Štev. 22. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 27. maja 1928. Leto XV. Novina prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srcé Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črensovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; l|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D' Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Lepa trestiletnica. Te dni ves slovenski narod z sveteškim občütenjom sveti redki jubilej moža, šteroga ime je znano skoro pri vsakoj Slovenskoj hiži. Te mož, so ljubljanski püšpek Anton Bonaventura Jeglič. Blagoslov njihovoga dela za slovenski narod sega tüdi k nam, zato je dostojno, da se pri toj priliki tüdi mi spomenemo trestiletnice, da so püšpek. Veličina njihova je v njihovom deli, štero so opravlali ne samo kak düšni pastir nego tüdi kak prosvetni delavec, i vzgojiteo mladine i zagovornik pravic svojega naroda. Kda smo bili ednok z njimi na romanji v Rimi, smo morali z začüdivanjom opazüvati njühovo gorečnost za zveličanje düš. Spovedavali so sami več, kak pa vsi drügi dühovniki Pa tüdi med svetovnov bojnov so nam po Bosniji znali starejši dühovniki praviti od njihove gorečnosti. Prehodili so prej cele dneve peški po faraj i opravlali düšnopastirsko delo. Pa na tom poli njihovo delo naj pláča Bog. Dve misli sta se Zadnja desetletja povdarjali posebno. Z edne strani se je pravilo: dühovnik idi vö iz sakristije med narod i delaj na za njegovo izobrazbo i gospodarski napredek, z drüge strani se je pravilo: dühovnik ostani v sakristiji, v cerkvi, za vse drügo pa se ne brigaj. Prvo pot v düšnom pastirstvi so priporočili veliki papa Leon XIII. Kristus, šteri je ne samo glaso svoje božanske navuke lüdstvi, nego je tüdi betežne vračo, lačne hrano, Žalostne tolažo, teda v velkoj meri opravlao tüdi telovna dela krščanskoga smilenja, je pokazao dühovnikom pot, po šteroj naj hodijo. Püšpek Anton Bonaventura Jeglič so bili vsem vse. Po njihovom navdüšüvanji so nastavili prosvetna drüštva po celoj Sloveniji, da se po nji zbira mladina k krščanskoj izobrazbi i vzgoji za življenje. Samo tisti narodje, ki od Boga dane talente ne zakopajo nego svoje zmožnosti na- dale spolpolnjüjejo, zamorejo zdržati v denešnjem življenom boji. I da bi mladini resan pokazali, kak jako želejo, da bi bila mladina dobra, so pri vsakoj priliki med njov v njihovi drüštvaj. Kama pa je ne segnolo njihovo neposredno delo, pa je ségnola njihova knjiga .Spisali so več knjig za samovzgojo mladine. Spisali so nadale za stariše lepo knjigo, kak morajo skrbeti za svojo deco, da bode telovno Zdrava i düševno krepka. I te knjige, štere je zvekšega izdala drüžba sv. Mohora, so prišle tüdi med naše lüdstvo i tü je rodilo delo velkoga püšpeka svoj sad. Kak smo z veseljom čteli knjige velkoga Slomšeka, posebno divno zgojno knjigo za mladence „Življenja srečen pot“ tak smo se hranili z düševnov hranov, ki so nam jo davali Zdajšnji ljubljanski püšpek. Vsa veličina njihove lübezni za narod pa se je pokazala za časa svetovne bojne. Velka je bila Kalvarija, štero smo morali hoditi Slovenci med svetovnov bojnov. Ne samo da so naši mladenci morali iti za kanonen futer, nego, ki je količkaj vüpao povedati proti krivicam, štere so se gromadile na nas, je bio protidržaven i nevaren. Kelko jih je bilo zapreti zavolo zagovarjanja pravice. Tej Usodo so nosili na srci püšpek Jeglič Očivesno je bilo, da či se Slovenci ne bomo z vsemi načini bojüvali za svojo samostojnost, bodo naše vesnice i naše domačije naskori samo grobi Slovenstva. Očivesno je bilo tüdi, da tolažba ne pomaga. Püšpek Jeglič so pokazali pot. Sami so v najbole nevarni časaj podpisali izjavo, da ščemo južni Slovenci biti sami svoji. Za njimi je celi narod, kak edna düša povedao, da nešče biti več rob tistim, ki so njemi kopali grob. Treseti let že delajo kak püšpek med svojim narodom, ki se veseli toga plodovitoga dela. K tomi veselji se pridrüžimo tüdi mi ki smo daleč na severi i prosimo Vsamogočega, naj nam občuva ešče dugo našega dobroga i gorečega dühovnóga Očo. Pozdravljeni! Na binkoštne praznike posetijo našo krajino katoliški Visokošolci iz Ljubljane. „Danica“, najstarejše slovensko katoliško akademično drüštvo, ki je imelo do prevrata svoj Sedež na Dunaju, ki se je pa z ustanovitvijo Slovenske univerze v Ljubljani preselilo na domáča tla, nas obišče, da se še bolj poglobe prisrčne zveze, ki nas vežejo že od nekdaj. Ko smo mi „ogrski“ Slovenci mislili da , smo že popolnoma pozabljeni, je najbogši slovenski del, mladi katoliški akademiki že delal za nas. V lokalu „Danice“ si vedno naše! »Novine«, po prevrat celo po dva izvoda, in druge publikacije, ki niso vzbujale samo zanimanja radi svoje dialektične lepote, marveč tudi vžigale v mladih düšah ljubezen do najbolj pozabljeni svojih bratov in sester. Dr, Krek, duša „Danice“, njen častni člani jé bil tisti, ki je svoje fante, kakor