QI^qm
frf'AHD
NO. 81
*i!eri§ka Dommm

H i
/C*Ooj M€RECAN IN SPIRIT
*)V* E WC/* HI— HO II«
1 J	.:v-
l-W GN IN lANGUAGf: ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San rrancisco, MORNING^NSWSPAPSR
Pittsburgh,, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 24, 1972
m
i

ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Nixonov obisk v ZSSR ^ ‘ ses.niiek na vrhu'
Nixonov obisk v ZSSR pii-hcdnji mesec je izgledal doslej kot “državni obisk’" z vsemi pripadajočimi slovesnostmi, zdaj ga je Moskva označila za “sestanek na vrhu’’.
^ Moskva, zssr. — Razširi-
l£v vojskovanja v Vietnamu ni 0‘'-talo urez vpliva na potovanje Predsednika Nixona v Sovjetsko ^vezo prihodnji mesec. Prvotno ta obisk označevali za “dr. iavni obisk” z vsemi častmi in s^avji, ki. so s takimi obiski združeni. Pretekli teden je vla-a ZSSR Nixonov obisk znižala na raven “sestankov na vrhu”, na kateri državni poglavarji :ra-;-PravIjajo le o nujnih medna-lcdnih vprašanjih in sporih.
Trdijo, da je znižanje ravni o-.1 -a posledica kremeljske ne-•levolje v zvezi z razširitvijo a-^oriških letalskih napadov na f everni Vietnam, pa tudi kaza. i ^ ^ashingtona na Moskvo kot VQVca za sedanjo rdečo ofenzi-v, v kužnem Vietnamu. Ameri-“p letala so po sovjetski pritož-zadela štiri sovjetske trgov-^&C^e v pristanišču Hajfongu ^ ed letalskim napadom IS. apri-f'	so zanikale verjetnost,
dal- * ^r0l^ci ameriških bomb za-sp 1.1S0V'ietske ladje, to naj bi ske Ul ^raPne^ severnovietnam-
Protiletalske obrambe.	_
'Ta državnem, obisku, o kale,' 6016_ st clair Avenue v ^ so govorili do preteklega
Novi grobovi
Joseph Skocaj
Na svojem domu na 19731 Naumann Avenue je umrl 73 let stari Joseph Skocaj, mož P’rances, roj. Tomšič, preje por. Knafelc, oče Josepha V., Ray-monda in Mary Jane Bur jak, 9-krat stari če, brat Louisa Cesarja in Jennie Tomšič, rojen v Velikih Ločah pri Sežani, kjer zapušča brate Tony j a, Louisa in Johna ter sestro’Rosino. V ZDA je prišel pred 50 leti in je bil 30 iCt zaposlen pri American Steel & Wire Co. kot strojnik do upokojitve leta 1964. Pokojnik je Oil član ADZ št. 27 in Kluba slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo v torek ob enih popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Namesto vencev priporoča družina darove za Slovenski starostni „:om na Neff Rd, v njegov spomin. •
Mary Turk
V soboto je umrla v St. Augustine Manor negovališču 88 iet stara Mary Turk, roj. Strah v Kamnem potoku v fari Trebnje v Sloveniji, od koder je prišla v 'ZDA 1. 1902, vdova po pok. Johnu, mati Marie Conomy. Johna, Josepha, Franka, There-se Mato in Veranice Ruppei, 15-krat stara mati, 15-krat prastara mati. Pokojna je bila -članica ADZ št. 4, ABZ št, 37 ter Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda na
sredo
tRrj	uu	9-30> v cerkev sv. Vida ob
-•> naj	m ZibSK raz- "“•’ *---- —--“--j—
Rsvljaii o vrsti medsebojnih! vas^ °der To položena danes ^Prasanj in © ibodočem sodelo-i z''Teaer 00 c[ej1'1U' ^odpisan naj bi bil vsaj!	Steve F. Norsic Jr.
