_    34
O sajenji sadnega drevja.
Sadno drevje se sme saditi jtssni, pa tudi spomladi.
Jeseni je dobro drevje saditi p j takih krajih, koder je zgodnja in suha spomlad, v gorki, lahki in suhi zemlji;   tudi  po  brežinah,   proti  jugu  obrnjenih,   kaže
35
jeseni saditi.   Spomladanjska   saditev je pa boljša v navadni, ilovnati zemlji, posebno če je težka in mrzla.
Če pa ima gospodar drevje, katero hoče presaditi, doma ali vsaj blizu doma, sadi je lahtso tudi v precej težki zemlji jeseni, ali saditi je mora tauo zgodaj, da utegne še isto jesen oovih korenin pognati, torej ob času, ko je zemlja še dovolj topla. Tudi morajo jame že nekoliko časa prej biti izkopane, in rahle prsti ali pa grušča treba zemlji primešati; iz kratka: kolikor mogoče, mora se zdaj vsajenemu drevesu gorko postlati. Najboljši jesenski čas je za to mesec september in pa začetek oktobra, prav za prav okoli sv. Mihela. Natančneje pa kaže nam drevo samo, kdaj je jeseni čas presaditi je, takrat namreč, kadar je nehalo čez in čez zadnje popke nastavljati. Tedaj se pa mora najprej drevesu previdno vse perje z nožem ali škarjami postriči, potem pa naj se varno tako izkoplje, da se mu korenine preveč ne poškodujejo. Čez 14 dni popadajo drevesu še ostali listni reclji.
Da bi se drevo prav s kepo presajalo, ni ravno treba; vendar je koristno, da se tista prst, katera se še sama med korenikami drži, ne odtrese od njih. Sploh naj se jeseni drevesa presajajo prav previdno, in nikoli naj se ne pozabi drevesu takoj, kadar je presadimo, priliti.
Dreves, ki so bila na divjake cepljena, ne smemo nikoli globoko saditi, ampak bolj plitvo. Nasproti pa morajo na pritlikavce cepljena drevesa (jablane na ivanjače, hruške na kutne) zmerom s cepljenim koncem v zemljo priti. Če potem, ko je drevo bilo vsajeno, nastopi suho in gorko vreme, treba je drevo vsak dan poškropiti s škropilnico. Ob hudem mrazu po zimi pa je treba rahle zemlje nasuti vsajenemu drevesu, da mu zmrzlina ne škoduje. Prihodnjo spomlad se pa ta zemlja lahko krog in krog drevesa naspe.
Nikakor pa ne smemo prepozno jeseni dreves presajati. Če po tri- do šestdnevni zmrzliui in snegu nastopi zopet toplejše vreme, vendar je treba varno presajati, ker se zemlja potem po snežnici zelo zmrazi. Če tudi se je zemlja na videz popolnoma stajala, nahaja se pod zemljo vendar še mnogo ledenih drobcev, kateri ovirajo rast koreninicam. To se večkrat pripeti, sadjarji pa mislijo na vse druge vzroke, zakaj se drevo ni prijelo, in na zadnje mora zategadelj samo nedolžno drevesce po krivici biti krivo.
Sploh se ponašajo spomladi vsajena drevesa veliko bolje mimo onih, ki so bila vsajena jeseni; vendar je srečna rast od kraja in zemlje, kjer je drevo vsajeno bilo, tako zelo odvisna, da se v obče ne more za gotovo reči, ali je spomladaojska ali jesenska saditev boljša. Če je moči jeseni tako zgodaj drevesa saditi, da se ukoreninijo po novih koreninicah, potem je to vsekakor boljše, kajti prihodnjo spomlad rastejo potem uže čvrsto v rahli in gorki zemlji.
Vsako drevo je, bodisi jeseni ali pa spomladi vsajeno,   bolno,   dokler   ne   požene   novih   koreninic,   kajti
dokler ni v zvezi 8 prstjo, ne more tudi od nje za rast potrebne gorkote dobivati. Zato večkrat pozebejo pozno jeseni vsajena drevesa, ker ne dobivajo potrebne toplote.
Prav dobro teime vsajenemu drevesu, kadar je sadimo: 1. če mu korenine porežemo; 2. če mu okoli korenin naspemo mešanega gnoja (komposta); 3. če mu položimo nekoliko ovsenih ali ječmenovih zrn koreninam pod krono; 4. če mu dobro prilijemo; 5. če mu deblo do krone ovijemo s slamo, katera je brani suhim vetrovom meseca sušca.
če nekatera prav skrbno vsajena drevesa nočejo pognati, treba jih je v drugi polovici maja meseca ali ob začetku rožnika zopet iz zemlje vzeti in jim korenine zopet porezati, postaviti drevesa za eno uro v vodo in je potem v novic saditi, dobro jim priliti in okoli njih nekoliko komposta položiti. Že čez 8 dni začno poganjati.