je vedno le imenoval „Daničarje“ in na katere je bil prav posebno ponosen, vedno vzpodbujal in navajal k narodnemu delu in to ne samo na Koroškem in ob Soči marveč tudi na vzhodu slovenskega ozemlja. Iskal je za to delo tudi mož iz naše in za našo krajino. On je bil tisti, ki je zvedel v somboteljskem bogoslovju za troje naših bogoslovcev. Takoj je navezal ž njimi stike. Dva od teh še živita, tretjega pa že krije zemlja. Ne bomo jih imenovali, vsak jih pozna. In še na nekaj se spominjamo ob tem. Ko smo bili nekateri iz Slovenske Krajine tik pred svetovno vojno na kat. shodu v Ljubljani, kdo nas je najlepše sprejel? Akademiki so bili to, akademiki, ki so nas ob slovesu založili s slovenskimi knjigami in ki nam jih odtlej niso nehali pošiljati. Pokojni, naš veliki dr. Ivanoci bi vedel mnogo povedati, saj je bil on tisti, preko katerega je v prvi vrsti vse šlo. V Ljubljani je bil in iz Ljubljane so hodili k njemu. Tu se pravzaprav začenja naše osvobojenje. Ko prihajajo Daničarji sedaj med nas, se pred vsem z globoko hvaležnostjo spominjamo vsega, kar so storili za nas v najtežjih naših dneh. Slovesna jim hvala zato; takrat nam je bil pečat na ustnicah. V teh dneh pa, ki jih bodo Preživeli med nami, bodo nam najmilejši gostje. Naše ljudstvo dobro ve, kdo ga ljubi. In tega ljubi tudi ono, ljubi tiho, prisrčno. Iz dna duše nam bodite, Vi najbogši naši, pozdravljeni. Edno smo. Mi Slovenci smo mali narod. Malo nas je, idemo pa itak v Vnogi pogledaj vštric z velkimi naroda Skoro bi lehko pravili, da smo nigdar ne meli svoje države, štera bi obsegala vse Slovence v svoji mejaj. Meli smo toti svoje kneze i vojvode v stari ča- saj ali skoro niti eden je ne meo zdrüženi naednok vsej Slovencov v ednoj državi. Tüdi dnés, gda mamo svojo lastivno slovansko državo smo nej vsi zdrüženi v toj državi, nego vnogi našega jezika i naše krvi so ešče ostali pod ščista tühinskimi državami kak so Italija, Austrija i Vogrska. Pa tüdi v Jugoslovanskoj državi samoj ne tvorimo Slovenci kakše posebne ednote, nego smo razdeljeni v dvej oblasti, v mariborsko i ljubljansko. Čütimo pa na nikši poseben čüdoviti način vsi Slovenci, da smo edno i neščemo, da bi nas što kak inači zvao kak za Slovence. Ločimo se močno tüdi od Hrvatov ali Srbov, šteri so nam po jeziki jako blüzi. I gotovo nas te čüt, da smo edno i da nas je malo, žene k tomi, da se či duže bole stiskane eden k dragomi i si iščemo pomoči i moči sami v sebi. Slovenci smo poseben narod i tüdi ščemo meti takše živlenje kakše majo drügi narodi. V dnešnji časaj pa lehko samo tisti narodi Živijo posebno narodno živlenje, šteri so delavni i stojijo na preci visikoj stubi kulture. Našo delavnost vsi naši bližanji sosidje i tüdi širši svet že od nigda hvali. Ne smo vsi ravno na prvom mesti v pogledi na delavnost, ali v splošnom mamo že nekam v krvi, da radi delamo, šparamo i smo z malim zadovolni. V pogledi kulture pa lehko z mirnov düšov povemo, da smo Slovenci med južnimi Slovani na prvom mesti v primerjanji z drügimi narodi pa tüdi na jako visikoj stubi. Med Slovenskim lüdstvom ne samo da najdemo malo takši, šteri bi ne znali čteti i pisati nego tüdi potrebno Splošno znanje je v velkoj meri gojeno med njim. Knige, časopisi, drüštva, zadruge so razširjene med Slovenskim lüdstvom, kak med lüdstvom malo šteri drügi vekši i prednjejši držav. Najbole pa diči nas Slovence naša univerze, najvišiša šóla, štero zmore kakši naród. S toga mesta pridejo med naše lüdstvo v najvišišoj meri izobraženi lüdjé dühovniški i svetni stanov. To je naše najvišiše ognjišče, štero razširjavle toploto vučenosti po vsoj našoj zemli. I ravno pri tom ognjišči vsi najbole čütimo, da smo mi edno i kak je potrebno, da se čiduže ešče bole tesno stisnemo eden k dragomi i da je naša bodočnost lepa samo v delavnosti i zvučenosti. Pri toj priliki, gda so prišli k nam dijaki naše najvišiše šole i to slovenski dijaki, zdrüženi v katoliškom akademskom drüštvi Danica, dijaki, šteri pridejo po svoji šolaj v kratkom časi na visika ravnitelska mesta med našim lüdstvom, nam je prišlo vse to na miseo i se srčno radüjemo njüvoga prihoda. 2 NOVINE 27. maja 1928. NEDELA. (Risalska). V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom szvojim: „Či me što lübi, bo spunjavao reči moje i lübo ga bo moj Oča i pridemo k njemi i bomo prebivali pri njem. Što me ne lübi, ne spunjavle reči moje. I reči štere ste čüli, so ne moje nego Očove, šteri me je poslao. To sam vam govoro, dukeč sem bio pri vas. Tolažnik pa, sveti Düh, šteroga pošle Oča v mojem imeni, on vas bo včilo vsega i vas opomené na vse, ka sam vam pravo. Mir vam zapüstim, svoj mir vam dam; ne kak ga davle svet ga dam jaz vam. Vaše srce naj se ne burka i ne boji. Čüli ste, da sam vam jaz pravo: „Idem i pridem k vam:“ Či bi me lübili, bi se veselil, da idem k Oči, ar je Oča vekši od mene. I zdaj sam vam povedao prvlé kak se zgodi, da bote vörvali gda se zgodi. Ne bom več gučao vnogo z vami ar Prihaja Vojvoda sveta ki vu meni nema nikaj; nego, da svet spozna, da lübim Očo i tak delam, kak mi je Oča zapovedao.