo in ako se jim primerno gnoji. Namen dobrega in primernega obrezovanja je, odstraniti vso, kar ni potrebno, in skrbeti za to, da se sad bolje redi; povrh pa, da ostane toliko sokov, da sc morejo
razviti očesa za prihodnje leto. Seveda se mora to čiščenje in po-mlaja nje dreves vršiti skrbno in pravilno. Kdor stvari ne razume, naj to raje prepusti zanesljivemu sadjarju Kar je sadje vzelo zemlji redilnih snovij, to se mora nadomestiti s primernim gnojenjem. Pri tem je treba paziti, da pride gnoj do spodnje plasti, žal, da se pogostoma vidi, da sadna drevesa stoje v gosti travi, dasi bi bilo treba drevesni kolobar prekopati spomladi in v pozni jeseni. Na travnikih, na kterili rastejo sadna drevesa, se gnoj — ako so drevesom sploh gnoji — navadno raztrosi samo po zemlji, ali se le površno podkupijo. V tem slučaju gnojenje koristi bore malo; pognojilo so je travi, ne drevesu. Prodno pridejo redilne tvarine gnoja do uživaluih korenin drevesnih, posrkajo in porabijo že vse travne korenine. Z železnini drogom, s kterim se delajo luknje, ali z drugimi takimi pripravami naj se omogoči, da preide gnoj res do spodnjih plastij.	„Kmet.“
*	:V-*
Vladna skrb za naše kmetijstvo. — Te dni sta zopet potovala dva vladna odposlanca po naši deželi, poizvedovaje naše razmere in potrebe glede travnikov, živinoreje, mlekarstva, sadjarstva in trtoreje: Gosp. prof. Weinzicrl, vodja semenskega poskušovališča na Dunaju in gosp. c. kr. mlekarski nadzornik Vincencij Charousek, poročevalec pri v is. c. kr. ministerstvu za poljedelstvo v mlekarskih in sadjarskih zadevah. Prišla sta čez Preddl, pregledala nekatere mlekarnico na Tolminskem, plaušarske naprave na Matajurju in na planini Razor, in gosp nadzornik Charousek nadaljuje še svoje potovanje po Brdih, Vipavskem itd. Prihodnjič priobčimo kaj več o poizvedbah, ki sta jih naredila imenovana gospoda na svojem potovanji. Za danes izražamo samo svojo zadoščenje na tem, da so merodajni krogi slednjič resno zanimajo za naše kmetijske razmero in potrebe.
*	H=
*
Bakreni vitrijol in vinski mošt — Odkar škropimo vinsko trto z modro galico ali bakrenim vitrijolom, da jo obvarujemo strupene rose (Peronospore), pojavila se je že mnogokrat bojazen, da bi mošt, oziroma vino moglo škodo trpeti po zdravilu, s katerim
odganjamo škodljivko. Dr. Kriiger je delal poskušajo, kako se godi z določeno množino čistih drož v kipečih moštih, katerim so se dodale razne množine modro galico in jo našel, da se modra galica izloča v. drožmi vred ; v vinu je ostaja tako malo, da hi niti ne mogli določiti njene množine. Drože takih pobakrenih mostov niso trpelo nobeue škode.
* *
*
Proti mrčesu, zlasti stenicam, priporoča se kot sredstvo galun Žuželko zginejo takoj in se več ne povrnejo, ako pomažemo stene, postelje itd., kjer so se naselile, z vrelo raztopino galuna. Ako se stene in strop belijo in se apnu poprej doda nekoliko galuna, potem tudi muhe no ostanejo v tisti sohi. Uporaba galuna v teli slučajih zdravju prav nič no škoduje.
* *
#
Vinski sejni na Dunaju — Združim s Lil. mednarodnim sejmom poljedelskih strojev od 4. do 9. maja t. 1. na razstavišču poleg rotundo bode tudi sejni z vinom, ki se ga udeleže lahko vsi avstrijski producenti vina. Naredilo se bode nekoliko lož za pokušanje, da dobe konsumenti priložnost, prepričati se na licu mesta, kakova so vina. Natančnoja pojasnila dajo c. kr. kmetijska družba na Dunaju, I. Herrengasse 13.
* *
*
Molža krojih krav. — V sedmem ali osmem mesecu brejosti je treba z molžo prenehati, ako mleko no neha samo, kajti krava potrebuje sokove za mladiča. Včasih se pa zgodi,da se vime kratko pred porodom tako napne, da jo je treba nekoliko izmlesti, da ne pritisne kaka bolezen.
* *
*
Dobro krmo in veliko je dobimo, čo sejem grah in turščico skupaj in to potem pokosimo zeleno.
Zal. c. kr. kmet. društvo.
Tisk. Giov. Paternolli.