j. 6n S:pohazum o omejitvi a-! V soboto je umrl v veteranski ^JP-skega oboroževanja, vodeni bolnišnici 58 let stari Steve F. hiZfr0l?0ri 0 Povečani medseboj.1 Norsic Jr. s 450 Hillcrest Rd., j,a rS°vini, o posebnih kreditih Richmond Heights, vdovec po potn,0> Pripravljena naj bi bila i- 1965 umrli ženi Kathryni, roj.
ft*3 Zrr>anjšanje mednarodne Kravanis, sin Magdalin, roj. Ce-aPetosti m_____
Živijenjski siroski v marcu niso rasifi
Po vladnih podatkih v marcu življenjski stroški niso po-rastli, če upoštevamo običajno letno nihanje cen.
WASHINGTON, D.C. - Prvič od leta 1966 se je zgodilo, da življenjski stroški v enem mesecu niso nič porastli. V številkah so porastli za 0.2%, toda to je za marec običajen porast, ki ga je treba upoštevati pri letnem nihanju cen. Ob tem upoštevanju življenjski stroški niso v marcu nič porastli, med tem ko je bil porast v februarju 0.5%, naravnost izredno in nepričakovano visok.
Velika razlika je v ceni živil. Ta so v marcu na splošno po-rastla le za malenkost, za 0'2%, med tem ko so v februarju za kar 1.7%. Glavni dvig je bil pri mesu. V poročilu za marec je naveden mal porast cen za govedino, posebno za teletino, in za jajca, med tem ko je cena svinjine nekaj manjša. Prav tako so padle cene za sočivje in sadje.
Delavsko tajništvo trdi, da je zaslužek povprečnega delavca z ženo in dvema otrokoma letos v marcu bil ob upoštevanju spremenjenih cen in davkov za 3.9% večji kot pred enim letom. To naj bi bil največji porast od marca 1864.
Vlada in njeni zastopniki trdijo ob novih podatkih, da nadzor cen le dosega svoj smoter, čemur pa predsednik AFL-CIO G. Meany ne verjame. On trdi, da vlada čisto dobro nadzira plače, ne pa cene in dobičke.
Vsi trije astronavti so od sinoči srečno združen v matični ladji
spet
nn	in omejitev oborože-
ze ^ T'‘A.TO in Varšavske zve-°Tiska Prestavitvii° Nixonovega
lizic, Norsic, oče Ann L. Urban,
Ce še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE
postanite še danes!
; i
John W. Young '	Charles M. Duke Jr.
r>o 70 urah na površini lune in po trm vožnjah po njej. na katerih sta nabrala 245 funtov Umskega kamenja, ste se astronavta John W. Young in Charles M. Ruke sinoči ob 8.26 dvignila z Lunine površine in se po zakro-žitvi okoli Luna dve uri kasneje povezala z matično ladje Casper. Nocoj ob 8.16 bodo astronavti pognali glavni motor matične ladje in krenili nazaj proti Zemlji, katero bodo dosegli na Pacifiku v četrtek ob 2.44 popoldne.
HOUSTON, Tex. — Astronav- ski kamera je posnela pogled ti Apolla 16 so opravili glavni nazaj na Luno, kjer je ostal del svojih nalog in bodo nocoj ’ spodnji del lunske ladjice in ob 9.16 krenili prot' domu. A-, kjer je bilo mogoče videti na
stronavta Young in Duke sta se! površini stopinje astronavtov, sinoči dvignila v krnski ladjici! Astronavta sta. vzela s seboj z Orion z Lune in se. yvr.ur kas-1 Lune 245,funtov kamenja, pre-neje povezala z matično ladjo!ce3 veia K°t je bho predvideno. Casper, v kateri ju je pričako-l Vodstvo odprave v Houstonu val astronavt Mattingly/Na Lu-!iima ie za Povečan tovor dalo ni sta bila skupno 70 ur, od tegaiPosebn3 dovoljenje po preraču-nad 20 ur izven !lunske ladjice, I nih> da ta ne bo oviral vzleta z dalj kot astronavti na prejšnjih Lune in ne delal moteni Pri PO-poletih. Napravila sta skupno vratku na Zemlj°-
Metal Div. Curtis Wright Corp.,
2-krat stari oče, brat pok. Mag-1 mož Rose, roj. Videmsek, oče dalin Luksic. Bil je član HBZ 1 Joyce Janis in Geralda, brat Jo-
v%m k na raven sestanka na: št. 663. Pogreb bo iz Grdino-1 sepha, Marie Zaremba, Jose-tej, v Ocdo razgovori omejeni nagega pogrebnega zavoda na j phine Paiscik, Helen Moss, Hat-
nn-irvo ----y__•
na1
Tja nuina vprašanja in tre-
Tiese^jXonove&a obiska je še še jN 11 b v tem času se lahko sPremeni> pomine v&čan s^ada v°lja zaradi po-diu Voiskovanja v Vietna-Moskvi ° V ^asbingionu kot v
5anadski admiral •i0?-oril na sovjetsko
0t nevarnost
V	^an'	~' že drugič
badski mesecih je visoki ka-2sskrbl POna°!rski častnik izrazil tnorS'koJeri0?t nad rastočo po-roočjo Sovjetske zveze.