« Začnolo se je. Goreča žela našega lüdstva se je sponila: Martinišče se zida. Ta štiri leta je na jezere lüdi spitavalo, gda de se delalo, gde pa kak. Delalo de se tam ne daleč od gimnazije na njivaj. Prostor je že pripravleni, Vapno se gasi, materijal se vozi. Dovažanje materijala posebno pa šodra, je jako silno, ar de odspodi vse beton. Trbelo de okrog 300 kubikov šodra pa teliko pesika. Gda bo šoder z vekšega tam te se včasi začnejo kopati fundamenti. Dnevi bežijo. Mesec sept. pride kak blisk. Ali de že za novo Šolsko leto za silo gotovo, ka se dijaki naselijo ? Či se naskori začne te bo, ovači ne, pa vendar bi dotečas moglo biti. Vse je odvisno od foringe. Či do nam pomagale občine s foringami, posebno šoder in pesek, potom pride pod streho do konca julija. Zato resan prav lepo prosimo, naj nam pomaga što H more. Zdaj je čas do okapanja. Jako dosta so nam že pomogle s foringami občine Rakičan, Dokležovje, Krog i M. Črnci. Te bodo naprej pomagale, pridejo pa na red tüdi drüge. Naj se nišče ne zgovarja voj vsakši zna v kak dober cio prinese svoj dar. Tü se toplo zahvalimo delavcom i delavkam s Kroga pa z Beltinec. Kak de se celo delo zdigavalo, tak mo naznanjali v Novinaj, ka de vsaki znao. Invalidom na znanje. Med vrstami naših invalidov je zbüdjavalo dosta zadovolstva to, da so Vnogi ne spelani po novom invalidskom zakoni na svoje plače. Istina, da je s tem zakonom ešče od daleč ne vrejeno invalidsko pitanje, kak bi bilo to potrebno, pá itak je bogše nikelko kak pa nikaj. Celi küp sodnijski sklepov je ležao pri zagrabečkom višešenjem invalidskom sodišči i čakalo na rešitev. Posebno dosta sklepov je bilo iz našega kraja poslani ta doli, ar so Vnogi invalidi za časa komunistov prišli od svoji invalidski svedočanstev. Pri intervenciji naših poslancov, se je pokazalo, da sodišče v Zagrebi nemre vsega zvršiti, ar je ne niti moglo vršiti toga, ka je sproti šlo zadev kcoj, tem menje pa tiste, štere so že tam ležale. Očivesno je bilo kak beli den, da či ščemo zadeve naši invalidov ednok vrediti, mora biti postavleno ešče edno invelidsko sodišče. Na prizadevanje naši gg. poslancov je Jugoslovanski klub posredüvao v toj zadevi pri ministrstvi za socialno politiko. G. minister je na to posredüvanje odredo, da se postavi v Zagrebi ešče edno višešnje invalidsko sodišče. Tak je postavlena mogočnost, pa se vredijo kričeče zadeve invalidov. Slovenska Krajina. — Navuk za tretjired v Črensovcih bo dnes, na risaosko nedelo po večernici. Nede zato navuka, kak je bilo naznanjeno, na risaoski pondelek, nego dnes na risaosko nedelo po večernici. — Črensovci. Prostovoljno gasilno drüštvo v Črensovcih bo imelo svoj občni zbor dne 29 maja 1928 v tork popoldne ob 16 h. Prosijo se člani udeležbe. — Odbor. — Kmečka posojilnica v M. Soboti ma dne 10. junija 1928. ob 12 uri predpoldne izredni občni zbor v prostoraj posojilnice z dnevnim redom volitev nadzorstva i Slučajnosti. Či bi te občni zbor ob določenom časi ne bio sklepčen, se vrši edno vöro kesneje novi občni zbor, šteri bo sklepčen pri vsakšem števili navzoči. — Veržej. Na risalski pondelek se v Veržeji obslüžava velki svetek čüdodelne Matere naše, Marije Pomočnice, ki želno čaka na romare, da poslüne njüve prošnje i blagoslovi nje in njüve hiše. Slüžba boža de se vršila pod milim nebom. Odvečara bo prosecija z novov podobov Marije Pomočnice. Prvič bo Šla okoli po miloj Slovenskoj zemli med popevanjem in muzikov našij dijakov. Prekmurski Slovenci Marija Vas čaka. — Gornja Bistrica. Naš bistriški Orlovski odsek bo priredil v nedeljo dne 3. junija v ogradi posestnika Horvat Sabo Ignaca lepo igro »Veriga« Začetek ob 3. uri popoldne. Pri igri nastopi tüdi bistriški pevski zbor narodnimi pesmami in pa bistriški tamburaši Mladina se močno pripravlja na to prireditev in bo tüdi gotovo zadovolno vse, ki se je bodo udeležili. Vabimo zato vse prijatelje, da pridejo in vidijo kako delajo na Bistrici. Bog živi ! Odbor. — Nastop cankovskoga Prosvetnoga drüštva v Soboti. Naši domači lüdje ešče dosejmao neso nasstopili v Soboti na odri. Cankovčarje so prvi, ki so se vüpali priti v Soboto, da pokažejo, ka že vse zmorejo. Povedati pa moramo, ka smo s njuvim nastopom istinsko zadovolni. Misliti si morete, ka je na odri nastopiti nej lejka stvar. Nikaj pa ji zato naj ne straši, či so dvorane nej najšli napunjene. Pohvaliti pa moramo tüdi tamburaše iz Črensovec, ka so s igranjom trno poživili vso prireditev. — Prí toj priliki pa se vidi potrebno, ka Povemo svoje mišlenje od gučanja, kak naj se pri nas na odri guči. Tomi nede mogao nišče proti gučati, ka je lejka stvar za naša več ali menje odraste igralce — pri tom mislimo na priprosto dečke in dekle — da se