286. itevffln. • UftUni v srab. 13. deteitn mi XUO. leto. .Slovenski Narod t Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........12 — četrt leta ....... 6-— na mesec....... 2*— velja: , v upiavnistvu prejenian: i ceio leto ....... K 22— J pol leta......., 11 — četrt leta.......5-50 na mesec . • .... 1*90 Dopisi naj se franldrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Rnaflova nllca M. 5 (v pritličja levo), telefon ŠL 34. leeelje ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, insecati itd. to ie administrativne stvari. številka vel!« 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama" telefon *L Si. .Slovenski Narod' velja po poštt: aa Avstro-Ogrsko; celo leto.......K 25 — pol leta ....... , 13*— četrt leta.......650 na mesec • • • • • 2*30 celo leto . za Nemčijo: K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K SO- Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo: Tftnaflova nlloe št, 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.86 Državni 3tar. Italijanska f akni ta. — Govor finančnega ministra. — Proračunska debata. D u n a .i, 12. decembra. V parlamentu končuje dane« generalnega debata o i>roračunskem provizoriju, govori pa se o italijanski fakulti — ne v zbornici, pač pa temveč v kuloarjih in klubih. Zadeva se je razvila na originalno avstrijski način — posta]a je zopet pravi parlamentarni in politični vozel, ki postaja tem zamotanejši čim več rok se trudi ga razvozljati. Treba si še enkrat predočiti vse dogodke: V soglasju z Nemci in z Italijani je predložila vlada novi zbornici takozvano fakultetno predlogo, s katero naj bi se ustanovila italijanska pravniška fakulteta s provizornim sedežem na Dunaju, pri čemur naj bi bilo zakonito določeno da se najdalje do 1. 1916 premesti v kako italijansko mesto, katero bi morala zbornica zopet zakonitim potom določiti vsaj tekom 1. 1913. Vlada se je s to predlogo navidezno umaknila vsem težkočam: varovala je od Nemcev poudarjani »nemški značaj« Dunaja s tem, da naj bi bilo glavno mesto le nekako pomožno sredstvo v težavi krajevnega vprašanja, izognila se je italijanski zahtevi po Trstu obenem pa Trsta ni izključila, ker spada to meste po mnenju vlade med »italijanske kraje« in hotela je sebi varovati glede končne odločitve proste roke s tem, da si je pridobila na času za pogajanja med strankami. Navidezno v parlamentu ni bilo stranke, ki bi bila italijanski fakulti načelno nasprotna, če izvzamemo nekatere najhujše vsenemške radikal-ce, na drugi strani pa se je od vseh strani poudarjalo, da vladna predloga nikogar ne zadovoljuje — kar se je smatralo čisto po avstrijsko za najboljše znamenje. Toda kmalu se je pokazalo da narašča v nem>kem Nationalverban-dn in sicer pod vplivom šovinistično nahujskane mase, čim dalje ostrejši odpor proti vladni predlogi. Ta odpor je bil v začetku naperjen le proti določitvi Dunaja kot sedeža italijanska visoke šole, spremenil pa se je skoraj pod vplivom nemškega nauka: Nenemci ne smejo dobiti nikake visoke Sole« v nasprotovanje proti italijanski fakulteti sploh. Ko se je v zbornici imelo vršiti začetkom jesenskega zasedanja prvo branje vladne predloge, je velika večina nemškega Nationalverbanda že glasovala proti temu, da pride vladna predloga sploh na dnevni red in z glasovi slovanske opozicije se je šele dosegrlo prvo branje, v katerem so potem nemški govorniki kar najest rejše poudarjali svoje odklanjajoče stališče. — Pozneje se je zdelo, da se je National ve rband pomiril in akoravno Italijani svoje zahteve, da naj prične proračunski odsek pred vsem razpravljati o njihovi fakulteti, ni«> mogli uresničiti, so vendar dosegli da je sklenila konferenca načelnikov strank (tudi z glasovi Nemcev) dati faknltetno predlogo kot drogo točko na dnevni red prora-cvBslceefB odseka, pričeti torej tozadevno razpravo takoj po koncu bud-getne debate. — Popolnoma nepričakovano je potem pri tej priliki izbruhnila nemška ohstrnkeija. katero so takoj podprli tudi naši klerikalci in pod vplivom šovinističnih elementov je sklenil nemški Natio-nalverband odkloniti ne le Dunaj, ali kak nemški kraj kot sedež bodoče italijanske fakulte temveč tudi vsako italijansko mesto na Tirolskem, ter se (sicer za člane neobvezno) izrekel tudi proti umeščenju fakultete v kakem primorskem kraju. Nemški Nationalverband je torej napovedal Italijanom vojsko, obenem pa se obrnil proti vladi, akoravno je vladna stranka, akoravno sedi njega zaupnik v kabinetu in je torei bila fakul-tetna predloga v dosedanji obliki podana z izrecnim sojrlasom teera zaupnika in privoljenjem odločujočih činiteljev Nationalverbanda. To je politično jedro »italijanske afere« in dolžnost slovanskih strank je bila izkoristiti priložnost v smi^ln utrditve slovanskega ugleda in veljave oziroma zmanjšanja i>olitične-ga vpliva, nemškega Nationalverbanda. Zato je bil od češke strani lansiran novi ?iačW: italijansko fakulteto v Prago. V slučaju da se jic-reči, se vez med Italiiani in Nemci trajno pretrga in idoja »germansko roman-Vrpcra bloka« spada med strro šaro, Nemcem se nadalje pokaže, da njihov veto nima neomejne veljave, nemška politika se pred celin svetom razkrinka kot protik ulturna, razvoju vseh nenemških narodov in s tem tnd» rtarvrodkn državo nevarna. LISTEK. Pismo j bolltto. (Od našega prav posebnega poročevalca Zmagoslava Kebra.) m. Šara-Šat, na sv. Martina dan. Dragi gospod urednik! »Evropa, tebi gre boljše! bi bil saklicaJ Goethe, če bi bil Amerika-nec. Vi jeste Martinovo gosko in berete, kako se nam godi tu doli. Jaz pa .-rdim za starim vodnjakom. obdan od kamel, ki me prištevajo že med >voje. in hrbet me boli, zlasti tam, izgubiva svoje pošteno ime. Po tisti noči, o kateri sem vam za•■■ [ie pisal, sem hotel zapustiti me--to tripolitansko. kjer m grabežljivi Abrncuži vsak dan kaj anektirajo. Telo zadnjo črko tega mesta so ukradli in i-a imenujejo samo fa »Trinoli«. Ko sem zjutraj prišel do stražo ori mestnih vratih, me vpra-is laški konrol, koliko da je ura. Pokornem svojo uro in mu povem, da je & le pot. Nato mi reče: »Rana ura, zlata ura« in si podari mojo zlato uro. Da, da, pregovori imajo vedno prnv. Potem me je pa nnznj v me<*to zapodil, češ. da zunaj ni varno. Ker so bile še vse kavarne zaprte, sem I dil okrog in zašel na prostor, kjer je stalo nekaj aeroplanov. Nihče me ni vid*1!, te par bab-nic, ki so šle že navsezgodaj v moše-jo, je capljalo mimo mene. Spustil sem vse aeroplane, na zadnjega seveda sem sam sedel. Tako smo s frčal i v zrak in zapel sem si tisto: »Kos je bil pa špasa sit.« Bogve, kam frče drugi nrazni aeroplani sedaj: mogoče se bodo onstran Sahare v kakem pragozdu doli vsedli in se tam zaredili. Ko je straža začela spodaj kričati, sem bil že daleč zunaj in sem se spustil doli. Toda to ni alo kar tako; najprvo sem polomil oazo, ki ie bila tamkaj. P-ilme so se kar tako lomile in datlji so se doli vsipali, kakor majkebri. Nato sem prevrnil pet turških kanon, odprmil par streh uborrim kmotičem. miniral karavano in se naposled zaril v pesek. Takoj je pribmme1 arabski šejk s svojimi jezdeci nad mene in ta šejk me je dal naŠejkati — to je arabska beseda, pa v saharskem narečju —. da se mi je delala kar fata morgana pod križem. No. ?fm si mislil, ko pridem do glavnega kvnrfirja. me bodo že iz-noznaii. Ali plavni kvartir se mi je bil tačas tudi že sodnijsko odpovedal. Sprejeli so me sicer s palmovimi ve-iamv a brez HsH*. in držal? so jih na tanjšem konen. Ko sem se jim približal, so začeli z vejami mahati in se 8 niiroi venomer močno dotikati mojega to'ese. Naposled me je »zoornal neki oficir in je ukazal: »ftlus!« To se pravi toliko, kakor »naj bo zadosti«. Vladi pa se zopet enkrat ad oculos demonstrira velika nemška laž, da so Nemci edina opora redne in uspešne državne uprave. Nemci vse te nevarnosti dobro slutijo in v njih vrstah se od dne do dne stopnjuje jeza nad nepričakovanim razvojem dogodkov. V tej jezi pozabljajo celo na meje lastne skromne pameti, ter protest i rajo danes tudi proti Pragi kot sedežu italijanske fakulte, čes, da je Praga — tudi mesto nemške kulture. Prepozno uvidevajo vodilni nemški politiki v kako nevarni položaj, jih je spravil lastni šovinizem. V parlamentu je mnogo resnih, tudi čeških politikov, ki v realiziranje »praškega načrta« sploh ne verjamejo, ker si pravijo, da bodo Nemci proti tej eventualnosti z vso silo nastopili. Sklep parlamentarne komisije »Enotnega češkega kluba, da soglašajo Čehi s premestitvijo italijanske fakulte v Prago, ima pred vsem veliko taktično vrednost. Čehi nameravajo namreč v proračunskem odseku izzvati odločitev: glasovati bo treba o vladni predlogi (Dunaj). Nemci bodo proti, izreči se bo o Pragi, Nemci bodo proti, vladna stranka bo torej ne le glasovala proti vladni predlogi temveč tudi proti (za sedaj) edini možnosti rešiti kabinet hi neprijetne, da, celo nevarne zagate. Nastane vprašanje zakaj sedi v kabinetu nemški zaupnik Hochenburger, iko je dokazano, da je zgubil ves vplivna svoje somišljenike in zakaj bi naj vzdržal grof Stiirekli v svojem ministrstvu moža. ki je na drugi strani vsem ostalim strankam trajno izzivanje? Treba torej revizije v razmerju vlade do Nemcev in ta revizija ne more biti za slovanske stranke neugodna! Češka politika je namerila po tej noti ter hoče vlado in parlament prisiliti, da si stavita zgoraj navedeno vprašanje. Z našega jugoslovanskega stališča pa bo treba k temu načrtu pri-djnt» še nekatere stvarno opazke. Veliko zanimanja je vzbudil v zbornici deviški govor finančnega ministra Zaleskega. Zaleski igra v posameznih kabinetih takorekoč vlogo »dekleta za vse«. Začel je kot poljski minister - rojak, po padcu Globinskega je upravljal nekaj časa železniški resort. v novem Stiirgkho- vem ministrstvu je najprej upravljal do Bratovega imenovanja poljedelske zadeve, potem pa prevzel finančni resort. Novi finančni minister je jako zmožen človek, toda da bi obvladal tako raznolične in obsežne stroke, o tem seveda ni mogoče nikogar prepričati. Njegova parlamentarna usposobnjenost pa ga je v vseh položajih obvarovala pred fiaski. Toda danes je bilo treba pokazati barvo, odkriti parlamentu vsaj misli, če že ne pokazati uspehov. Debut ni bil ponesrečen in vsaj glede kritike, ki jo je izrekel novi finančni minister o javnem gospodarstvu ter o resnih svarilnih besedah glede bodočnosti avstrijske narodno - gospodarske politike zasluži Zaleskega govor odobravanje — in premišljevanje. V zadnjih 10 letih je napravila država vsak dan eden milijon kron dolga in državni izdatki so od 1690 milijonov v letu 1902 od leta do leta rapidno naraščali, 1907 smo prekoračili drugo milijardo, danes se nahajamo daleč notri v tretji. Financijelni viri pa so ostali isti in se je njih izdatnost le počasi množila, med tem ko narašča ekspanzivnost budgeta z množečimi se državnimi nalogami z naranču joči ni prebivalstvom. Na vseh poljih imamo nedostatke: potrebujemo šol, cest, železnic, regulacij, hočemo zboljšanje materi je ln ega položaja državnih nastavljencev, treba je na vseh poljih krepke investične politike. To uvideva vlada, to zahteva parlament. Toda zbornica le zahteva, dati pa noče nič; poslanci se navalijo na državne blagajne, vlada pa jih mora braniti — narobe Katon! In parlament sili k nadaljnemn zadolževanju, mesto da bi odprl nove davčne vire. Zadolževanje postaja nevarno gospodarskemu razvoju in padajoči kurzi avstrijskih rent svarijo k največji opreznosti. Bo li Zaleski ona krepka pa tudi sposobna sila, ki krene i državno gospodarsko politiko na srečnejša pota ? Pri nas se je vedno pojavljal v državnih financah malenkostni duh brez velikih misli in krepkih dejanj, pomenja li novi finančni minister preobrat k boljšemu? V nadaljeni razpravi se je oglasil tudi poslanec Stranskv ter duhovito in ostro prerešetaval nenemškim narodom škodljivo politiko avstrijskih vlad dokazujoč svoje trditve tudi z vzgledi iz slovanskih dežel. Generalna doba ta !