Padskih Leir’ Poveljnik kasa] v sn na Pacifiku, je zapi.
ShilPpina’mef6niku “Canadian 0k°li 10° ’ da gradi zdaj ZSSR Staia Podmornic letno in poza t^o “resna
vanad0.
nevarnost”
Vremenski prerok pravi:
kleljjQ
v . oblačno, hladno, na lle§a s r e^nost dežja, pomeša-*eTiper	Cez dan naj višja
^°dopi nUra okoli 50, zvečer in Cl ^koli 32.
Lake Shore Blvd. jutri ob 11.30 na Lakeview pokopališče.
Casimir Sobolewski
Včeraj je umrl, zadet od srčne kapi, 52 let stari Casimer Sobo-
tri vožnje po Lunini površini, lewski, 16001 Corsica Avenue četudi je ^dalo po 6-urni za-
zaposlert 34 let pri Marquette mudi pri Pristanku na Lunb da
bo treba zadnjo vožnjo opustiti.
V tem pogledu je bil uspeh popoln. Prvič je tudi uspelo dvig z Lune prenašati s televizijsko barvno kamero in polet spremljati daleč v višino.
Ko sta se aystronavta Young in Duke dvigala z Lune, je Duke pripomnil: Kakšna vožnja! Kakšna vožnja! Televizij-
tie Palmer in pok. Theodora. Pogreb bo v sredo ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jero-ma ob 9.30, nato na Kalvarijo.
V glavnem je ves spored na Luni potekal v redu in po načrtu, edino preskus merjenja toplote Lunine notranjosti je propadel, ko je astronavt Young stopil po nesreči na kabel in tega poškodoval.
Podrobna proučitev težav, ki so povzročile pretekli četrtek zakasnitev pristanka na Luni za šest ur, je pokazala, da tehnične težave niso bile tolikšne, kot je izgledalo. Večja težava je bilo
Washington: Hanoi je prelomil sporazum h leta 1968!
W A 'S H IN GTON, D.C. — Kot že nekajkrat v preteklosti se je zopet razvila živa razprava o tem, ali je obstojal oktobra 1968 kak sporazum med Washingtonom in Hanoiem, na temelju katerega je predsednik L. B. Johnson ustavil letalske napade na Severni Vietnam, ali ne.
Predsednik L. B. Johnson je tedaj v nagovoru na Ameriko dejal, da je on letalske napade ustavil na temelju “sporazuma”, da se bodo v Parizu začeli razgovori, pri katerih bosta zastopana sai-gonska vlada in Južno.viet-namska OF poleg Washingto-na in Hanoia, da bo Hanoi spoštoval Demilitarizirano cono, da rdeči ne bodo napadali večjih naselij in pustili v miru ameriška izvidniška letala v poletih nad Severnim Vietnamom.