navčijo lepo kniževno-slovenski gučati. Znano Je, da je dober Uspeh na odri trno odvisen od pravilnoga izgovarjanje. Mislimo, da je sa ednok ešče najbogše, da bodo starejši igrali v prekmurskom jeziki, mlajši se pa naj zato že včijo čiste kniževne slovenščine. — Tišina- Dugo časa smo na Tišini mogli čakati, da smo si tüdi mi ustanovili Prosvetno drüštvo. Zato pa naša fara nešče, da bi zaostala za drügimi slavnimi kraji naše krajine, povejmo lejko že dnes, gda smo že vložili pravila na glavarstvi, da nede trbelo že dugo čakati, da bo naše Tišinsko prosvetno drüštvo znano po svojoj delavnosti širom naše krajine. Kak so Horvatov stric zamenjali brgüše s süknjenicami. Ali ste ji poznan Horvatovoga strica? Poznala jih je cela fara pa ešče dale okoli. Bili so najstarejši v celoj okroglini i edini živi svedok nekdašnji srečni i nesrečni časov, gospočine i desetine. Poznali so ne samo zadnjega hajduka pri grofi Szapariji, nego ešče drüge pred njim, ki so prej zavolo svoje lagojine pa klübüvanja ne bili vredni pipe tobaka. »Ja hüdo je bilo te«, so nam včasi pripovedavali, davali smo 120 težakov gospodine na leto. Pa smo ne samo 8 vör delali kak je dnesden vpelajo po varašaj, nego celi den, od zarje do mraka, dokeč je ne sunce kernadi bilo. Či s; prišli okapat, je hajduk najprle pogojno motiko. Strašno, či je ne bila zadosta sklepana. Najhüjše pa je bilo priti orat na gosposko. Orač je navadno obalo štiri težake, pa se je denok vsaki bojao iti orat. Pri takšoj priliki, se zna. je bila najprle velka vizita. Hüjše kak kda rekrut pride pred svojega ostroga predstojnika. Železo na plügi je moralo biti sklepano, da bi lehko krüj rezao. Jaj kovači, či je ne dobro vkalo železa. Parkrat je t o konec železa premehki i že je bio kovač v nedelo pri Vezani pri cerkvi na sramotilno soho, ali pa je dobo par vör klade. Pa tüdi orač je morao biti napravleni kak Sneha, kda ide k zdavanji, či je šteo, da ga ne dosegne korobač nesmilenoga haj- duka. Samo edno je bilo v tistom časi nekaj vredno ; pogarske krčme pa fal vino. Maslin vina je bio po dva krajcara.“ I potom so pripovedavali stric celo dugo štorijo od Lövskoga loga, od inželerov, od brezglavcov, od cumprnic i kak so vozili zrnje v Gradec i Čakovec. Takši so bili stric po svoji spominaj. Ešče vekša redkost pa so bili po svojoj nošnji. Ne ji je mogla vkaniti nikša moda. Nosili so v zimi pa v leti brgüše, ali šörke hlače z domačega pamučnoga platna. V zimi so oblekli koži ali gaban, v leti pa samo pruslek. Deca smo z velkim spoštüvanjem gledali starčeka z zagorelim, črvstvim obrazom, belim pamočnim oblečom i nagüzanimi črevli. Malo pred svojov smrtjov, pa so se Horvatov stric itak ločili od svoje starinske nošnje. Zgodilo se je pa tak: Naši kmetovje so tistoga hipa meli za nekaj posebnoga, kda so Odali bike i gonili v Radgono, kde je nakladejo na železnico. Domo idoč je noso gospodar prek vajat ali lanc, naj vsaki zna, da je on gospodar. Tüdi Horvatov stric, ki so ne dali prek svojega verstva, dokeč so količkaj mogli gibati, so gonili vsikdar bike i nosili domoidoč lance na rami. Se zna, da so si za takšo priliko vsikdar oblekli najlepše pamučne hlače. Bilo je te, kda sam smeo prvokrat iti v Radgono. Poseben dogodek za mene. Stric so mi večkrat pripovedavali, kak majo že v Radgoni takši posvet, da trbej samo edno gumbo zaškrnoti i se zasveti nekša grüška tak, da nemreš v njo gledati. Nepremagliva radovednost me je mela za te posvet i ešče za vnogo drügoga, ka sam čüo od strica. Tüdi železnice sam ešče ne vido. Oča so mi dovolili, da smem iti v Radgono z njimi, samo obečati sam morao, da nikam ne zavdarim i se od domači ne odstranim. Kda smo prišli v Radgono k Šparaši, kde je bilo počivališče za tiste, ki so Prignali svojo živino na kolodvor v Radgono, sam že komaj stopao, Pa tüdi strici se je ne nikaj bogše godilo. Stari so že bili i pot ji je zdelala. Komaj, da smo prišli na dvorišče, so že seli na edno stolico, štera je bila ravnoč pofarbana. Nihče se je nej dosta za to zbrigao, najmenje pa vtrüjeni stric. Kda smo pa že nekaj časa bili v hiži, nas začnejo zazavati. Stolica je bila pofarbana z zelenov farbov, med šterov je bilo primešano preci kelja. Stric, ali bole povedano njihove pamučne hlače so se zgrabile na stolico, pa so ne mogli gor stanoti. Edni so prijali za stolico, drügi pa strica i tak smo vlekli narazno pa ločili, ka je Bog nej zdrüžo. Najraj bi se smejao, pa spodobnost terja, da moramo stare lüdi v nevoli pomilüvati i ne osmejavati. Dve velkivi krpi sta se černile na strícovom hrbti. Posploj so se obračali z hrbtom vkrej od lüdi, pa vse zaman, pečat se je itak vidla. Med tem je prišeo mesar, da naj vsi nemüdno ženejo živino nakladat, da nede meo vlak zamüde. S stricom sva ostala sama i dugo čakala. Stric so ne vüpali sesti, da se nebi kelječe hlače pali gde primazale. Naednok se samo zravnajo, da so bili za par prstov vekši i mi pravijo: „Mali, hodi z menov, da si küpim süknjenice.