>o danes v poznih urah končana; o nadaljnem programu smo že brzojavno poročali. V sredo 20. t. m. nastopi zbornica božične počitnice. V naslednjem sejno poročilo. Današnje nadaljevanje razprava o proračunskem provizoriju je začeft finančni minister Zaleski, ki je izrekel upanje, da bo kmalu imel priliko, zastopati tiste davčne predloge, ki so jih pripravili njegovi predniki. Finančne razmere mu delajo skrbi, zakaj izdatki naraščajo hitro. Lieta 1907 so poskočili izdatki za 262 milijonov, v naslednjih letih pa za 257, 174 in 100 milijonov. Tako segajo sedaj izdatki že v tretjo milijardo. Naraščanje izdatkov je splošen pojav. Vzrok temu je na eni strani pomno-žitev prebivalstva, na drugi pa parlamentarizem, kajti volilci sodijo, da je poglavitna naloga njihovih poslancev, prinesti kolikor mogoče denarja domov. Obenem pa se volil« branijo vsakega novega obre men jenja Poslanci naj ne bodo samo ljudski zastopniki, ampak tudi ljudski voditelji, da bo ljudstvo obvarovano tiste katastrofe, ki mora priti vsleci nereda v finančnem gospodarstvu-Država je v mnogih ozirih še zaostala, a čakajo jo novi veliki izdatki, za zboljšanje plač državnim nastavljen-cem, za vodocestno zgradbo in lokalne železnice. Toda vlada, kakor parlament bi zanemarila svojo najvažnejšo dolžnost, če bi storila le še en korak, ki bi provzročil nove izdatke. Najprej pokritje, potoni izdatki. Finančno gospodarstvo se mora tako urediti, da se bodo z intenzivno gospodarsko politiko državne moči okrepile. Za nobeno ceno ni riskirati, da bi vojni slučaji motili ttt razvoj in podrli pod groznimi katastrofami vse delo. Bremena, ki jih nosimo za armado, so podobna zavarovalni premiji, ki jo vsak rad pla* ča, kdor hoče za slučaj kake katastrofe zavarovati svoje imetje. Če se glede izdatkov ne moremo omejiti, je treba najhitreje rešiti nove davčne predloge. Glede budgetnega provizorija se vlada v obče strinja z odsekovimi predlogi. Odsek pooblašča tudi vlado, da sme za podpore p*> ujmah najeti tri milijone. Za te podpore je pa že preskrbljeno in zato vlada ne rabi tega dovolila. Vlada, pa odklanja različne druge predloge. Tako je dr. Korošec predlagal 12 milijonov za preprečanje depekoracije. Namen Je prav dober, a vlada ima že Potem mi je povedal, da ljudstvo mrmra nad menoj, ker sem nenadoma izerinil iz svetišča in da so vse moje kamele in žene in drugo prod-tadan prodali v korist obmejnim Arabcem na javni dražbi. »Nemo nrooheta in partibus infidelium!« Oficirji tako niso nikdar verjeli na moje svet.Ti'štvo; to so od Evrope pokvarjeni framasoni in liberalci. In sedaj me ie bilo se ondotnje pošteno, ubogo ljudstvo zapustilo! Tako mi je bilo pri srcu, kakor štemanemu te-hantu, če pride v Ljubljano, pa ga od kolodvora do škofije nihče ne pozdravi. Da, vera peša vsepovsod!! Napravili so me za desetkamel-nika, t. j. hlapca nad 10 kamelami. Sedaj nas c^di vseh enajst tukaj za starim vodniakom in ^ dnino se, kakor bik nova vrata, Prneim, nova vrata, to sem jax! Obljubil sem vam sporočila, kako sem generala Canevo intervijal. Poročilo je bilo že spisano, pa mi ara je ravno zdajle Burklja pojedla. To ie namreč moja glavna kamela, takorekoč erardedama teh kamel. Dal sem ii takoj zaušnico, ona me je nato onljuvala, ostale kamele so izjavile, da se s predpljuvalko popolnoma strinjajo, in so me tudi opljuvale. no in nato smo bili zopet prijatelji. A la guerre. comme a Ta gnierre. S Canevo sva se pa tako-le pomenila: »Kai menite o dolgosti te voj-cVp e^scelenca?« »Končana bo. kakor hitro bo mir sklenjen.« »Kaj sodite o sovražniku?« »Prosim, jaz nisem sodnik.« »Kakšen je duh v ase armade?« »Po potnih nogah.« »Zakai ste dali postreliti 4000 Arabcev, žen in otrok?« »Smilili so se mi, še jesti niso imeli; "zdaj so v nebesih in vsak ima celo družino seboj.« »Vi ste zares 14karatna cimeu-tirana zlata duša, ekscelenca!« »Kakor kdo more.« »Kako si boste to deželo zvoje-vali?« »Saj je že naša, saj smo jo anektirali !« »Ah, saj res; prosim kako se pravzaprav anektira?« »Pride se kam in se reče: tom-pus ne to deželo; pa je vaša.« »To bi bili pa lahko tudi iz Rima rekli, čemu potem še ta vojska?« »Tudi moje mnenje je, da bi bili lahko vsi skupaj doma ostali; pa s pol u mescem je križ in zato sta si zdaj križ in pol u mesec že cel mesec na-vskrižu. Turek ne razume Evrope, zato ga mora hodit kultura na lice mesta lizat.« »Želim vam, ekscelenca, da bi se kmalu izlizali.« Tu je zazvonil telefon in ločila sva se s tem možem, ki je pravi tip laškesra crenerala. kar ni čudno, saj je Lah in tndi general. Komaj sem tole spisal, je začela avita c^ltura že zopet lizati bolnega moža. Bitka je zelo vroča, ker se je vnela. Turški general je pravkar ja- ha! mimo mene, za vratom nosi, kakor vsi turški generali, takozvano visoko porto. Komaj je bilo zaklica,-no »odpik«, so se zakadili Muzel-možje od vseh strani proti mestu. Za gradom vidim mlinske kamne tri, ki jih žene rdeča kri. Pa jaz bi kruha, ki ga iz te moke ne bo, nikakor ne hotel jesti. Turške puške pokajo, se laške gospe jokajo; tam tudi turški vojvoda stoji, krvavi meč v rokalt drži, pa pravzaprav le v desni. Čas teče; že dve uri preliva laški general Frugoni, ki stoji na braniku in orje ledino, svojo kri za blagor očetnjave — da, da, težek je vojaški stan in najlepše bukvice so ur-lavbarski pos. Ravno zdajle je zakli-eal general Scasa Turkom: »Bežite« če ne pošljemo toliko aeroplanov, da bodo sol nce zatemneli.« — »Še bolje, so bomo vsaj v senci borili,« mu je odvrnila prava konstantinOpolitan-ska baraba s čikom v ustih. Te besede postanejo gotovo zgodovinske. Bitka se noče nagniti na nobene« stran. Zdaj so poslali alpine v boj; pa ti so rekli, da ne gredo. »Ma ga je za planina, ne za ravnina« se je slovensko odrezal Rezjan, ki so ga vtaknili v kraljevo suknjo, ki je pa sicer po Goriškem in Kranjskem nož>j brusil. Večerja je že zdavnaj kuhana iu še se vojskujejo. Zdaj so se zaceli še kregati, kdo da je premagan, pa nobena stranka noče biti tepena. Zato sta se zdaj obe stepli. Pometali so pn ške t takozvano kortrao, zavihali fond, ki dobi na leto 6 milijonov. Poslanci Waldner, Pachcr in Seitz zopet zahtevajo 20 milijonov za zboljšanje učiteljskih plač. Namen, zbolj-.^ati učiteljske plače, je dober, toda to je naloga deželnih zborov, ne državnega zl*>ra, V kolikor pa se gre y.a saniranje deželnih financ, je do-rioni predlog že predložen. V debati so govorili Malo rus dr. O k u n i e w s k v . krše. - socijalee Roitinger, Malorus dr. S m a 1-^ t očki, Italijan Battisti in nemški nacijonaiec R i n s p i u n e r. jVk-. demokrat Hillebrand je prijemal nemške nacijonalce, ki so rešili $ 14. s katerim je omogočen absolutizem. Toda Prancn Jožefu bo sledil Prane Ferdinand in vse kaže, da se bo moral takrat parlament še "bolj energično braniti absolutizma. Tudi ščuvanje na vojsko se nadaljuje. Narodne stranke Irodo š*> občutile zahvalo hiše habsburške, ki jo je že Schiller poznal. Obžalovanje, katero je izrekel prestolonaslednik povodom odstopa Con rad a - Hotzendorfa pojasnjuje položaj prav izredno. Ljudske mase nimajo ničesar opraviti s prestolonasletlnikovo politiko. Češki naprednjak dr. S t r a n s k y je govoril zlasti o imenovanju sodnikov na Češkem in Moravskem iti omenjal tudi đogođhe pri jnstiei na Slovenskem. Ko je govoril še Poljak J a -w o r s k i sta dobila besedo generalna govornika S tern je bila debata končana. Koncem seje je bila še mala prašta zaradi nkrajinske^a vprašanja. Itflll]onsKo-tur!Ko volno. S tripolitanskega bojišča. italijansko poročilo is Benghasi-j& pravi: V noči od 10. na 11. t. m. .^o Turki z vm» silo napadli del italijanskih čet. Po kratkem, živahnem boju, so se morali Turki umakniti. Turki in Arabci so pustili na bojišču ;J6 mrtvih, med temi tri Tnrke ter so mnogo mrtvih in ranjenih vzeli s seboj. Italijani so imeli tri mrtve in 12 ranjenih. A T—fin porot j, da je v rimskih vojaških krogih razširjena vest. da se je 11. t, m. vršila v Derni velika bitka, v kateri je bilo 500 Italijanov usmrćenih ali ranjenih. Z Malte poročajo BOL 1. m. v Ca* rigrad: Včeraj so Italijani pri Beni Llulejni, dva kilometra od Derne, napadli naše predatra>- . broječe 350 mož. predno ep se motali poslužiti orožja. Le malo jih je moglo zbežati do glavne armade. Pri Muhejdich 96 boj nadaljuje. Ob dveh popoldne smo morali zaradi sovražnikovega streljanju iz topov umakniti proti Kurejšiji. Proti četrti uri smo stopili a>pet v ofenzivo, zaplenili 5 topov in 1'457 pušk. Naše izgube so velike, padel je tudi en častnik. Oardanelsko vprašanje. Iz. Carigrada poročajo: Ze par rim m.' bavi „Tanine z dardanelskim vprašanjem v zmislu, ki je ugoden Rusijo. Pogoji Turčije, da se otvori jo Dardanele, so: Privoljenje Kurije, da se odpravijo kapitulacije, status quo na Balkanu, za kar naj Rusija garautira, ur« ditev perzijske meje po turških željah, odstop Rusije r»d železniških pravic v Vzhodni Anatoliji. »Osmanski Lloyd<- pa j»o- -i rokave in >e stepli, kakor ua žcg--nanju. K sreči je takoj energično nastopila mestna policija in je pretepa-*-e ločila. Še enkrat so se Lahi in Turki obrnili drug za drugim in pokazali si osle. nato so molče trobcu taje od marširali vsak na svojo stran. Večerja seveda je bila že vsa obstaua: oa Turek pravi .-.amo »kismet« in jo mirno poje. tudi če je slaba, Vsak kristjan bi v u^id stačajn rekel »ti hudič, ti,« kar je mnogo daljše in tudi nič ne pomaga. Turek je pač fatalist; zato je Lahom tako fatalen. Turki so privedli soboj nekaj vjetnikov. Tudi tisti Rezjan je zraven. Slovan povsod brate ima! Ampak kakšne! Zdaj so in u dali sablje hrusit, jaz pa svoj žepni nožič. Dodelili so mi dva v jetnika, da mi moj penzijonat desetih kamel snažita in krmita. Torej sein vendarle še nekdo; imam pod sabo 10 kamel, enega prostaka in enega koprola, Koprol je ravno tisti, ki si je mojo uro za spomin obdržal. *No, koliko je pa dam« ura?