Ižanske pripovedke
(PiSe Fr. G. Podkrimski 5. Groftea Iludonrntca.
*¦ oft dobrav&kim hribom, na katerem stoji rudečebarvana eerkvica sv. (iregorja,
i stal jc nekdaj grad prevzetne in hndobne grofice Hudouruiee. Več vrtuarjov je vedno skrbelo, da so bile grediee okolo gradu z najlepsimi in najbolj dehtečimi cveticami nasajene, da so bili potje mej njiini suažni in i belira peskom posuti in drevesa v dolgih vrstah pravočaano obrezana in osnažena mahu, U&ajev in mežifkov. V jeseni pa je viselo po vejah najukusupjše ovočjc v vsej ižanskej okolici.
Ko je nekega dne prijezdila oSabna grofica s sprehoda blizu gradii, prišcl je slučajno mimo ižansk kmet. Hudomnica je izpustila navlašč iz roke kratrk bie na tla, da bi skušala bojefcga kmeta. Kraetič, ki je obstal odkrit ob poti, sklouil se je uaglo po biču ter ga podal grolici. A ta je Svignila kracta z bičem prcko lica, kričeč nanj: nKmetavs, poklekni, kadar si pred svojo gospo!" —
S krvavim obrazom se je skril kmet za prvo drcvo, a Hudournica jo hotola odjezditi na grajsko droriiče. Tu ugleda groliea na kamenitcj klopi tik vrat rnoža, iirokih ple6, a bolj nizke postave. Nad o6mi, ki so se mu nekako čudno blestele, irael je goste, žtrleče obrvi a na prsi mu je paikla dolga, zelenkasta brada. Po-krivalo mu je bilo spleteno iz bičja, a obleka zelena kakor mah, ki poraSJa ska-lovje. Tik njega ob zidu je slouela, gr6ava, težka gorjaf a.
Ko je prijezdila Hudournioa do vrat, vstal je ta čndak in jo poprosil za milostinjo.
nIzpred ofii, smrdljivi beraii!' — zaupila jc Hudourniea.
,Vsaj koseo kruha, prosim, plemenita gospa!" — moledoral je starec. nGIad in žeja me muCita grozno."
nPro6 od todi! — če si gladen, nažri se žab; ee si žejeu, nalok^j se mlake tam-le doli!" — rohnela je grofica in skokoma odjezdila v grad. Neznanec pa jo vstal in njegovo skljnfeno telo je vzraslo v hipu v relikana. Preteče je dvigni) pest in iskrečih o6ij zavpil: „0, le počakaj! Kraalu ti prinesem žab in mlakc črez mero preveč! Poranila bodeš, kdaj si pognala krimskega moža!" — —
Ves ta dogodck je videl 6ni kmet skrit za drevesom. Ko je čul, kdo je strašni dolgobradec, od strahu se ni mogel niti ganiti z mesta. Kar stopi predenj sam — krimski mož ter ga prijazno nagovori: nNe boj se me! Kmetom sem vedno dober prijatelj. Narorim ti pa, da prideš z vozom na kresni ve5er pred ledeno jamo tam gflri, vže veS kje? Pa nikar ne pozabi!" — To rekši, izgine v gozd a kmet hiti domov. —
Minulo je nekaj tednov; kmet je bil vže pozabil m naročilo. Še le, ko so se bili zasvetili kresovi po bližnjih gorali, spomnil se je svoje doKnosti. Hitto napreže vole in hiti k ledenoj jarai. Ondii ga je starec vže pričakovai: poleg njega pa je stala velikauska kad, iz katere se je zelo kadilo.
,To kad mi naloži!-' — reče rau krimski mož: »priprari] sem v njcj ne-koliko megle za Hudournico."
—.¦< S3 >»•—
Kmct vzdigujc kad, napenja se in muči, — a!i niti premakmti jc nc more. Kosmatineu se nni uasmeje, zgrabi kad in jo postavi na voz kakor knk prazen lonee. Kmetič požene — voz se ne gane. Krimski mož porine voz in kolesa drče naglo dalje.
Nebo se jo začelo oblačiti in veter je postajal vsak trenotek močnejši. Vže sta bila blizu gradu, ko je nehal krimski moi porivali voz. in vola sta zopet obstala. Kmet raisleč. da sta su vola polenila, prime jednega za rog, da bi ga pognal, a glej čudo! — rog mu obtiči v roki.
^Spravi ga!" — dij mn bradač; »prinesel ti bode srečo."
Nebo se je v tem popolnoma stemilo; rfmolkel grom se je zaslišal iz daljave itt žareči bliski so siknili sem ter tja mej oblaci. — Priiila sta pod grad.
»Izprezi! Voz dobiS jutri," — reče ina krimski niož. Kmct se ni tnudil, uego podil je doraiv vole, kakor bi mu gorelo pod petami. Ko je segel po rogu, glej! — v riarot^je se mu vsuje polno svetlih zlatov.
A zunaj nastane grflzen vihar — blisk za bliskom — trcsk za treskoin; nenadoma postano svetlo kakor po dnevi. Ko stopi kmet k oknu, vidi grad v pla-menn, ki se širi in Siri.
Tu se odpr6 vrata in v kočo stopi — Hudourniea.
BVrag vzemi grad!" — pravi oSabno gledajoča skozi okno. ,Y kletih hranim še zlatov  dovolj,  da sezidam  Se  deset  takih  gradov." — Nenadoma pa oblcdi,
oiuahne in se zgrudi rartva. Skozi okno se porogljivo zasraejc krimski mož.-------
Ko je napočilo jntro, ni bilo močnega gradu nikjer vei. Vso dolino pa pokriva Je (lanes velikanska mlaka, po katerej se podi drhal osluduill žab in drugih golaznij.