“ Tak sva se napravila, da so šli oni naprej, jaz za njimi, da sam nekelko zakrivao njihovo povarbado zadnjo plat. Pa bilo je vse zaman. Varaški paklavci so začeli z radovednostjov gledati njihove pamučne hlače, bole pa ešče pečat na nji. Vsikdar vekša je bila procesija za nama. Meni je bila stvar jako neprijetna. Čemerio sam se na nedostojno deco po varaši, ki se začeli očividno, či ravno sam ne razmo skoro nikaj, ka so si gučali, ar je samo tü pa tam spadnola kakša Slovenska reč, delati k norci strica. Začelo mi je presedati. Gledao sam, kde bi najšeo eden kamen, da bi ga zažaro med varaške kratkohlačnike. Zaman, ne ga je bilo. Kda pa so mi začeli poddevati, sam ne mogeo več prenesti. Smeo sam se v nje i par ji je itaki ležalo na tla, drügi pa so bežali. Komaj pa sam se odejno, me je že sa koler prijao policaj, šteri me je pošteno stepeo, tak da se je ešče düša trosila v meni. „Verd . . . Lausbub“ takše ime mi je dao mož v uniformi z dugov sablov. Hüjšega je ne bilo nikaj. Od tistimao povem odkrito, da ne maram za varaške lüdi. S čemerami v srci sam gledao okoli. Niti sam se v naglici dogodkov ne zavedao, da sam bio sam. Za eden čas pridejo stric. Skoro bi ji ne poznao. Meli so süknjenice i kaput. Tiho sam korakao poleg nji. Ne so bili več tak lepi v moji očaj. Ešče isto jesen so stric mrli. Z njimi pa je minola Zadnja sled narodne nošnje v našoj fari. 27. maja 1928. NOVINE 3. — Velika Polana- V soboto, dneva 19. maja t. l. smo sprevodili k večnomi počitki vrloga mladenca Žižek Stefana. Pokojni je bio star 23 let bio je član marijine drüžbe i gasilskoga drüštva. Kak je bio pokojni povsédi prilübleni, je pokazao njegov veličasten sprevod, šteroga se je vdeležila skoro cela Polanska fara, mladeniška i dekliške marijina drüžba z zastavami i vsi gasilci. Nej je bilo na tom sprevodi človeka, ki se nebi skuzio za pokojnim. Pri grobi njemi je zospevao cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. kantora F. Balažica genlivo pesem: „Čujte za slovo iz groba.“ Bog bodi njemi smileni i dáj njegovoj düši večni mir i pokoj! — Štale so pogorele na farofi v Soboti. Vnogi Sobočanci so niti ne prle zvedili za te ogenj, kak zajtra, kda so stanoli. Itaki po polnoči se je zažgalo. Ar so bile Štale pokrile z črepom, se je ogenj dugo ne mogeo opaziti, samo nad haker je sekao vő vekši plamen. Sreča je bíla, da sta hlapca itaki zapazila ogenj i začela rešüvati živino. Pribežalo, je nekaj lüdi iz bližine i tej so rešili vse ka se je dalo rešiti. Škeri je ne zgorelo skoro nikaj. Komaj za pol vöre so prišli ešče drügi lüdje, požarna hramba s Sobote i Rakičana. Na mesto nesreče je prišeo tüdi oddelek vojaštva. Hvala Bogi, da je ne pihao veter i da je nablüzi ne bilo s slamov pokrite strehe, da bi se ogen dale širio. Povemo pa odkritosrčno, da Bog ne daj da bi ogen gder nastao, kde so hiže natesnoma edna poleg ove ar je Obramba jako nezadosten. Ne lepo je bilo od lüdi, da so ne prinesli nikše posode za vodo nositi. Kaj, či stüdenci v okolici ne bi več vode dali? Ali bi v prgiščaj nosili vodo? Jako smo dugo morali čakati, dokeč so pripravili špricaoke i začeli gasiti. Žalostno svedočanstvo je bilo to, da je skoro zmed občinstva nihče ne šteo goniti Špricaoke. Obe špricaoki je gonilo vojaštvo. Prí njem se je pokazao lepi red i disciplina, pa delavnost. Jako bomo zahvalni, či se te hibe, štere so se pokazale pri zadnjem ognji popravijo, občinstvo pa nede drügoč naskriž roke držalo namesto, da bi pamagalo. — Novi fiškališ. Dr. Friderik Fleck, ki je bio že dve leti voditeo pisarne mariborskoga fiškališa dr. Hojnika, je 18. maja v Ljubljani z izvrstni uspehom napravo fiškališki izpit, Novi g. advokat se s prvim junijom naseli v M. Soboti kak sotrudnik g. dr. Cifrak Janoša —Popis hranilnih vlog in vrednostnih papirjev pri bivših poštnij hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Lastniki hranilnih Vlog in vseh vrst depojev vrednostnih papirjev pri bivših poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti se pozivejo, da jih prijavijo pri pristojnih poštah oziroma prí poštni hranilnici v Beogradu ali njenih podružnicah v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. Prijava se mora glasiti takole: »Spodaj podpisani . . . iz . . . prijavlam svojo terjatev pri bivši poštni hranilnici na Dunaju (v Budimpešti) v znesku . . . K . . . vin. na podlagi hranilne vloge (rentne knjižice.) Obenem pooblaščam Poštno hranilnico v Beogradu, da prevzeme gornjo terjatev oziroma vrednostne papirje ter se obvezujem, da bom poravnal vse stroške prenosa. Kot dokaz prilagam sledeče listine: 1. vložno knjižico (rentno knjižico), 2. Potrdilo o državljanstvo in bivališču v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kraj . . . Datum . . . Podpis :....