« sem ga vprašal in ga prijazno brcnil, ko je poleg kamele na tJeh čipel. »Dio mio!« je zakričal, ko me je izpoznal. Ure pa sploh nima več, ker jo zdaj nosi šejk rodu Senusi. Za kazen, da mi je uro izmaknil, mi mora moj koprol s palico petdesetkrat v pesek zapisati: »Ni vse zlato, kar se gveti.« Zidaj je ravno pri devetinštiridesetem zapisku; pot ga obliva, da >e moža obduha na pol kilometra in tako je izmučen, da komaj že piše. Mu je že prav; schon zeigen; krote naj se mu zarede v želodcu in gosenice naj mu pri ušesih ven rasejo. Salem aleiknm! Vaš Keber-efendi. rova, da dardanelsko vprašanje ne pride za časa vojne več v poster. »Daily Telegraph« poroča, da se med Carikovom in turškim zunanjim ministrom še vedno vrše dogovori kot uvod za obvezua pogajanja. Busija se hode odpovedati svoji pogodbeni pred pravici glede grudne železnic v okolišu Črnega morja, kakor tudi glede zveze teh železnic s kavkaski m i železnicami. Rusija pa *a to zahteva, naj Turčija odpre Dardane-le za njene vojne ladje. Rusija bi se eventualno tudi a tem zadovoljila, da pasirajo ruske vojne ladje le posamezno in spremljane od turških vojnih ladij Dar dane le. Rusija namerava najprvo po vzoru nemško-francoskih pogajanj skleniti rusko - turško pogodbo, ki jo bo potem, ko bo še gotova, predložila velevlastim v odobritev. Rusija računa na pomoč Francije in Anglije in pa s tem, da se bo Nemčija izjavila kot neintere-sirano.__ Politična Kroniko. Današnja »Wiener Zeitung« priobčil j*1 cesarjevo lastnoročno pismo na zunanjega ministra Aehrenthala in oba ministrska prezidenta Stiir-gkha in Khuena s katerim sklicuje delegacije na 28. ». m. < lan držav n •»železniškega sveta, tajni svetnik sekcijski Sef dr. pleni. Exncr je odložil svoj mandat in utemeljuje svoj izstop z glasovanjem od 11. t. m., ko je baje slovanska večina železniškega sveta prešla preko interesov državnega glavnega iu stolnega mesta na dnevu i red. * Včeraj se je vršila tretja poljako-rnsinska sprsvna konferenca, Rusini so izjavili, da je najma o j. kar morejo zahtevati, ena tretina mandatov prihodnjega gališkega deželnega zbora, dasiravno tvorijo Rusini po • »fic-ijalni statistiki več kakor 42f/o vsega prebivalstva. Ker as Poljaki o Tej zahtevi niso hoteli izraziti, in ker hočejo imeti dozdevno za tako dovoljenje neke kompenzacije, so izjavili zastopniki Rusinov, da -o nadaljna pogajanja brez pomembna in da so se poljsko-rusiuska spravna pogajanja razbila. Na Hrvaškem se arode baje nasilnosti, kakršnih kraljevina še ni doživela. Takoj, ko pridejo kandidati koalicije v svoje volilno okraje, jih -prejmejo orožniki in ženejo iz občine v občino. Vsak stik med kandidati koalicije in volilei prepreči oborožena sila. Najvplivnejše pristaše koalicije zapirajo in jih vlačijo po več dni po ječah. V več okrajih sn se prebivalci obrnili že na kabinetno pisane in prosili za zaščito in pomoč. Uradni list seveda dementira vse te nasiln m er dolži koalicijo, da ona ufjroia mir in red. Interesantno je. da ni prišlo še v nobenem volilnem okraju do nemirov, k čemur pripo-• ore jo v prvi vrsti opozicijonalni časopisi, ki svare ljudstvo pred vsako na-«i in ost jo. r r nogo rs ki kabinet je včeraj de-misijoniral, kralj pa demisije ni sprejel, marveč izrekel kabinetu svojc popofaM zaupanj*'. Tudi skupščina j«- izjavila, drv hoče podpirati kabinet Tomanovič. Danes se \ riB prva seja skupščine. i I -.t- Kakor poročajo uradna izročila s (M inja. se je začelo veliko saiaško -ibanji- v bližini Skadra in v vseh krajih, kjer stanujejo Miriditi. Vstašev je baje kakih 12.000 in so se krvavi boji že začeli. Kra»ruska komora je sklenila vzeti v pretres v četrtek |>opoldne francosko-nemško pogodbo ter nadaljevati tozadevno posvetovanja ob popoldnevih, med tem. ko ostanejo dopoldnevi rezervirani zu posveto-vanja o proračunu. * Angleški kralj Juri je bil včeraj opoldne proklamiran za indijskega cesarja. Kratko pred koncem dur-barja, to je slavnosti kronanja, je proglasil eesar Juri, da bo preložil sedež vlade indijskega cesarstva iz Kalkute v Delhi. v * Kljub premirju, sklenjenem med kitajskimi revolneijonarji in vladnimi četami, boji niso prenehali. V okolici Šihkiačvanga so cesarski baje skoro popolnoma uničili stražo revolucionarnega voditelja Čang-šuna. •— Iz Tientsina poročajo, da so tamošnji bogati Mandžujci ustanovili družbo, ki šteje že 700 članov in ima namen, pomoriti vse vplivnejše republikanske voditelje. Morilcem obljubljajo premije po 20.000 funtov šterlingov. Tudi Vuhučaj, ki je bil že umorjen, je stal na oni listi. 6000 funtov plačajo onemu, ki umori kakega manj pomembnega voditelja, 2000 funtov je najmanjša nagrada, največja pa 200.000 funtov sa onega, ki umori Juaašikaja, ne zahtevajo pa, da bi umoril kdo Jnanšikaja še sedaj, marveč hočejo čakati, da bodo Mandžuji imeli v rokah zopet vso moč. Tudi kitajski regent in princ Činy višata za to drnibo. Onih 700 članov družbe as rasdeli m 18 pro- vincij. ftoiersko. Is Celja. »Andmark-MitMlun-gen« prinašajo sledeče zanimivo poročilo: »Te dni se je ustanovila v Ce '-n s pomočjo mož, ki delujejo na odličnem mestu v naši javnosti, nova velika narodna zadruga pod Imenom »Prva jtržnoštajerska pridobitna in prodajalna zadruga za sadje in zelenjavo, z. z o. z.« Njen sedež bo na Pragerskem, kjer se zgradi tovarna za konserve in primerna skladišča ter hladilnice. Naloga te zadruge bo naselitev nemških vrtnarjev in dobro, racijonelno gospodarstvo na lastnih zemljiščih, kjer se bo pri-•felovalo fino soči v je. To in pa gotove, v inozemstvu priljubljene in daleč razširjene konzerve se bodo spravljale na večja tržišča. Velikega narodnost nega pomena je določitev pravil, da ^e mora za 50/£> rezervne-gra fonda vedno nakupiti slovenska zemlja in 10% se rnora porabiti za nacijonalne namene. Delež znaša 20 kron (kako je jamstvo, ni povedano), zadružniki smejo postati samo Nemci arijskega pokolenja.« Nemci imajo čisto prav, da skušajo izrabiti za-se naravno bogastvo Sp. Štajerja. Slovenci tudi nimamo nobenega smisla za take stvari - - pri nas ustanavljajo politično vladajoči farji le posojilnice, da opravijo kmeta pod svojo komam lo ; fer* pri tem kmet gospodarski l>ogine. to .ie farjem malo mar. Iz Celja. (Slovensko gledali š č eA Dramatično društvo je imelo jako dobro idejo z včerajšnjo IH>poIdansko predstavo. Dasi ni bilo veliko reklame ter mnogo ljudi, »lasti zunaj, ni vedelo za to popoldansko predstavo, je bil uspeh že glede obiska vendar popolen: došlo je rljr.. Videlo se je njim in nam, da sm<» na domačih tleh. Klali naprednih »mv. akademikov v Celju. Izredni občni zbor ho v četrtek, dne 14. L m. ob polu 2. uri popoldne v društvenih prostorih v ^Narodnem domu«. Dnevni red: a) razdelitev IV. narodne zbirke (pod ipulzorstvoin i Narodnega sveta spod-nještajersktigac): h) slučajnosti. Clualji dobro došli! Odbor. fz 2alca nam poročajo: V ponedeljek je umrla na Dunaju mati bivšega ministrskega predsednika barona M. V. Becka. Zbolela je šele zadnje dni — 841etna baronica je bila izvanredno telesno in duševno čila ženska — v petek jc nastopila agonija in v ponedeljek je umrla Gotovljani se bodo vedno radi spominjali ljudomile baronice, ki jim je bila vedno iskrena prijateljica in je storila zlasti revežem neizmerno mnogo dobrega. N. p. v m.! Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? V ponedeljek se je mudil namestnik grof Clary na Dunaju. Bil je pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu v zadevi delazmož-nosti štajerskega deželnega zbora. Govorila sta gotovo tndi o raspustu, kl je po naših informacijah selo mogoč. Vlada namerava na vsak način sklicati dne 8. januarja štajerski deželni zbor, mu predložiti delovni program in ako obstrukcija klerikalnih Slovencev ne preneha, končati isto z razpustom deželnega zbora. Smrtna koma. V torek zjutraj je umrl v Gradcn žalski zdravnik dr. M. Bergmann. Podvrgel se je neki operaciji, ki se pa ni srečno končala. — V Brežicah je umrla gdčna. Olga Srebre, hči odvetnika dr. Srebreta. Umrla je na sušici. Obema rodbinama naše sožalje! Proračun mesta Gradea aa leto 1912 izkazuje za leto 1912 nič manj ko 1107.023 K primanjkljaja. Tega bode mesto občutilo tem huje, ker ga s črtanjem v proračunu ne bo mogoče odpraviti. Treba bo zdatnega zvišanja občinskih doklad. Tako gospodari tista stranka v Gradcn, ki v Ljubljani vedno zabavlja na občinsko gospodarstvo. Pomanjkanje obrtnikov y Zgor. Slov. gor* vodno bolj občutimo. Ni tfS dobili niti za drag denar. Domačini se ne posvečajo obrti in tako smo sedai navezani v tem oziru na Cmn-rek. ftt. Ilj, Maribor. Ni to samo v narodnostnem oziru velika škoda, am-pah tndi v gospodarskem. Namen »Siimdarfec« naseljevati v teh krstih nomčurske obrtnike, nam lahko zada neoodravljiv ndsree. Hie R hodu«! K**o se godi kmetu. Pri Sv. Jakobu v Sov. gor. je zadela posestni-co Alojzijo Reisman letos sledeča ne sreča pri živini: srH>mJ*di ji j<> padla kobila, vredna 1200 K. po leti svinja (70 K) in pretečem teden vol (600 k**ou). Povrh tega ji je toča pobila vinograd. Davki so p« vedno večji. Slovanska Čitalnica v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v torek, dne 19. decembra t. 1. ob poln 9. uri zvečer v svojih društvenih prostorih. Ik Maribora. Klub »Pipec« je nabral po vinarjih 'zopet 50 K, ki jih je daroval »Ljudski knjižnu*i': v Mali boru. Neumornim nahirateljem srčna hvala! Iz Maribora. Člani in prijatelji Mana »Narodni Pin*>c« se vabijo v^:1no na prijateljski sestanek, ki s 1 priredi v soboto, dne 16. t. m. v Inkrelovi gostilni v Krčevini pri Maril*>ru (veranda) . Odbor bo poročal o svojem delu. Začetek ob 9. uri zvečer. Ix Maribora. VHeeenjeni goep. urednik! Prav pravite, ko pišete, da bi Slovenci pri nekoliko večji agitaciji lahko prodrli pri volitvah v osebiH/dohodninsko komisijo v cenil-nem okru ju Maribor - dežf la na celi ertr Bilo je namreč zopet tako, kot zadnjič pri volitvah v okrajni zastop. Delale se je tako »tiho«, da volile: sploh kandidatov niso zvedeli. Nekaj zineš!jivih slov. volilcev ni volilo ter se nihče ni zmenil zanje. Koga se je ime*o pa vprašati? Agitacija je sedaj toliko laži«, ker ljudje niso tako vpreženi z delom. Za slične volitve bi morala obstojati skupna slov. organizacija, ki bi mnogo vec dosegla kot gospodje pri -Straži« in »Gospodarju«, ker imajo narodnjaki kot dr. Rosi**a i. dr. meti Inkajfilljini ljudstvom velik u*rled. A je Še cela vrsta drugih okoliščin, ki bi jih morala imei-i taka skupna organizacija v evidenci. Da se s strankarstvom t tika i me ne doseže, te