Hanoi ni k Johnsonovi izjavi dolgo nič rekel in bi jo naj bil tako- z molkom potrdil. Tako so vsaj mislili v Washing-tonu. Ko je prišlo d® prvih strelov na ameriško izvidni-ško letalo nad Severnim Vietnamom, se je Washington pri-
tožil, pa je dobil iz Hanoia glasen odgovor, da Hanoi ni nikdar pristal na “nemotene” polete ameriških izvidniških letal nad Severnim Vietnamom. Letalstvo ZDA je nato na take napade odgovarjalo skoraj redno z napadi na protiletalske postojanke, ki so streljale na ameriška izvidniška letala.
Hanoi je precej dalj spoštoval “sporazum” glede napadov na večja naselja in na Demilitarizirano cono med obema Vietnamoma, pa je tu in tam kršil tudi ti dve točki.
Ko so koncem letošnjega, marca vdrle severnovietnam-ske sile odprto in s polno silo skozi Demilitarizirano cono v Južni Vietnam, so ZDA proglasile to za dejansko odpoved “sporazuma iz leta 1968” in obnovile letalske napade m:a Severni Vietnam, vključno na Hanoi in Hajfong. O-brambni tajnik M. Laird je dejal pred Senatnim odborom, da ni letalskim napadom izvzet noben del Severnega Vietnama, dokler ne bo ta u. stavil svojega vpada v Južni Vietnam.
Pretekli četrtek je v Parizu objavil zastopnik Hanoia “izvirni” dokument sporazuma o končanju letalskih napadov iz leta 1968. V katerem ni nič zabeleženega o čem drugem kot o tem, da se bodo v Parizu sestali zastopniki Hanpia in Osvobodilne fronte Južnega Vietnama na eni in zastopniki Washingtona in Saigona na drugi strani, da poiščejo mirno rešitev za vojskovanje v Vietnamu.
Zastopnik državnega tajništva Robert J. McCloskey je označil v Parizu objavljeni dokument za “prirejen” in poudaril znova, da je Hanoi “tiho” pristal na to, da ne bo kršil Demilitarizirane cone, da rdeči ne bodo streljali na večja naselja v Južnem Vietnamu in ne bodo napadali a-meriških izvidniških letal na poletih nad Severnim Vietnamom. Objavo sporazuma samega pa je odklonil. Trdijo, da predsednik Nixon noče tega dokumenta objaviti, da ne bi “prizadel” Sovjetske zveze, ki je igrala važno posredoval-
no vlogo pri sklepanju “sporazuma 1968”.
Cyrus R. Vance, ki je bil namestnik A. Harrimana pri razgovorih z rdečimi v Parizu leta 1968, je dejal, da je trditev Hanoia, da ni bilo sporazuma, “naravnost smešna”!
Prav tako je smešna seveda tudi trditev, da se v Južnem Vietnamu bore samo domače južno vietnamske sile in ne severnovietnamske redne divizije. Ameriško zastopstvo pri razgovorih v Parizu je pretekli petek objavilo, da je 12 severnovietnamskih rednih divizij izven Severnega Vietnama. Tri so v severnem delu Južnega Vietnama, tri na Osrednjem višavju, štiri na mejnem področju Kambodže in Juž. Vietnama in dve v Laosu. Zadnja redna divizija Severnega Vietnama je na poti proti Demilitarizirani coni, doma sta ostali le dve dopolnilni diviziji, ki služita za vežbanje. Z drugimi besedami se to pravi, da je Severni Vietnam vrgel v sedanjo ofenzivo vso svojo razpoložljivo vojsko.
_____
Thomas K. Mattingly II
zdravje astronavtov, ki jih' je odkritje tehnične motnje razburilo v tolikšni meri, da je bilo potrebno nekaj ur počakati, da so lahko dognali, če ni nastala kaka škoda na njihovem zdravju. Z odstranitvijo tehnične metnje je popustila tudi napetost v razpoloženju astronavtov in za pristanek ni bilo nobene ovire več.
Apollo 16 je opravil svoje naloge skoraj v celoti in astronavti bodo kmalu na poti domov.