“ Rok prijave traja do 30. junija 1928. Zakesnele prijave se ne bodo upoštevale. Prijavi je treba priložiti: a) Za prijave hranilnih vlog: 1. vložno knjižico, 2. dokaz o državljanstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in o bivališču izven mej avstrijske republike oziroma Madžarske. Državljanstvo se dokaže z domovnico ali s potrdilom občine, da je prosilec pristojen v kako občino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bivališče se dokaže s potrdilom policije ali občine, da prosilec stalno prebiva v naši kraljevini, b) Za prijave rentnih pologov : 1. rentno knjižico oziroma listino o depoju. Če so se te listine izgubile. mora lastnik pismeno jamčiti za vso škodo, ki bi utegnila naslati z izgubo depoja. 2. kakor pod a/1. Od opravičenih oseb izpolnjene in podpisane obrazce proda prosilec s prilogami vred pristojni pošti ali neposredno Poštni hranilnici v Beogradu oziroma njenim prodružnicam. Poštna hranilnica Beograd. — Rekord proizvajanja vör pomeni prilika, da se prava švicarska žepna vöra, Anker, Remontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par i švicarska budilnica Anker z triletnov garancijov že za 64 Din 20 par. Za to ceno lehko dobite vöre iz lastne švicarske tvornice vör pri H. Suttner Ljubljana št. 945. Zahtevajte brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko izbiranje vör, zlatnine, srebrnine, pripravne predmete za darila po najnižišoj ceni. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, kupite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, Vzemite INKA. Glážek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA -creme, mast za ob- raz i roke vam ohrani mladost i zdravje. Minéjo pege, piščajci, razpokana, i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavii vsej lekarnaj i bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. Tjedenske novine. — Odlikovanje za velko delo ljubljanskoga püšpeka dr. Jegliča, šteri je slavio te dni trestiletnico svoje püšpekovske časti, je bilo tüdi od države pomenlivo. Velki püšpek je dobo red Karadjorjeve zvezde, šteroga krao deli samo lüdem, šteri so si za narod i državo pridobili posebna zaslüženja. I v istini je ljubljanski püšpek dr. Jeglič velki ne samo v cerkvenom, düševnom pogledi, nego tüdi kak zaveden naroden mož. On se je nigdar ne bojao zagovarjati pravic Slovenskoga lüdstva. Prva Slovenska gimnázija je njegovo delo. On sam jo je dao zozidati i jo je tüdi sam zdržavao. To je gimnázija v Št. Vidi, edna od najbogši slovenski gimnaziji, gde so se šolati že tüdi ništerni naši mlajši dijaki. Med bojnov je dr. Jeglič vsigdar zagovarjao Slovenske vojake i je zavolo toga tüdi ne bio preveč prilübleni pri bečkoj vladi. Majniško deklaracijo je pa podpisao on prvi. Tü so zastopniki slovenskoga lüdstva zahtevali od bečke vlade, da ščejo Slovenci, Horvati i Srbi vživati tiste pravice kak je vživlejo drügi Slobodni narodi. Z ednov rečjov, tresti let njegovoga püšpekovskoga dela je blagoslovleno. Da njemi je pa slovensko lüdstvo za to hvaležno, je pokazala Ljubljana na den Vnebozastoplenja, gde se njemi je poklonila skoro cela Slovenija, se njemi je zahvalila za velko delo v düševni i telovni hasek svojemi lüdstvi i njemi želela za vse delo obilo blagoslova z nebes. — Vogrski vojak k nam pobegno. Pred nikelko dnevi je prišao prek meje pri Lendavi na naš kraj vogrski vojak Kiss Sándor v vojaškoj vogrskoj obleki i s pükšov. Orožjé je dao našim oblasim i je izjavo, da nikak nešče več slüžiti pri vogrskoj vojski, ar to delajo ž njimi, da je ne za prenesti. Bijejo je i njim ne dajo hrane. Pravi, da na Vogrsko nešče več priti ne živ, ne mrtev. Zdaj so ga prepelali v Zagreb i njemi določijo mesto gde bo smeo prebivati v našoj državi. Domača politika. Dovršeni zakoni. v zakonodajnom odbori so bili te dni dovršeni novi zakoni za advokat? i sodnike. Po novom zakoni se bodo morali pravniki po končani vsej šolaj ešče štiri leta pripravlati i položiti poseben izpit i te komaj odpreti svojo kancelarijo. Po stari zakonaj je v našoj državi čas priprave ne bio v vsej krajaj ednako dugi. — Med Poljskov i našov državov so bila dana pisma prijatelske pogodbe, štera se je sklenola že pred par leti. Našoj dobroj sosidi Italiji pa tüdi Vogrskoj je to nikak ne povoli, da ma naša držáva pa novoga trdnoga zaveznika. Pošta upravništva. Jožef Šantavec. Belje. Do novoga leta vse v redi. Bog povrni na lepoj naročnini. — Lukač Franc, Gradišče. Za lansko leto dobili 450 Din. Z tov šumov ešče lanski dug ne poravnani. Letošnja naročnina ešče cela na dugi. — Anton Klemar, Ropoča. Nam tiskarna ne je javila, da se Vi odselile i nete meli Novin. Na letos ešče nikaj neste plačali. Do komaj maja plačate 14 Din 50 par. — Ivan Denša, Chicago. Štefan Horvat, kak Širiteo dobi brezplačno naše liste. — Penez smo dobili 29. III. 7248 Din. naročnine i 8872 Din. za »Dom sv. Franciška“ i oboje darovnike že objavili, naročnike v Novinah, darovnike za siromaško hižo pa v M. Listi. — Drügoč smo dobili 14. V. 7437 Din. naročnine i darov za Dom i kalendare. Darvnike za »Dom sv. Frančišek“ prinese M. List, naročnine pa objavimo, ki so plačali. — Za 1. 