so klerikalci sami že davno uvideli. Ob raznih prili knb si laste naslov *lov. volilne« rdfeora. IV. Narodna zbirka (III. izkaz). l*rejeli smo nadalje sledeče prispevke: Rajbenburg (Sokol) 5 K 50 v: Kapele (gdč. Olga Vidmar) 13 K 40 v: Jnršanci pri Ptuju (g. J. Go-rup) 25 K 40 v; Podgorje pri Slo-ven7irralnico. — Zginil je iz Studene pri Mariboru bojda zaradi prevelikih dolgov brivec Anton Mačnik. — Smrt v tujini. Blizu Badgastei-na na Solnograškem so našli pod nekimi skalami okostnjak nekega moža, na katerem se je videlo več polomljenih kosti in ubita lobanja. V napol gnili obleki so še našli papirje, ki kažejo, da bi bil to rudar Janez Sajovic, nekje iz brežiškega okraja. Delal je do maja letošnjega leta na Westfalskem. — Zaprliso gostilno in kavarno »Transvaal«, ležečo poleg Koroškega kolodvora v Mariboru zaradi tega, ker je lastnik mislil povzdigniti svojo obrt z radodarnimi ženskami. — O slabih varnostnih razmerah tožijo v radgonski okolici. Na Ogrsekm so se spravile skupaj cele tolpe tatov, ki kradejo in ropajo po bližnjih štajerskih krajih kar na debelo. Orožnikov je pa premalo, da bi mogli uspešno strašiti ob meji. — Izročili so celjskemu okrožnemu sodišču 26letnega živino-tržca Franca Mittereggerja zaradi goljufije. — V Laškem trgu so zaprli rudarja Konca in Vrenka radi tatvine obleke in perila. kim je dobila 27.000 kg premoga, ki ga prodaja občanom v množinah po 50—500 kg in sicer za ceno K 270 100 kg. Z novim letom namerava otvoriti občina tudi občinske mesnice, o katerih smo ie svoječasno poročali. Zaradi tega je šla pred kratkim k iupanu Metni t zu deputacija celovških mesarjev, ki je zahtevala da se opusti naprava občinskih mesnic Župan je deputacijo zavrnil. Primorko. Koroiko. Celovška občina in prodaja premoga. Celovška občina je uvedla lastno prodajo premoga. Pred krat- Vojaški avijatik v Gorici. V Gorico so prišli vojaški avijatiki, ki so pripeljali s saboj štiri monoplane »Etrich«. Ko poneha sedanje deževno vreme, prično z letalnimi poskusi na zanalašč za to prirejenem vojaškem letalnem polju na Vel. Rojicah. Te vrste monoplane rabijo sedaj tudi Italijani v Tripolisu. Mestni svet tržaški. V zadnji seji mestnega sveta jc bil sprejet predlog dr. Slavika, da se izroči mestnemu odboru načrt glede vpeljave plina v Kontovelj. Nato je razpravljal mestni svet zopet o mestnem proračunu za leto 1912. in sicer o poglavju: lokalna policija Pri tem je prišlo do astre debate glede predloga dr. Pin-cherle, ki je zatheval, da se stavi v proračun svota 1000 kron, s katero naj razpolaga higijenični odsek v boju proti alkoholizmu. Predlog je bil končno sprejet. Križki ribiči proti tržnemu komisarja v Trstu. Tržni komisar v Trstu, Bonifacv, je vložil proti ribiču Martinu Košuti in njegovim tovarišem tožbo zaradi razžaljenja časti. Ribiči so tržnega komisarja obdolžili, da je zaplenil slovenskim prodajalkam popolnoma sveže sardele in jim kljub opetovanim prošnjam tudi ni dovolil, da bi nesle ribe domov in jih nasolile. Dovolil pa je, da sta odnesla zaplenjene ribe domov dva Izo-lana, in je vrgel prodajalkam, ki so, ko so to videle, jokale na trgu, par kronic. Obtožbo je razširil Bonifacy tudi proti dr. Rybafu, ki se je zavzel za oškodovane prodajalke in celo zadevo naznanil magistratu. Ker poslanska zbornica o tej zadevi dr. Ry-bafa še ni sklepala, bi se morala vršiti obravnava samo proti ribičem. Temn pa se je dr. Rvbaf protivil, češ, da se obravnava tndi proti ribičem ne more vršiti, dokler ni gotovo, ali bo nastopal on pri razpravi kot obtožnec ali kot priča. Bonifacv je bil pripravljen celo zadevo poravnati, če mu dajo ribiči primerno izjavo. Ribiči pa so izjavo odrekli, ker hočejo dokazati, da so bile njih obdoi-žitve proti Bonifaevu opravičene. Sodnik je proglasil nato sklep, da se obravnava obravnava preloži za toliko časa, dokler poslanska zbornica ne dovoli postopati tudi proti poslancu dr. Rvbafu. Tripolitanski vjetniki. Včeraj je pripeljal v Trst ogrski parnik »Rakoezv« iz Neapelja zopet 136 tri-politanskih vjetnikov. Nekaj novega jc, da so poslali Italijani sedaj prvič med turškimi vjetniki tudi precejšne število Grkov, Črnogorcev, Armencev in drugih narodnosti. Turške vjetnike prevzame turški konzulat, vse ostale pa mora Avstrija poslati na svoje stroške do meje, ker so vsi brez sredstev. Vjetniki so se pritožili, da so bili v prenočiščih v Neaplju okradeni in da je nekaterim zmanjkala celo najpotrebnejša obleka.Tur-ške vjetnibe odpelje danes Llovdov parnik »Graz« na Turško. Nezgode. Včeraj je nmrl v bolnici v Trstu SOletni D. Olmo, ki je padel pod cestni valjar, s katerim so drobili gramoz. — Srčna kap je zadela trgovca na cesti Cavana v Trstu OOletnega Ivana Skrabeljna.__ Posestniku Ivann Balancn v Prošeku je pogorela 30 m dolga in 4 m široka lesena shramba, v kateri je bilo 40 voz sena. Ogenj je preskočil že tudi na hišo in hlev, vendar pa je ožgal le ostrešje. Škoda je velika in Ie deloma pokrita z zavarovalnino. Dalmacija v internrbanski telefonski zvezi. Poštna in brzojavna uprava je sklenila, da priklopi 1. 1912 tudi Dalmacijo internrbanski telefonski zvezi. Pred vsem zvežejo tele-fonično Opatijo in Zader. Nato pridejo v to glavno zvezo še v prihodnjem letu Šibenik, Splet in Dubrovnik. Dnevne vesti. + Prva seja novega občinskega sveta je post tot diserimina remm končno vendarle sklicana. Prva seja bo v ponedeljek 18. t m. Deželna vlada je glede sklicanja že dala vsa potrebna navodila vladnemu svetniku pl. Laschanu. Dnevni red te seje bo obsegal edino točko — konstituiranje občinskega sveta, to je volitev župana in podžupana. Pri volitvi župana in podžupana morajo biti navzoči vsi občinski svetniki. Kdor bi brez tehtnih vzrokov izostal, izgubi mandat. Za župana je izvoljen tisti, ki dobi nadpoloviono veČino oddanih glasov. Prvo sejo bo vodil najstarej- ši občioski svetnik. Kot taka prideta v postev sodni nadsvetnik v p. Fran ViNiiiRar in tovarnar Ivan Bonač. -+- Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, 15. decembra 19At, ob 5. popoln ne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim sporedom: 1. Preuložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva, li. Naznanila tajništva. 4. iTedlog za nakup lastnega zborničnega poslopja, 5. Zbornični proračun za leta 1912. 6. Prošnja deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug za pouporo. 7. frosnja kuratorija za i*> spesevanje obrti na KraujSKcm za prispeven k podporam udeležencev strokovnih tečajev. o. Volitev zborničnih zastopnikov v šolskin odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Spouuji biškj, Kamniku, Mengšu, Št. Vidu, Ribnici, Novem mestu, Metliki in Postojni. i>. Tajna seja. — »Narouna hinavšeina«. Kle-rikaicev se ne more z ničemer drugim bolj spraviti iz ravnotežja kaKor, iiKo se konstatira, da so Ljubljano za večne čase oropali samoslovenskBga značaja b tem, da so Spravili v obem ski svet 7 Nemcev. Na očitanje lega dejstva, ki je prava Ahilova peta za klerikalce, si klerikalni li*>ti navad no ne upajo niti črhniti, ker jim je vsaka diskusija o tej stvari skrajno ne ljulja. Tudi »Slovenec« je doslej previdno molčal, četudi smo mu at opetovano očitali grdu kierikaino izdajstvo, ki je odprto vrata občinske hi.se Nemcem, ki bi si s svojo močjo nikdar ne mogli izvojevati dostopa v občinski svet ljubljanski. Včeraj pa se je vendar ojunačil in je na naše očitanje odgovoril dobesedno ta-ko-le: »te s«* pa »Narodu« zdi še vedno vredno čvekati o 7 Nemcih, je to stvar okusa, pametni ljudje že dav-nej na to liberalno narodno hinav-ščino nič ne dajo. Nemci imajo toliko zastojistvo v novem občinskem svetu, kolikor je primerno njihovemu številu in Ujifcovi politični ter £Tos|Midarski poziciji, nič več in nič inanj.ee — Torej to je »narodna hi-navbčina«, ako se zastopa stališče, da u imajo Nemci v občinskem svetu ljubljanskem tako dolgo ničesar opraviti, dokler ne dado Nemci slovenskim manjšinam primernega zastopstva v občinskih svetih v Celju, Mariboru, Ptuju in v Brežicah. Da, * « bi tudi Nemci v Mariboru. Celju in drugod dali Slovencem zastopstvo v »bčinskih odborih, bi še vedno snu-i ne imeli pravice zahtevati, d« se jim v Ljubljani odpro vrata □o hiše. In zakaj ne? Ker je položaj Slovencev v imenovanih mestih docela drugačen kakor položaj Nemcev v Ljubljani. Maribor. Celje in ostala spodnještajerska mesta so samo jezikovni otoki, ki jih obdajajo krog in krog slovenske okolice. Slovenske manjšine v dotičnih mestih imajo oporo v slovenski okolici in vsi ostali pokrajini. A Nemci v Ljubljani 1 Tu so Nemci samo kolonija uradnikov, trgovcev in obrtniki jo vzdržuje na umeten način »Kranjska šparkasa«, naselbina, ki nima nobene opore in nobenega zaledja niti v okolici, niti v ostali de-ielL Če je vzpričo takšnim faktičnim razmeram stališče, da je s slovemsko narodnega gledišča neodpustljiv narodni greh in zločin, ako se da Nem-ceoa zastopstvo v občinskem svetu ljubljanskem, — »narodu« hinavšci-aa«, kakor pravi »Slovenec«, o tem j sodi poštena slovenska javnost. Slovenec« piše, da na tako »narodno hinavščino pametni ljudje že davne j nič ne dajo.« Nam pa se močno zdi. da s takimi trditvami slepi klerikalno trobilo samo sebe. Saj nado- stna deželnozborska volitev v L i ubijani še ni tako daleč, da bi se je klerikalci ne spominjali. Ta je dokazala, da pametni ljudje v L;nbljani ^ vendarle mnogo dajo na tako »narodno hinavščino«. Kar 2ort volilcev je pri tej priliki odpadlo klerikalcem in to samo zaradi tega, ker so uvideli, da je klerikalna politika v narodnem oziru skrajno škodljiva, da, naravnost pogubna. Zato naj klerikalci le govore o »narodni h i na v še i-ni« in naj še nadalje podpirajo ka- r doslej nemške težnje. l>odo v Ljubljani kmalu postali — pastirji brez ovac! -f- »Nemci imajo toliko zastopstvo v novem občinskem svetu, kolikor je primerno.« »Slovenec« torej zatrjuje, da so Nemci s 7 odborniki v občinski zbornici zastopani »primerno njihovemu številu in njihovi politični ter gospodarski poziciji v Ljubljani.« In vendar Nemci sami priznavajo, da so v najboljšem sluča-. n računali na to, da dobe, ako napao vse svoje sile, 5 mandatov. Potemtakem je 7 mandatov po priznanju Nemcev samih zanje več kakor >/primerno«. In kako so si pridobili ta plus na svojih mandatih? Javna tajnost je in vsa slovenska Ljubljana ve za to, da je pri občinskih volitvah igral na nemški strani glavno vlogo denar in da so morali vsi delavci v hišah »Kranjske šparkase«, kakor tudi pretežna veČina uslužbenec v pri nemških podjetjih glasovati za nemške kandidate. To je dobro znano tudi »Slovencu« in vendar si upa sedaj pisati, »da imajo Nemci toliko zastopstvo v novem občinskem svetu, kolikor je primerno njihovemu številu in njihovi politični in gospodarski poziciji v Ljubljani, nič več in nič manj!