List 32.
Sirotice. *)
(Po horvaški  narodni pesmi.)
Černa zemlja neorana,
V  nji je mati zakopana 5 Neče več nazaj je biti ,
De bo v grob pred meni iti. Moje mamke černi lasi
V  cerni zemlji razčesani; Moje mamke cerne oči
V   cerni zemlji so zaspale; Moje mamke modre usta
V  cerni zemlji umolknile j Moje mamke bele roke Sklenjene so v cerni zemlji 5 Moje mamke dobro serce
V   cerni zemlji umorjeno. Ah! odpri se cerna zemlja, Spregovori mati naša ,
Ter poglej na stanje naše , Kak smo revni zapušeni, Ptuji mamki izročeni: Slab5ga nam je kruha spekla, S peškam nam ga usolila, Z lokvenico zamesila 3 Iz cepin nam jest' dajala \ S' ternjem nam je postiljala, In s koprivam' pokrivala.
Glej ! odpre se černa zemlja, Govori nam mati naša,
*) Pesmica le ta, nekoliko poslovenjena, je med Horvati v dolni Avstrii popisana. Menimo tu prave hrovate, ktere poleg gosp. Statika Vraza. (Kolo za literaturu, umetnost i narodni život, knjiga III.) v Istrii , v ogerskim primorji, Zaderskim okrogu, na primorskih in dalmatinskih otocih na večerni strani Ogerske in v doljni Avstrii jskati moramo, in ki se zavolj besedice ,,cau (kaj) tudi Cakavci imenujejo. Njih jezik je slovenšini dosti podoben. V dolni Avstrii živi še dan današnji okoli 6200 Horvatov, 6300 Slovakov in 2600 Cehov v četertini spod- in nadmanhartskim in pod dunajskim gojzdam, kakor se najde (s popisanjem šeg in navad, dušnih in telesnih vlastnost) lepo razloženo odvgosp. profesorja Sembera v 2. zvezku prevažniga časopisa Ceske-ho museuma" 19. tečaja. Podamo to le pesmico, pervič, ker je sama na sebi lepa; drugič pa zato, de bi slovenske pesnike na Slovanov neprecenljivi, v narodnim pesništvu ležeči zaklad opomnili.                                                     Pisatelj.
Ter pogleda stanje naše: ,,Lepe moje sirotice , Mojga vertiča cvetlice! Ako bi sirot ne bilo
v
Žarko sonce ne V svetilo:
Zalo žarko sonce sveti,
De sirote moje krepi.                         Cigale.