1928. so pri Denša Ivani nadale sledeči plačali naročnino po 4 dol.: Štefan Novak, Štefan Sobočan, Štefan Kozlar, Štefan Radoha, Ignac Hozjan, Jožef Kramar, Matjaž Kustec, Ivan Maučec, Ivan Frank, Janoš Kramar, Anton Gjörek, Štefan Rajtar, Štefan Zelko, Ivan Kozlar. — Pripomnimo, da je Ivan Frank plačao na 1927. leto tüdi 4 dol. — Ivani Tompa (939 Franklin Str) bomo celo leto brezplačno pišiljali Novine i M. List, ar je lani že naprejplačao na letos. — Ravnotak bomo pošiljali letos Kreslin Jožefi (2929 So. Welster), ar je že plačao prí Vas. Stavili smo naše liste, kak želeta Martini Hozjaan (310. N. 24 th. Str.) i Štefani Tompa (939 Franklin Str.) Prvi dužen dva dolara, Tompa pa ednoga. — Peneze za kalendare tüdi sprejeli. — Imena tistih, ki küpijo sami eden kamen ali črep za »Dom sv. Frančiška«, to je darüjejo 12 dol. na Dom sv. Frančiška, bomo na mra- mornato tablo napisali z zlatimi literami, pole pa vezati v posebno knigo za spomin. Več te čteli v jun. M. Listi. — Na Martinišče smo sprejeli od Martina Lebar dva dolara i taki odposlali po čeki Martinišči v Soboto. — Na podporo M. Lista sprejeli od Štef sna Grüškovnjak dva dolara. — Naročnino za 1. 1928 so ešče sledeči plačali: Martin Lebar, Frank Horvat, Ivan Gabor, Jožef Kreslin, Ivan Jörkiš, Štefan Žapčič, Martin Frank, Martin Gabor, Ivan Tompa, Matjaš Grüškovnjak, Anton Čizmazija, Ignac Straus, Matjaš Farkaš, Štefan Žižek, Štefan Kolenko, Ana Halaš. Vsi ti so plačali štiri dolare. — Anton Balažic je plačao dva dolara na pol leta. — Anton Čizmazija je plačao en dolar tüdi na leto 1927. — Novin naročnikom, vsem petim vse poslali pa pridjali ešče kalendar. — V Chicagi so tak vsi plačali za l. 1928. naročnino zvün devetvajset naročnikov, šteri pa, kak se vüpamo, hitro poravnajo tüdi svoj dug. — Mamo pa že par naročnikov dužnikov na tri leta nazaj, šterih imena Vam v kratkom dostavimo. — Vsem Pošiljamo srčno hvalo i tople pozdrave, — Janez Košič, Pertoča. Stavili edne Novine. Zakaj neste je nazaj poslali, če ne bio dober naslov. Od toga falata nikaj ne plačate. — Küzmič Jožef, Tešanovci. Na letos vsa naročnina poravnana. — Marija Peterka, Zlatna greda. Dobili 45 Din. naročnine na 1. 1928. Zaostane M. Liste i Kalendar smo Vam doposlali. — Lük J. Domajinci. Za M. List plačate samo 10 Din. Penez smo dobili 784 Din. Duga je samo 31 Din z novim M. Listom vred. Tü si ešče poštnine odračunate. — Sinic Blek, Pužavci. Pisali smo tajniki, pri kom ste plačali, naj nam to delo raztolmači. Lani od 1. septembra Pošiljamo Novine i mamo zamerkano, ka je za lani vse plačano. Javno dražina lova. Občina Predanovci bode dneva 3. junija toga leta zadvečera ob dvema vödavala na javnoj dražbi lov. Licitacija se bode vršila pri občinskom uradi. ODBOR. Razpis. Občina Hotiza pri Dolnji Lendavi razpisuje oddajo zidarskih, tesarska in vseh obrtniških del pri zidavi novega farofa v Hotizi. Interesenti si naj ogledejo načrte in pogoje pri g. kaplanu v Hotizi. Pismene ali ustne ponudbe se morajo oddati pri g. kaplanu najkasneje do 10. junija t. l. Delo se bo oddalo brez ozira na višino ponudbe. Novi svinjski sejem. Naznanjamo vsem cenjenim kmetovalcem in živinotržecem, da se vrši v občini Križevci na Goričanskom v Prekmurju vsako prvo soboto V mesecu redni mesečni svinski sejem. Če pride na Sejmski dan praznik, se vrši sejem teden preje in to v soboto. Prvi Sejmski dan je dne 2. junija 1928. Županstvo občine Križevci, dne 20. maja 1928. Velka sreča. V Dolnji Lendavi pri Maschanckeri küplena Srečka razredne loterija št. 108.692 je pri vlečenji 18. maja prinesla küpci 400.000 Din. 4. NOVINE 27. maja 1928. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Dir., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Di , Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Pri penezaj že duže časa nega nikši posebni sprememb. Naš dinar, kak tüdi penezi drügi držav so skoro stalno na istoj višini. Za razne špekulante s penezi je to nej najbogše, za Splošno gospodarstvo je pa to velka dobrota. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku ■ korica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4.5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50. Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci 5 do 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Za prasce je izdak velko spitavanje, zato, ka je zdaj najbole pripraven čas sa küpüvanja prascov za krmlenje. Cena prasciv se drži na močnoj višini. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do, 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domača mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Podperajte i čtite „NOVINE!