« Sicer pa ako so klerikalci tako vneti za »primerno zastopstvo« v občinskih odborih, zakaj niso napravili enakega volilnega reda, kakor za Ljubljano, tudi za vse ostale občine? Zakaj niso izvari-li AliČnega volilnega reda vsaj za kočevske občine, kjer se povsod nahajajo znatne slovenske manjšine? Ce je umestno, da so Nemci v Ljubljani »nrimerno« zastopani v občil -kem svetu, zakaj bi ne bilo umestno, da bi dobili tudi Slovenci zastopstva; v Kočevju in drugih kočevskih občinah? Cemu niso klerikalci tega storili .* J a. Bauer, das ist was anderes! V Ljubljani so klerikalci hoteli za vsako ceno priti v občiuski svet in ker to ni bilo drugače mogoče, kakor v družbi z Nemci, zato so za Ljubljajio zvarili volilni red na podlagi — »pravičnosti« in »primernosti«. Pa v občinah na deželi? Tu ni - pravičnost« in »primernost« v klerikalnem interesu, na Kočevskem pa klerikalcem ne dovoli uganjati »pravičnost« in »primernost« nemški stric. H- 73 dni po krivici v ječi. Vsa javnost strmi in se zgraža nad det stv; m, da je bil siromašen bebast človek celih 73 dni pozabljen v jeci. Vse se čudi, da deželnosodni pred l vaiik, ki mora po zakonu vsak teden obiskati ječe in dobi vrh tega še vsns mesec raport o vseli jetniku« ceLJl 73 dni ni zapazil, da je Prlin Jeriša popolnoma po krivici in popolnoma protip.>stavno zapri:. Ljudje lir Ti da mislijo, da je deželnosodni predsednik Elsner končno vendar prijel na to.kaka vnebovpijoča nepo-sra^uost se je zgodila Primožu Jen ši in na to odredil, da je bil .L-rL-a izpuščen. A tisti ljudje, ki tako nii-tJijc, se krvavo motijo. Ti ljudje precenjujejo Klsnerjevo službeno delavnost Elsner sploh ni prišel na to, da je Primož Jeriša po krivdi njegove slu/.bem malomarnosti že celih 73 dni zaprt. Zaradi Klsnerja 'd bil Prrnož Jeriša kdo ve še koliko časa sede i v ječi. Jeriša je bil izpuščen sole potem, ko je višje državno pravo n:šUo v Gradcu prišlo na to, da je preiskava proti temu ustavljena, Jiaž pa sedi še vedno v ječi. Višje državno pra\dništvo dobiva namreč izi-a-e o resa kazenskih zadevah in je iz teh izkazov spoznalo, da je Primož Jeri-šfi ^ vedno zaprt, dasi je preiskav s proti njemu ustavljena. Elsner, ki moia ^ak teden osebno cbiskat" ječe, ki mora biti informiran a .se h /aprtil. <>s4'l»ah in dobiva vrh tega še vsak mesec raport, ni zapazil da je Primož Jeriša že 73 dni krivično zaprt, šele višje državno pravdništ1 o v Gradcu je spoznalo iz predloženega izkaza, da je bil Jeriša krivično in protipoi-tavno 73 dni v ječi. To pa* bengalično osvetljuje službeno Paet-Uiv/i. natančnost in delavnos; de.Vd-noooda'ga predsednika El'neiM. St>ar > takega značaja, da moramo pač pričakovati, da pride v parlamentu v razgovor. -f- Volitev v komisijo za odmero osebne dohodnine, ki se je vr-ila v ponedeljek, je imela ta - le nspeh: I. razred: oddanih 52 glasov. izvoljen je bil Nemec Henrik Lmiwig s 35 glasovi. Ivan Plantan in Karel Pollak sta ostala z 11. oziroma 6 glasovi v manjšini. — V II. razi« d u je bilo oddanih 24K glasov. Izvoljen je bil Nemec Ferdinand Sehuller a 122 glasovi, dočim je ostal Alojzij Lil leg s 83 in Ivan Ogrin s 43 glasovi v manjšini. — V III. razredu je bilo oddanih 788 glasov. Dobili so: Kani Dermastja in Jernej Ložar po 325 glasov. En gel be rt Franchetti in Josip Polak po 247 glasov, Ivan Sušnik in Josip Polak po 154 glasov, dr. .los. Staudaeher in Herman Brandt fw> 50 glasov. Izvoljen je bil Josip Polak, ki je dobil 401 glas. Med Dermastjo in Ložarjem je moral odločiti žreb. Žreb je odločil za Dermastijo. izvoljena sta torej Josip Polak in Karel Derma-stija. -f- Vljudno vprašanje na c. kr. deželno vlado. Kakor se r>oroča, je c. kr. deželna vlada priziv napred-njakov proti občinskim volitvam v Kamniku odbila. Te volitve so bile pred nekaj tedni. Več kot mesec dni poprej, namreč dne 24. septembra, pa so bile občinske volitve v Spodnji Šiški, proti katerim je bil istotako vložen priziv s strani klerikalnih in nemških volilcev. Tega priziva pa vlada še do danes ni rešila, dasi se je že lahko prepričala, da so vsi ugovori proti volitvam ničevi in je c. kr. okrajno sodišče že pred tremi tedni obsodilo Orehka in Oroszvja, ki sta bila priziv podpisala, zaradi obrekovanj, ki sta jih navedla v prizivu. Ravnotako ne more držati ugovor, da je en volilec napisal imena kandidatov na glasovnico, ki ni bila izdana od deželnega odo-bra. Uradne glasovnice nobene več ni bilo, volilec pa je izjavil, da hoče na vsak način voliti. Zato pa je bila vsa volilna komisija z volilnim komisarjem vred mnenja, da lahko napiše imena kandidatov na bel list papirja, ki se je nanj pritisnil občinski pečat. — Zavlačevanje razsodbe je za tako občino, kot je Spodnja Šiška, zelo škodljivo. Proračun je moral sestaviti sedaj gerent, ki pa v teh stvareh ni izvežban, po drugi strani pa je imel tudi vezane roke. Med izdatke je dejal samo nekaj stvari, v pokritje ni mogel navesti nobenih posebnih dohodkov, zato pa je moral zvišati naklade na 30%. Redni občinski odbor pa bi mogel postaviti v proračun izdatke za stvari, ki so gotovo zelo nujne in potrebne, našel pa bi tudi vire, iz katerih bi se dobilo pokritje. Zato pa ponovno prosimo c. kr. deželno vlado, da prav kmalu reši priziv proti našim ol kini volitvam, kakor je to storila s prizivom iz Kamnika. — Vsi Siškarji, iz-vzemši deset nezadovoljna" — Sacra auri fames! Po slovensko bi se to reklo: prokleti pohlep po zlatu. S posebnim pohlepom po zlatu je obdarila narava tukajšnjega Ijud-skošolskega kateheta Ivana Smre-karja. Kakor stara baba na loteriji, tako visi Smrekar na dragih kupčijah. Vedno ima velike kupčije, večkrat prav čudnega značaja. Nič nima, prav nič, pa vendar si prav nič ne pomišlja, če je treba kupiti vele-posestvo za pol milijona kron. V Ljubljani ima lepo hišo, ali kaj pomaga, ko pa ni nobena opeka njego- 1 va. Svoj čas si je izposodil od prednice tukajšnjih usmiljenih sester Le-opohline Hopjie menda 100.000 K. Usmiljene sestre v Ljubljani so namreč strašno revne, samo kakemu Smrekarju lahko posodijo kar stoti-soč kron. Takrat je Smrekar stal z eno nogo v kriminalu. Toda še ta šola ga vkljub njegovim 60. letom ni izučila. Pred kratkim smo izvedeli iz zanesljivega vira, da jo Smrekar kupil nekje pri Novem ine-stu velepo-seetvo »Zalog« z graščino vred za precej pretirano ceno. Dasi je graščina s posestvom vred prezadolžena, je Smrekar vendar začel kar od kraja izseka vati lepe gozde, ki tvorijo t ako rekoč edino vrednost posestva. Toda vknjiženi upniki so mn stopili na kurja očesa in so izposlovali. da se mu je prepovedalo vsako nadaljno sekanje, pa tudi že posekanih dreves mu niso pustili izvoziti. Kaj ho zdaj? Smrekar je kupil graščino s tujim denarjem in še predrago. Kdo se bo torej obesil ali tisti, ki so mu dali denar ali katehet Smrekar. — Klerikalec in revež. Te dni je bila zbrana v gostilni pri Bobenčku večja klerikalna družba. Glavno besedo v tej družbi je imel znani Ložar, ki je pn Kregar - Štefetovi zaslugi postal tudi svetnik trgovske in obrtne zbornice. V to gostilno je prišel tudi revež, ponižno proseč milodare v. Meni nič tebi nič je Ložar postavil siromaka čez prag. kar je izzvalo med ostalimi gosti nemalo ogorčenje. Poklicali ea siromaka k sebi in ga primemo obdarovali v veliko jezo moža krščanskega usmiljenja Lazarja. To bodo imeli reveži dobrega zagovornika v bodočem občinskem očetn Ložariu, ki siromaku ne privošči niti vinarja miloščine? — »O nednstatkih človeških čutile bode nredaval danes zvečer ob 8. v »MK>lniei tr-n-ovoe in nos^tnik v L^zah pri Pla-oini fr. Jakob RoIp v starosti 63 let. P.^trrpl) Ho jvrtri oh poln 4. na poko-oal'<če pri Sv. KV*y.n. "Blner^mu po-koinikii veeen soo*"1 <•*. prizadeti rodbini na isVreno sezame. Oosnod Ma»**su HtTink. ki stann-ie ^edai nekip v S:^-i in je i>n poklicu Vinar, doma iz ebč;ne S+ndenee ori Kr«Vem, se epozarja. d" mu je c. kr. deželno sodišče v LjubHani postavilo skrbnikom c. dr. Janko čarovnika, odvetnika v Lmhliani, uri katerem naj se pr^v gotovo zglasi najkasneje tek°m15. t. m., da mu prihrani škodo. Niegovi Prijatelji in znanci naj bi ga po p^oŽTiosti o tem obvestili, za kar jim l>o gotovo hvaležen. ŠVocijan. Dobili smo ga! Koga pa?! — novega župnika! Z n nim župnikom se bo baje pričela mvn era. D-iba — ko se bosta po Škccjar-skih hribih in dolinah cedila med in mleko — liki bajni deveti ali pa obljubi *cm deželi; prepiri bodo prenehali — ljudstvo bo prepevalo »Hosa- na —----!« v prilog prinaševalou tL;ru in sprave. Z novim župni^in smo baje dobili agilnega — delavnega moža, vnetega samo za vse - -do.iro »t)! Tako in enako je inmelu med zgovornimi ženicami, ko so kovale novinca v deveta nebesa. Pravijo celo da je »feist« fant, mlad in prijazen. Da pa ne bo mislil da je prišel med »culukafre« ga raje za danes pustimo. Ako se pa bodo vsa ta hvalisanja uresničila — vedere-rao! Odmevi Staroloikih volitev. Zadnji napad v »Domoljubu« št. 49 kaže zopet v polni nagoti, kako nesramni postajajo ljudje, ki so poli- tično popolnoma neizobraženi, pač pa nahujskani od posvečenih voditeljev, krščanskoljubečih dušnih pastirjev, izrabljajo politično nasprot-stvo v najnizkotnejše osebne napade. »Domoljubov« dopis, ki je inspiriran od ženske, ki nima drugega posla kakor delati štafažo klerikalni stranki, kaže tudi, Kam se že morajo zatekati klerikalni voditelji po svoje informacije. Minka, pozna jo cela občina ima seveda sedaj dovolj časa, da igra v očigled temu, da je bila prej naprednjakinja, za njo dosti nečastno nalogo prve priganjačke, in se je zatekla sedaj na ljubo onim, ki jih je prej sovražila, na polje škandalne kronike, da bi ubila tudi materijalno one, ki so se otresli srednjeveškega pogubnega klerikal-no-rimskega jarma. Opozarjamo pa pri tem gospo Minko — odločno klerikalno tamburašiujo —, če že hoče brskati za štkandalčki, ki jih je eden ali drug njenih političnih nasprotnikov preživel, da imamo krasen pregovor, ki se je že neštetokrat uresničil in ki se glasi: Ne hodi na solnce, kdor irna maslo na glavi! Nad vse lepega poročevalca itra v Idriji »Naša Moč« v osebi c. kr. pisarja Kanduča. 2e zadnjič smo imeli priliko pokazati tega vrednega gojenca dr. Krekove zadružne šole v pravi luči, ko je brez najmanjšega povoda nesramno napadel rudniška zdravnika in povedali, kake vrste subjekt je to. Tako poroča v za d : ji »Naši Moči« pod naslovom »Dr. Krekov poset in koncert na večer sv. Cecilije v Idriji« na sebi lasten na«_m 0 teh klerikalnih priredbah v Idrii;. Mislili bi, da bo »krščausko« mislečemu idrijskemu delavstvu kaj v r. i povedal o predavanju dr. Kreka o razvoju socijalizma ali o lepem petin cerkvenih pevcev. Kaj še! To vse nc zanima Kandučove pristaše. Sv.jje odlične poročevalske sposobnosti je skoraj v celem članku posvetil liberalni muhi, ki nič in nič ne šteje. To je prava paša za idrijske privržence »Naše Moči«. Pa ne da bi --d-g'ovarjal na laži, ki mu jih je dopis nik »Slov. Naroda« opravičeno o' -tal in zavrnil očitana lepa dejanja, prihaja z novimi izmišljotinami. saj Kanduč lahko nalaže svoje zveste kakor hoče, zato prejme od Oswahla s* posebno pohvalo, in klerikalo^n I je pod smrtnim grehom prepov dano citati napredne liste, lahko jim torej natvezi, kar le hoče. In nesramne laži so Kanduču prva odlična lastnost, ki mora dičiti vsakega klerikalnega agitatorja. O koncertu cerkvenih pevcev na čast svete Cecilije ni napisal »Slov. Narod« niti črtice. In vendar se radi tega klerikalnega koncerta zaganja na dolgo in široko v dopisnika »Slov. NaiuJa«. To so res lepi rokovnjači ti klerikalni dopisniki! Dalje pravi, da je orožnik pri sodni obravnavi v Ljubljani priči dopisnika »Slov. Nar.« v obraz povedal, da laže. To je zopet nesiain-na Kandueeva laž. Priči N. dopisnika sta govorile le popolno resnico. Tisti, ki je govoril neresnico pred sodiščem je bil najnovejši Kandučev prijatelj orožnik Balog, ki se je zapletal v taka protislovja, da se je posvedočil kot popolnoma nevero 1 stojna priča. To bi lahko potrdili \ si mnogoštevilni udeležniki pri dotč-l nem obhodu. Škoda, da se ni Kan-I duč malo jasnejše izrazil, prav radi I bi mu dali priliko, da svoje laži in !obrekovanja zagovarja pred sodiščem. Pa kdaj so si klerikalni junaki še upali zagovarjati svoja rokov I njaška dela pred sodiščem? Poštni pečat o Postonjski jami. C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se morejo vsa pisma, vse listine in tiskovine, katere se oddajo pri c. kr. poštnem uradu v Postojnski jami, opremiti s pečatom »C. kr. poštni urad Postojnska jama«. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 poslovodja, 1 potnik, 1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik že-!eznis\ke stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 knjigovodki-nja, 4 prodajalke, 10 učencev in 1 učenka. — Službe išče: 3 knjigovodij, 3 korespondentje, 4 kontoristi, 0 poslovodij, 4 potniki, 8 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 13 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 17 kontoristinj, 20 blagajni-čark, 16 prodajalk, 5 učencev in 3 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Elcktroradiograf »Ideal«. Kdor si še ni ogledal zanimivo dramo »Moč ljubezni« naj nikar ne zamudi prilike, ki se mu nudi le še danes in jutri. Prijet dezerter. Snoči je bil na vrtu nekega tukajšnjega hotela prijet neki mlad civilno oblečen človek. Na policiji so takoj opazili, da ima vojaške hlače, druga oblaka je bila pa civilna. Fant je slednjič priznal, da je prostak c. in kr. 87. pešpolka r Celju Jakob Sušnik roj. 1889 v Lu-čah pri Gornjem gradu na Štajerskem ter da je od svojega polka pobegnil in hotel iti preko Kamnika domov. Pobegnil je baje vsled tega, ker je bolan, pa ga nočejo za takega spoznati. Policija ga je izročila vojaški oblasti. Zločin ali samomor? Danes ponoči so našli na progi drža vrne železnice pri Vižmarjih truplo nekega neznanega mladega človeka, katerega je povozil vlak, ki pride v Ljubljano ob 11. uri 22 minut pred polnočjo. — Poleg trupla je ležala prazna denarnica, klobuka pa ni bilo nikjer. Se je li tu zgodil zločin ali samomor, se bo šele dognalo. V valovih Save je izginila dno 11. decembra med 2. in pol 3. popoldne pri Tomačevem neko dekle, ki je imelo rdečo jopico, sivo čepico in pelerino. Navedenka je bržkone identična s 141etno učenko Gabrijelo Japlje-vo, pastorko v Ravnikarjevi ulici št. 10 stanujoče vdove Ane Japljeve, katera se od takrat pogreša in je bila pri odhodu tako oblečena, kakor preje opisana. Deklica je šla večkrat obiskat svojo teto v Jarše, kar je bržkone nameravala tudi sedaj, pa se ji je bržkone zmešalo, da je zašla v vodo. Aretirana je bila včeraj 1860. 1. rojena in v Medvode pristojna Marija Babnikova, katera ima za mesto prepovedan povratek, pa se kljub temu še rada po vrača nazaj. Oddali so jo sodišču. Tatvina. Delavcu Lovrencu Ce-rarju je bila v noči 10. na 11. decembra ukradena na Karolinški zemlji št. 9, ko je spal v skednju, v papir zavita nova zimska, siva obleka, vredna 44 K. Storilec je bržkone kak njegov tovariš. Delavski sloji, ki iščejo v tujini dela, se resno svare, naj ne hodijo iskat dela na Bavarsko, zlasti ne v Monakovo, kjer je delavskih moči mnogo preveč. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Slovencev, nazaj je prišlo pa J 00 Hrvatov. Iz Aemcije se je povrnilo 60 Makedoncev. Izgubila je zasebnica Marija Grošljeva zlato verižico s svetinjo. — Dijak Ivan Sicherl je izgubil srebrno žepno uro s srebrno verižico, ki je imela obesek liki nahrbtnika in krače. narodna ofiramba. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 10 K kot »odmev g. dr. Pecano vega shoda v Matenji vasi«. Hvala! Društvena naznanila. Za obletnico Narodne Čitalnice v Ljubljani, dne 5. in 6. januarja 1912 vlada v vseh krogih v Ljubljani in po deželi največje zanimanje. Kakor nam poročajo, bo udeležba na čitalniški slavnosti ravnotako iz Ljubljane, kakor iz vseh slovenskih pokrajin, ogromna. Pripravljajo se že odposlanstva iz raznih krajev, vendar je treba poskrbeti, da bo zastopano na čitalniški jubilejni slavnosti vsako slovensko mesto, trg in sploh vsak narodno - zaveden kraj J Slavnostni program je obsežen in lep, tako, da bo vsak našel popolen užitek. Vabljeni na proslavo slovenskega Čitalnistva so vsi Slovenci, zato odpadejo osebna vabila. Vsak, ki hoče proslaviti kulturni napredek Slovencev, katerega mogočne korenine leže v čitalništvu, bo 5. in 6. januarja prišel na čitalnično jubilejno slavnost v Ljubljano. Društvo zdravnikov na Kranj* skem. Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v petek, 15. t. m. ob pol 6. zvečer na dermatološkem oddelku dež. bolnišnice. Glasbeno društvo Ribnica ima v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. popoldne v posebni sobi pri Arkotu izreden občni zbor v smislu § 7., odst. 1. društvenih pravil. P. n. društveniki se tem potom vabijo k udeležbi. Narodna čitalnica v Postojni. Dne 16. decembra t. 1. se vrši ob 8. zvečer v kavarni pri »Kroni« občni zbor »Narodne čitalnice v Postojni«. Narodna čitalnica v Vipavi naznanja svojim članom, da se vrši njen redni občni zbor v soboto 16. decembra t. 1. ob 8. zvečer v društvenih prostorih z običajnim redom. Prosveta. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se poje drugič v sezoni Fr. Leharjeva opereta »Grof Luksemburški«, ki jo dirigira gospod kapelnik Vaclav Talich. Predstava za nepar. -— V soboto prvič danska komedija »Miljonar spisal \Va.lter Christmas. Predstava je za par. Slovensko gledališče. Včeraj so peli in igrali prvič v tej sezoni Le-harjevo opereto »Grof Luk^^bur-ški«. Režiral je g. Jos. Povhe, diri- g-iral pa g. kapelnik Talich. Libreto, ki sta ga spisala A. M. Willner in R. Bodanzkv, ni nič posebnega, ima pa io dobroto, da ni v njem nikakib banalnosti in da je prepleten tu ■ prijazno sentimentalnimi, tam zopet z veselimi scenami, ki zlasti še pokrep-ljene z godbo na gledalca prav prijetno in kratkočasno delujejo. Godba sama na sebi ni čudo božje, a je jako diskretna, topla in tisto, kar razumejo ljudje pod srčkanimi stvarcami, pride pri njej zlasti do veljave. Ni se čuditi, da gre ta rahla in zabavna muzika tako po vseh koncih in krajih sveta, kakor bi jo nosili vetrovi. Saj človek ve in je nazadnje prepričan, da je na svetu dosti umetniško višjega in večjega in globljega, ali vendar so poleer vsega tega rad stisne zvečer na miren sedež, da se vda rahli slasti teh gorkih in sladkih valčkov in kratkočasili hudomušnosti Leharjevih koračnic. G. Talich je storil včeraj največ, da je šlo vse giadko, spretno in pravilno izpod rok. Vživel se je v orkester in petje z njemu lastno možnostjo in gotovo najbolj prinomogel, da treba priznati včerajšnji predstavi lep uspeh. Prvo dejanje je bilo dobro, drugo še boljše, a tretje, ki je tudi ^amo na sebi slabše, ni im<- ^(v v početku. Sluga v hotelu ni znal tistega, kar bi moral povedati in neka dama se ni nalašč spod teknila. To so majhne stvari, a pri taki majhni in rahli stvari kot je ta opereta, postanejo velike in tudi motijo kakor take. — Gdč. Thaierjeva je bila prav dobra. Pela je lepo. igrala jako graciozno in publiki tako ugajala, da je morala par točk celo ponoviti. Ga. pl. Foedranspergova je pridobila gotovo splošne simpatije gledalcev po svoji prikuoljivi zunanjosti, pa deloma mikavni in deloma razkošni opremi in po svojem lepem pet m. Tudi v igri je že napredovala. Za i lamami je treba v prvi vrsti pohva-1 g. Iličića, ki je včeraj krasno pel in 'zvrstro ijrrai. V svojo iero in oetje sp je vživel s pravo umetniš»k^ silo. Jako dobra sta bila g. Povhe a je imel izvrstno masko in je igral starega kneza lazila z dobro zadeto mika in g. Horskv, ki mu na dela se slovenščina težave. Gt. TViV^n-va, g. MoMl in ostali so rešili dobro BVOJe naloge. Zr»or je bil izboren. P. mm wml * Nezgode pri požaru. Na Dunaju >e izbriLuiiii včeraj pupolune v notranjem mestu v trgovini Aiiiiaeia Scharana t Vv alliscngassej velik požar. Meki avtomobil požarne oramoe je zapeljal pri ostrem ovinku na Graben v iziozbo knjigarne Urau-muiler ter jo popolnoma razdejal, pri tem pa poori na tia tudi stavuntga pisarja fjcununda Steinii^gerja ter ga težko poskoaovai. Več gasilcev je padlo z avtomobila in se več aii niaaj pobilo. Mesta, kjer se je zgodila nezgoda-, se šoferji zeio boje, zlasti ob slabem vremenu. Na kraju požara je OUO gasilcev zaprlo občinstvu dohod. * Kolera. »Sanitetni oddelek ogrskega notranjega ministrstva poroča, da se je pripetilo v provinciji b" novih »lučajev koiere. * Nezgoda avstrijskega parnika. V Portiandu je trčil norveški parnik ;,Ciudor<- v avstrijski parnik »Tisza« ter ga močno poakooovaL Stroji parnika »Tisze« so pod vodo. * Požar v saladišču žita. Iz Toronta poročajo, da stojita oba velika žitna elevatorja železnice Kanadian-j'acifik v Ovven-Soundu v plamenih. V elevatorjih je bilo približno 1 milijon bushiov ali 35,238.000 litrov pšenice. * Španska kraljica ima hčerko. Španska kraljica je včeraj zjutraj ob pol 3. porodila hčerko. 1 Mlad izumitelj ponesrečil. Iz Berolina poročajo: 151etni gimnazist Siebert, ki ima navzlic svoji mladosti že več patentov, se je v nedeljo ponesrečil pri nekem eksperimentu z magnezijem. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu odrezali desno roko. * Veliki požar. Iz New Yorka poročajo: Na Coney-Islandu je izbruhnil požar v takozvanem Lunaparku. Vsa ondotna poslopja so zgorela. Prvo poročilo pravi, da je 200 milijonov mark škode, drugo poročilo pa pravi, da je samo 150.000 dolarjev. * Samomor dveh sester na ham-burški borzi. Iz Hamburga poročajo: V ponedeljek ste se na tukajšnji borzi ustrelili dve dami, in sicer gospa Rech iz Dusseldorfa in njena sestra. Iz pisma, ki se je pri njiju na- ! šel, je razvidno, da ste izgubili vse j svoje premoženje na borzi. * Pregnani umetniki. Berolinska policija je dala zaradi nevarnosti ognja izprazniti vse atelijeje umetnikov, ki so v petem nadstropju hiš. Ta policijska odredba zadene v Be-rolinn 400, v Schonbergu 150 in v Charlottenburgu 200 umetnikov, večinoma slikarjev. Umetniki so protestirali. * V katedrali ubit. Iz Pariza poročajo: V ponedeljek zjutraj se je r katedrali v Nantesu odtrgal s stropa | težek kamen ter padel na zdravnika dr. Menagerja, ki je bil takoj mrtev. V mestu je to povzročilo veliko razburjenje, ker cerkvena oblast ni hotela popraviti raznih nedostatkov pri cerkvi. * Nesreča belgijskega parnika. Belgijski parnik »Vandvken« z 18 mornarji je v četrtek ponoči zadel ob neko skalo pri Stevenstonovem svetilniku. Voda je s tako naglico udrla, da je moralo moštvo takoj zapustiti ladjo. Ko so spustili rešilni čoln v morje, ga je vihar prevrnil. 14 mornarjev je utonilo, rešili so se le štirje. * Sičinski br/ojavlja ii New Yor. ka. Policija v Stanislavu je dobila od Šičinskega v New Yorku sledečo kabelsko brzojavko: »Z velikim veseljem sporočam svoji domači oblasti, da se mi je navzlic veliki gonji detektivov in policistov posrečilo izkrcati se na ameriška tla. Pojdem v Kanado.Zdaj še ne veni, kje se bom naselil.« — Policija je mneja, da je brzojavka ponarejena. * Samomor v cerkvi. Iz Krakova poročajo: Med mašo v redempto-ristovski cerkvi v Podgorci je naenkrat padlo pet strelov. Cerkev jc bila natlačeno i>olna. Vsled strelov se je polastilo ljudi veliko razburjenje. Kmalu so dognali, da se je ustrelil Slletni sluga v tabačni tovarni Jožef Flinka. Pred samomorom se je izpovedal in bil pri obhajilu. Flinka je, predno je odšel v cerkev, pri pogrebnem zavodu naročil mrtvaška oznanila in pogreb ter vse to vnaprej plačal. V žepu samomorilca so dobili pismo, v katerem pravi, da ga ravnatelj tovarne po tem, ko je ozdravel ni hotel več sprejeti v slnžbo, ni mogel več prerediti svoje žene in svojih otrok, vsled česar se je ustrojih_ Telefonska in brzojavna 19 Kranjski deželni zbor. Dunaj, 13. decembra. Kranjski deželni zbor je sklican za 28. decembra in bo imel seje dne 28. in 29. decembra, da reši proračunski provizorij. Sramota klerikalcev razkrinkana. Duuaj, i->. decembra. Z 238 proti 100 glasovi je zbornica po kratkem reieratu ^leinvtenaerja prešla v specijalno debato o prorac unske m provizoiijd. 1'roU so glasu v a»i soci-jarni demokrati, Aiu^iiii, Italijani, Še* »ti radikalci, Jiasar>kova skupina m dalmatinski poaianci. i o glasovanje je zopet ju~Miu razkrinkalo taktiko siovenskiii klerikalcev ter pokazalo, Kui»n igrajo v zbornici komedijo, tjasno pa je to glasovanje tuui pokazalo laziu v osi njih opozicije, i o pot pa ni ostaia la komedija naših klerikalcev nekaznovana in so tuli slovenski klerikalci pred celo zbornico očitno razkrinkani. Za vlado so namreč glasovali s klerikalci tudi uaimaiinsM.1 poslanci Prodan, Duii-uić in Sesardic. To je ostale dalmatinske poslance strahovito razburilo, tako da so tem trem poslancem klicali: »Sram vas bodi! Za vse krivice, ki jih dela vlada Daimac.ji, še glasujete za viado! Vi stojite pod Karaulo dr. Susicršiča!« Dalmatinski poslanci so sedeli tu in niso vedeli ničesar ougovoriti. Med t* m je vstopil dr. Susteršic in dauua .usni poslanci so ga sprejeli s klici: > >>euaj priftaja vaš višji inspektor!« Tedaj ^ta se ojunačiia slovenska klerikalna poslanca Korošec in J are ter sta se obrnila proti Dalmatincem z besedami: »Mi si ne damo dopasti vaše kontrole!« Dalmatinski poslanci pa so jima odgovorili: »Mi ne maramo kontrolirati vaše klerikalne sleooev ske politike, pač pa smemo in moramo ožigosati postopanje svojih sode-želanov!« Med tem so pristopili tudi Čehi in se niso mogli načuditi kako je bilo mogoče glasovati slovenskim klerikalcem za vlado ko so vendar v opoziciji. Koliko vere gre klerikalcem je razvidno iz tega, na so bili zjutraj še v obstrukciji, opoldne pa že vladinovci. Svojo specijalno taktiko pa si je ustvaril dr. Su&teršić, ko je šlo za štetje glasov. Ko se je pričelo štetje, dr. Šusteršiča ni bilo tam, prišel je šele pozneje in sedel na svoj sedež med tem, ko so drugi pristaši klerikalne stranke stali in glasovali za vlado. Njegov glas tedaj najbrže ne bo prištet. Ta prizor je zbornica a največjo pozornostjo zasledovala in poslanci zbijajo splošno šale in krešejo se dovtipi o tej več kakor kome-dijantski taktiki. Nato je zbornica nadaljevala specijalno debato. Dunaj, 13. decembra. H glasovanju o prehodu v specijalno debato o proračunskem provizoriju je treba pripomniti, da so dalmatinski po-«lanci izdali izjavo, v kateri protoko-larično slikajo te prizore v zbornici. Dalmatinski poslanci poudarjajo, da nikakor niso hoteli kritizirati postopanja slovenskih klerikalcev in da so njih klici veljali edino le dalma- tinskim klerikalcem, ki ■ svojim po-stopanjem oškodujejo interese dežele. Kake kritike postopanja slovenskih klerikalcev pa niso nameravali, pač pa najostreje« obsojajo kričanje in psovanje slovenskih klerikalcev in zlasti s ogorčenjem zavračajo psovke, ki sta jih rabila slovenska klerikalna poslanca Korošec in Jare. Vladne podpore in po njimi prizadeti Pri more L Dunaj, 13. decembra. V odseku za pomoč proti bedi je prišlo do ostrega konflikta, ker se je v debati o državnih podporah za zasilne akcije občinam, prizadetim po ujmi, dokazalo pristransko postopanje vlade pri razdeljevanju teh podpor. Poslanec Mandie je trdil glede Primorja, da postopa vlada skrajno pristransko in dokazal to svojo trditev na dveh vzgledih, ki jasno komentirajo trditev, da stori vlada za Italijane vse, za Slovence in Hrvate pa ničesar. Karakteristično vzgled v tem ozirn je Koperski okraj, ki je dobil od vlade 150.0041 K za po ujmi pri. zadete občine. Izmed teh občin je 4 italijanskih in samo ena slovenska. Ta vladna podpor« j*1 bila nakazana t ozirom na vihar 14. in 15. junija. Ostale istrske občine pa, ki so bile po istem viharju ravno tako prizadete, niso dobile ničesar. Tako niso dobile občine Dekani, Materija in Podgrad navzlic pritožbam in prošnjam niti vinarja, pač pa je dobil izvečine italijanski Tržič 100.000 K podpore, med tem ko na celo Goriško ni odpadel niti vinar. Politična situacija. Dunaj, 13. decembra. V prvih popoldanskih urah se je političn«* situacija zopet zatemnila. V čeških krogih vlada nezaupanje proti vladi, ker se dozdeva, da ta umika svoje obljube, zlasti glede vodocestnrge zakona. Narodni socijalisti imajo ravnokar sejo, da se posvetujejo o na-daljnih korakih. Italijani hočejo vztrajati v obstrukciji. Njim se pridružijo tudi dalmatinski poslanci, ki se pogajajo s Čehi, da jim prepuste govorniška mesta. Agrarni predlog poslanca Ko^oeca. Dunaj, 13. decembra. Nemški »Nationalverband« je sklenil, jarlaso-vati proti minoritetnemu predlogu posl. Korošca, ki zahteva, da se spre j me v proračunski provizorij postavka dvanajst milijonov kron kot fond za vlado proti depekoraciji. italijanska obštmkcija v državnem zboru. Dunaj, 13. decembra. Zbornica je začela s specijalno razpravo o proračunskem provizoriju. To priliko so izrabili Italijani, da so začeli zaradi italijanske fakultete obštrukcijo. Italijanski poslanec dr. B u g a 11 o je začel italijansko govoriti in pravi, da bo govoril do poznih večernih ur. Italijanski poslanci izjavljajo, da se bodo za enkrat zadovoljili s tem enim obštrukcijskim govorom, da označijo svoje stališče proti vladi in vladni večini. Mogoče pa je, da bodo svojo obštrukcijo pozneje nadaljevali. Pasivna resistenca železničarjev. Dunaj, 13. decembra. Korespondenca »Austrija« poroča, da so železničarji sklenili, začeti dne 18. decembra s pasivno resistenco, če bi vlada v petek izjavila, da neče dati za izboljšanje želczničarskih plač 38 milijonov, kakor to zahteva predlog poslanca Ueineja, marveč da hoče dati samo 20 milijonov kron. Od druge strani se zatrjuje, da tozadevno še ni nič sklenjeno. Odsek za državne nastavljencc Dunaj, 13. decembra. V odseku za državne nastavijence je poročal pododsek o zvišanju plač slugam in pod uradnikom. Dočim je v proračunu samo dva milijona osemstotisoč kron, zahteva pododsek za zvišanje plač 10,200.000 K. HolzknechL Dunaj, 13. decembra. Zdravstveno stanje Roberta viteza Holzknechta se je zopet izboljšalo in upajo zdravniki, da mu ohranijo življenje. Grof Sternberg obsojen. Dunaj, 13. decembra. Danes se je vršila pred okrajnim sodišem »Land-strasse« obravnava proti bivšemu državnemu poslancu grofu Adalber-tu S t e r n b e r g u, ki je pred nekako enim mesecem na javnem shodu imenoval nemškega radikalnega poslanca W o 1 f a »izmeček človeštva«. — Grof Sternberg je bil obsojen na 5000 K globe. Spor med Auffcnbergom in Aehren-thalom. Budimpešta, 13. decembra. Glasilo Kossuthove stranke prinaša zanimive informacije o zadnji skupni ministrski konferenci. Pri tej konferenci sta baje vojni minister Auffen-berg in zunanji minister Aehrenthal zelo ostro trčila skupaj. Vojni minister je zahteval, da razširi Avstrija svoj program zlasti glede zgradbe novih utrdeb na jugu ter je zahteval obenem, da skleni ministrski svet brez ozira na razvoj predloga o branibni reformi, zvišati rekrutni kontingent za 30.000 mož. — Temu predlogu vojnega ministra se je gTof Aehrenthal najodločneje uprl in mu je pri njegovem nasprotovanju pomagal tudi ogrski ministrski predsednik Khuen. Končno je zmagalo mnenje grofa Aehrenthala. Terorizem na HrvaŠkem. Zagreb, 13. decembra. Hrvaška vlada nadaljuje s terorističnim preganjanjem opozicijonalnih kandidatov. Tako je izgnala včeraj Svetozar-ja Pribičeviča iz njegovega volilnega okraja in danes z o rož niš k o asistenco izgnala iz njihovih volilnih okrajev druge opozicijonalne kandidate, tako v Glini in v Ogulinu. Vladno nasilstvo pri volitvah na e Hrvaškem. Zagreb, 13. decembra. Takšnega terorizma ni bilo niti pod Khuen-He-dervarvjem, kakršnega sedaj izvaja Tomašičeva vlada. V Brlogu so orožniki aretirali kandidata hrvaško-srb-ske koalicije dr. Srgjana Budisavlje-viča in notarja dr. Polovino. V policijskem zaporu so jih imeli 24 ur, sedaj pa jih je okrajni predstojnik obsodil v šestdnevni zapor, češ, da sta ščuvala narod. Dr. Budisavljevič je bil vrhu tega še obsojen na izgon iz brloškega okraja. V Petrijevcu v volilnem okraju Valpovo je odstavljen ondotni župan samo zato, ker se je zavzemal za kandidata hrvaško-srbske koalicije. V Vrginmostu je okrajni upravitelj Surma dal zapreti volil-ca Rokica. Zločin: agitiral je za kandidata hrvaško - srbske koalicije. — V Zagreb je dospelo več inozemskih žurnal isto v, da si ogledajo sloveče »hrvaške volitve«. Med temi je tudi dopisnik pariškega »Matina« Loise- SSSK. Rusko - turški spor. London, 13. decembra. V diplo-matičnih krogih se zatrjuje, da se je razmerje med Rusijo in Turčijo zelo I»oostrilo. Turčija namerava mobilizirati svoje vojaštvo v Mali Aziji. Te priprave Turčije se nanašajo na spor zaradi Perzije ter dolži Turčija rusko vlado, da hoče nastopati proti Moha-medancem. Ponesrečenci v rudniku Knoxville. I.