“ Mali oglasi. Vino Vsakovrstno se dobi, po ugodnoj ceni. Priporoča se najbole, Či, si vsakši osebno pogledne i obišče. FRANC SENČAR, Ljutomer.— Mala Nedelja. Vapno, cement, deske, late, tesani les, drva, premog, cementne cevi za kanale i stüdence i. t. d. se dobi vsigdar najfalej pri V. BRATINA trg. v Križevci pri Lju tomeru. K odaji že rableni Singer šivalni mašin, pripraven za čevlare i krojače. Več se poizvedi pri KAVAŠ VINCE krojač, Odranci, p. Beltinci. Naznanjam cenjenim starišom, šteri majo férmance, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po indašnjem Pozvekov Naci) M. Sobota. Pazite zastopniki srečk na rate! Ščista novi, najvišiši procenti! Pišite v svojem interesi včasi pod šifrov na „Brezkonkurenčni zaslüžek P—975“ na Interreklam d. d. Zagreb, Moravska 28. Naznanilo. Dne 4. junija se vrši na Cankovi Živinsko i ko sko senje. Vabijo se vsi küpci in pr dajalci živine. Odbor. K odaji je na Kapci hiža, parma, štale, trije levovje vse zidano pa 3/4 plüga zemlje i 1/4 plüga senozati. Küpci naj se zglasijo pri SOBOČAN JOŽEFI Hotiza za št. 17. Hiša jo na Kapci poleg velke ceste. K odaji sta dve kobili s škerjov vred i koleslom, edna kobila ima žrebičke, staro dva meseca. Küpci se naj zglasijo pri LÜTAR ŠTEFANI na Gorici št. 31. p. Püconci. Izjava. Podpisani obžalüjem vse nespodobne reči s šterimi, sem napadno g. Vinká Ščavničara, i se njemi zahvaljüjem, da je odstopo od tožbe proti meni, Rakičan, dne 19. meja 1928. LAJNŠČEK IGNAC. Najbogše, nájduže trpeče i najbole prilično sredstvo za farbanje vlasi „HENNE“ se dobi pri Petri Ursulesku frizeri za dame i gospode ■ MURSKA SOBOTA. Či Vas kaj kole či čütite bolečine, küpite v apoteki i v šteroj pripravnoj vini Fellerov pravi■ lepodišeči Elsafluid. Ribajte vsako zajtro i večer boleča mesta pa Vas iznenadi i razveseli hitrost i blagotvornost, s šterov Elsafluid lehša Vaše bolečine. Či ste zdravi, vporablajte Elsafluid za izpiranje grla, za pranje tela. Zahvalni bodete i ostanete verni Elsafluidi! Či dnevno rabite pri svojem teli Elsafluida bodete meli bistre glavo, močne živce i zdrav sen, čuvao Vas bo od našasti, gripe, bolečin i Vám bo stvárao radost do živlenja? Pa tüdi v notranjoj; porabi vas čuva nikelko kaplic na cukri ali v mleki od neprijetni krčov i podobno, i dobro dene Vašemi želodci. Že naši roditelje i očacje so meli navado rabiti Fellerov. Elsáfluid tak Odzvüna kak odznotra i to kak zaneslivo domače zdravilo i kozmetikum za celo telo. Močnejši je i bole dela kak francuska vinovica. Zahtevajte v lekarni ali drügoj najmenšoj trgovini vsešerom samo pravi Fellerov Elsafluid v poskusni glažkecaj po 6 Din., v dvojni glažkecaj pa 9 Din ali specialni kanticaj po 96 D. Či ne dobite pravoga, naročite si po pošti, i tű Vam bo tüdi telko falejše, zato, ka košta s pakivnjem i poštninov vréd : 9 poskusni ali 6 dvojni ali 2 specialni kantici 62 Din. 27 poskusni ali 18 dvojni ali 6 specialni kantici 139 Din. 54 poskusni ali 36 dvojni ali 12 spdcialni kantici 250 Din. Naslov natančno zapišite apotekar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA Centrala 146. Hrvatska. HALLO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z o. z. (poleg špitala). Hranilne vloge ima nad 1,500.000 Din., Štere obrestuje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aremantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri Živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina ]e pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga; A. KOSEC, Maribor. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLA V PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Posestvo k odaji 4 plüge V ednom falati poleg nikelko goric i gošče edno vöro daleč od Gornje Radgone, po nisikoj ceni. Opita se pri Dr. HÖDL, Apače ob Muri Vsakovrstne s i r o v e ili svinjske kože , kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Hiša iz dveh sob, kuhinja in pritiklinami velikim dvoriščom in vrtom se po nizki ceni in na večletno ratno odplačilo proda. Na- slov v prekmurski tiskarni v Murski Soboti. Kmečko posestvo obstoječe iz 28 plügov i to njiv, travnikov, sadonosnika, goric i gošče, stanovanjska i gospodarska poslopja novo s zidana i s ciglom pokrita, vse fal k odaji zavolo drüžinski razmer. Poizve■ di se pri ANTON Š U T J A, KAPELA p.,RADENCI. VELIKA OBČINA Murska Sobota, naznanja, da začne poslovati dne 1. junija 1928. v Murski Soboti OBČINSKA HRANILNICA. Svoje Poslovne prostore bo imela v sobočkem občinskem domu ter bo odprta vsak delavni dan od 10—12 ure dopoldne. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun. Posojila daje na vknjižbo in tudi na menice ter vrednostne papire. V Občinsko hranilnico dane vloge so popolnoma sigurne, ker garantira za vse njene obveze Velika občina Murska Sobota z vsem svojim lastnim premoženjem in z vso svojo davčno močjo BENKO l. r. župan. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.