-onden, 13. decembra. Iz New Vorka poročajo, da se je posrečilo iz rudnika Knoxville rešiti pet mož, dva izmed rešenih sta bila blazna, fz rudnika «?o potegnili tudi 30 mrtvecev. Ku-ko vojaštvo v Pekingu. Pekiug, 13. decembra. Danes ponoči je dospelo sem okrog 400 ruskih vojakov z dvema topoma, da varujejo ruske podanike pred izgredi, ki jih vsak hip pričakujejo. • * * Italijansko-turška vojna. Porta zaprta. Carigrad, 13. decembra. Turška vlada je dala včeraj zapreti vsa vrata visoke porte, ker se boji anarhističnih napadov. Turške ladje v Suezu. Rim, 13. decembra, Italijanska križarka »Piemonte« je zasadila oet turških ladij v sueškem pristanišču. Poveljnik italijanske vlade je dal pristaniški oblasti povelje, da tekom 24 ur demontira turške ladje ali jih pa izžene iz pristaniška, sicer začne streljati na mesto. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Darila. Upravništvu naših listov so poslali za: „Ciril-Metodovo družbo" Lojze Kovačič, asist. j. ž. Št. Peter na Krasu K 19*50, kot .narodni davek" urad-ništva v Št. Petru na Krasu in Slovanski akad. klub .Slava" Vindobona XVIII c. kr. vis. šolo za „Bodenkulturo" 12 K, nabrano od slovenskih gostov na obč. zboru tega kluba dne 25. novembra letos. — Skupaj 31 K 50 v. „Podporno društvo slovenskih visokošolcev v Gradcu" Okrajna hran. in posoj. v Sežani 10 K. Živeli nabiralci in darovalci 1 Umrli so v Ljubljani: Dne 9. decembra: Terezija Man-freda, zasebnica, 82 let, Radeckega cesta 11. — Uršula Stanovnik, delavka 61 let, Radeckega cesta 11. — Marija Kropf, užitkarica, 83 let, Radeckega cesta 11. — Zdenka Podbregar, žel. pristava hči, 2 leti, Streliška ulica 15. V deželni bolnici: Dne 5. decembra: Franja Podlo-gar, posest ni kova žena, 51 let. Dne 6. decembra: Antonija Til-linger, kmetica, 34 let. — Marija Mo-ravec, žena poslovodje, 31 let. Žitno ommm w Budimpešti. Dne 13 decembra 1911. T • r m I n. Pšenica za april 1912 . . za 50 kg 1177 Rž za april 1912.....za 50 kg 10 2« Koruza za maj 1012 . za 50 kg 8*42 Oves za apiil 1912 ... za 50 kg .' Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je oprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seldlltz prašek," ker vpliva na probavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 E. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben S. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MoJl-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 iS Proti praha jem, luskinam in izpadanju las deluje aMjt>olJ«e priznan« TaDno-cninin Mura katera ©kreoouje lasliče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 etei&leDle« m n« votlem t krone* Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, nrdl, medicinal. vin, epeoliali-tat, najfinej&ih parfumov, kirurgiskih obvez, svežih mineralnih vod itd. Del lekarno MIlana Leasteko tLiubljan! Rtsleva cesta št I. poleg novozgrajenega Fran joiefovega inbli. mostu 169 V tel lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolnlSkih blagajn fuine železnic e, c kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagafne v Lfnblfani. Serravallo vo železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom In malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. bi Izborni okus. ii Večkrat odlikovano. s Nad 7000 zdravniških spri Cev al. :: J. SEBRAVAUO, c. io kr. dvorni dobavitelj TRST-Bzrkovlie. Najnovejše autiHe svetile za kolesarfe, ^ motoriste. atiomoMliste turiste, raziskovalce jam o^egasee, nočne paznike, delavce. Trpežne in solidno izdelane. Vame proti vetru in okajenju. Vsaka nevarnost izključena. Karel Čamernik specijalna trgovina s kolesi in posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta 9. 3 zlati nauki! i Kdor s „ELORlAN-om se k rep ca, lmeraj dober tek ima I II. Ćo želodec godrnja, Pl} „FL0RIAN-a", pa neka l III. Ml otožen, ni bolan. Ta, ki vliva Postavno varovan o Zlata svetinjo Berolin, Pariz, Rim itd. Dr. J. IM zobozdravnik, 1 Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vas zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le one^a sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Sevdlin". NeteoroloSično poročilo. Vltit Mi morje m 3tf*2 Srenji zričai tlak 3t.7t a a Čas 3 , »Mio--S vaaja Stanje barometra ▼ mm E S > I > Nebo !2 2. pop. . i 9.zv. 730 9 734 6 15 i 7. zj. 737 8 4*4 si. Jjzah. 4*01 si. svzh 141 si. jjzah. dež del. jasno oblačno. Slednja včerajšnja temperatura 45', norm. —13\ Padavina v 24 urah 62 mm. Mesto dragega obvestila. Tažnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je previden z zakramenti za umirajoče preminul včeraj, dne 12 grudna ob polu 4. popoldne v 63. letu starosti naš dobri oče, gospod 4132 Jakob Bole trgovec in posestnik. Pogreb nepozabnega rajnika bo v četrtek, dne 14. t m. ob polu 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Laze pri Planini, 13. grudna 1911. Leopold, železniški ptožni mojster, Ivan, caid. ior., sinova. Zinka. Mara, učiteljici, hčeri. Marija Bole roj Bocherti, sneha Leon, vnuk Katarina Blazon, tašča star 28 !et, neoženjen popolnoma vešč v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika, s petletno • ikso, lsce slaibe. Plača po dogovoru. Nastop januarja 1912. Cenjene ponudbe .Komptoarist" poštnoležeče, Jesenice na Gorenjskem. 4126 Kontorist v vseh pisarniških delih dobro izvežban, samostojen korespondent, ; želi premeniti službo« s Prijazne ponudbe pod 4117 Točnost" postno ležečo Ljubljana. Kupi se 4128 Lastnik naj jo ponudi na občinski urad Tržišče, Dolenjsko. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik la nobene dolgove bodisi kateregakoli naslova in napravljene po katerikoli osebi na moje ime. 4127 Ljubljana, 13. decembra 1911. Josip Potrato pri c kr. okr. glavarstvo Ljubljana. F urt. 15. dec. oenreklkno sklep! MARGIANNA svetovnoznana fiziognoinistioia s codovitiai spomiaom. Mtrgiinne ni zamenjati z navadnimi nganjetalkami ii vedeževalkimi na karte, ker se obvezuje, os plača onemi, kdor jo doseže v njeni umetnosti Hsfr 200 kron. ~Wk\ Govorilne ure vsak dan od 9 dopoldne do 9 iiitiar v hotela Llojd, aoba st. 4, Mlkloalceva cesta stev. 8. Obenem se zahvaljuje za obilo zaupanje s presrčnim poslovom in na skorajšnje snidenje. 6ss je da si nabavite povodom bližajočega se božiča moj bogato ilustrirani glavni ks-STlog s približno 4000 slikami rasnih po-rabnih predmetov in daril. Pošlje se gratis in franko. C. in kr. dvorni dobavitelj Jas Konrad, Mast St 1170 Ceske. Bmala tirfta! a mfta! finega nastopa, ki ima 4-5000 K gotovine k taij mm bt kmajii v trgovino s konfekcijo in mednim blagom za gospode in za dečke, v največjem industrijskem mestu Švice, kjer je sedel vseh evropskih konzulatov evropskih kakor tudi inozemskih, trgovina bi se pozneje tudi prepustila v popolno last eksistenca je briljantna Ponudbe v slov. jeziku je poslati pod Šifro „Prosteer* na upravmštvo »Slovenskega Naroda«. 4078 la prodaj je 4105 K nor naroč' a plošč naenkrat, » doki en* ploščo tata vrate s zastonj ! Kdor naroči 10 plošč po £ krose aaentirat, dobi lep eleg. albnm zastonj I Kdor naroči 15 plošč po 4 krone naenkrat, dobi 1 ploščo in I albnm veleposestvo ! tik **rne cerkve v nekem trgu na Spodnjem Štajerskem. V hiši je gostilna z lepimi prostori kakor tudi izdelovalnica sodavice in pokalic ter lep mlin, novo urejen, s konstantno vodo. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, gozdov ter novo rigolamh in posajenih vinogradov v izvrstni legi. Pogoii ugodni. Naclov pove upravništvo »Slov. Naroda« siensnannsnsnsssosoassnnnsnn Kdor naTDč* 20 plošč po 4 krone naenar*?, dobi e^ lin gramoSon zasloni! Nar^c:v r*nike! s Gostilničarjem : dajem najfirej?* gramofon" ni odpla-S čevanje, in jih tudi izposojujem. :: Gramofonski atel*!* A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica St. 5. Glavni zastopnik Avstr. gramofonske družbe na Dunaju — znamka »Angel« — »Glas svojega gospodarja«. Jaz ne prodajam ur, orgelfc Itd., marveč edino gramofone plošče in godbene avtomate. - Vsako vrste gramofoni, še so pri meni kupljeni ali ne, se prt meni strokovniaško popravljalo. Posamezni deli za gramofone vedno v zalogi* Pazite aa naslov! 4098 Pazite na naslov! ročnih del IONI JAGER v Ll»MfS»J, Židovska ulica Stev. S. Predtiskarija I Tamburiranje Montiranje I Plisiranje :-: :-: ^jaah stroj 4045 ima to varstveno znamko Anton a j ec umetni in trgovski vrtnar mn|i jI. d. l rMintn. ii se Mlaji i|H« cvetlični salon Pod Trančo. a sumu mu. Izdelovanje šopkov, vencev, trikov itd- Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno. Za dobičkonosno podjetje v Ljubljani kapitalist^ m por tisoč kronami. Za denar se da varnost — sotrudniStvo nepotrebno — rt-utitbihtitf ta 50%. — Ponudbe takoj na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod 50% renta. 412S Lepa, koristna Božična darila! n no it znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Sterk Lfobijana, Stari trg št 18. Specijalna trgovina najmočnejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših *. moških klobukov in čepic, dalje čepic a 4ame, deklice itd. ter najmodernejše koinko^Sre, fainal In vznr Tnrin 1011: Veliko (Urilo! Čndovit cvetlični duh; čisto naraven I Drallejeva iluzija :: v svetilnika. :: Dobi se povsod. MfefcMtilLL Tnrin 1011: Veliko darilo! Šmaraiea K 4'—, vrtnica, bezeg, heliotrop K 4*—, vijolica K 5*—, vistarija K 450 Dobi se povsod. M ha Pasu ii Št 413 kakor nočne halje, predpasniki perilo, moderti io vsake vrste modna blago. Potrebščine za otroke ia novorojenčke v največji izbiri. Pošilja na izbiro tudi na deželo. Telefon štev. 16. Leta 1837. ustanovljena a družba 427 Telefon štev. 16, KRAilJSUA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo 5 pisarna za arhitekturo in stavbnotehniika dela dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v § tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina Podpeci in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. Tehnični biro in stavbno podjetje : Beton, železobeton,: mostove, strope, dvorane, zazidke turbin. Resljeva cesta itev. 20 (poleg plinarne) izdeluje: ResOjeira cesta Ste«. 20 (pole« plinarne) Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne : O^^iSSS^^Sa vseh vrst načrtov, centrale, turbine, mlini, : Obisk strokovnih: prevzetje zgradb, žage, opekarne, inženirjev na željo. n tehnična mnenja. .*: s moderne apnenice. :: ZJS&^SSsSžm^l Lastnina in tisk > Narodne tiskarne«. •