Iz Clevelanda in okolice
Britanec izdajal ZSSR britanske skrivnosti
LONDON, Vel. Brit. — Uradnik poslaništva Velike Britanije v Aižirju. ki je bil odgovoren za šifre, je priznal, da je vohunil v korist ZSSR in tej posredoval proti plačilu tajne britanske dokumente. Obsojen je bil na 1C !et ječe.
Leonard Michael Hinchcliffe 39 let stari Anglež, je dejal, da je začel vohuniti za Ruse, ko je eden od ruskih agentov grozil, da bo njegovi ženi povedal za stike, ki jih je Anglež vzdrževal z neko drugo žensko v Kartumu v Sudanu. Postopno je predal agentom ZSSR skupno 30 tajnih dokumentov in debil za tc $7,800 plačila.
V sredo začetek priprav za srečanje Gandhi-Bhutto
ISLAMBAD, Pak. — Indija in Pakistan sta se sporazumela, da se sestanejo jutri njuni predstavniki v Murree. 30 milj severno cd tod, in začno v sredo razgovore o pripravi srečanja Indire Gandhi in Zalfikar Ali Bhutta ter o sestavi dnevnega reda za to srečanje.
Pakistan bo hotel postaviti na prvo mesto vprašanje izpustitve vojnih ujetnikov, ki jih drži Indijo, nato vrnitev Bengalcev iz Pakistana v Bengalijo ter umaknitev Indijcev z zasedenega o-zemlja Pakistana.
Pričakujejo, da se bosta Indira Gandhi in Zulfikar Ali Bhutto sestala v prvi polovici maja v New Delhiju.
Nevarnost koz v SFRJ je končana
RIM, It. — Svetovna zdravstvena organizacija je objavila pretekli teden, da je nevarnost koz v Jugoslaviji minila. Skupno je na njih umrlo 34 oseb, 173 pa jih je na kozah obolelo. Bolezen so zanesli v Jugoslavijo muslimanski romarji, ki so se vračali s poti v Meko.
V tednu od 9. do 15. aprila je bil javljen samo en nov slučaj obolenja.
Pozdravi—
Prijateljem in sorodnikom v Clevelandu pošilja pozdrave iz Ljubljane v Sloveniji Mrs. Frances Kopač iz Aliquippe, Pa. Samo z zvezno podporo—
Mesto nima na razpolago nobenega denarja za odprtje 33 kopališč in 109 igrišč za letošnje poletje. Obrnilo se je na zvezno vlado s prošnjo za podporo in izjavilo, da bodo kopališča in igrišča ostala zaprta, če denarja ne bo dobilo. Lani je zvezna vlada dala Clevelandu v ta namen $163,000, preko $100,000 pa so nato prispevali še razni privatniki.
Protestni pohod—
Škofijski katoliški šolski odbor je napovedal protestni pohod v sredi Clevelanda 8. maja v podporo zahtevi po državni podpori nejavnim šolam. Protest je v zvezi z odločitvijo zveznega. prizivinega sodišča, da je v državni zakonodaji odobrena pedpora staršem, ki pošiljajo otroke v privatne šole, v nasprotju z ustavo.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za Newburg ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SDD na Price Avenue. Vse članstvo vabljeno!
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri od 5.30 no io. zvečer v šoli sv. Vida.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Rdeča ofenziva je postala močnejša na Osrednjem višavju, kjer je rdeči tankovski koloni uspelo zavzeti več vladnih oporišč,
med drugim tudi Tan Canh, prednji glavni stan 22. pehotne divizije. Od 20 rdečih tankov je bilo vsaj 7 uničenih. Na drugih bojiščih so bile vladne sile uspešne v obrambi. An Loc se še vedno drži, prav tako so bili rdeči zadržani na cesti št. 1 med Kambodžo in Saigonom. Ameriška B-52 letala so danes napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Eno od letal je bilo zadeto in je moralo zasilno pristati na letališču pri Da Nangu.
PARIZ, Fr. — Francoski volivci so včeraj z 2:1 odobrili sprejem Velike Britanije, Norveške, Danske in Irske v Evropsko gospodarsko skupnost, toda udeležba pri glasovanju je bila sorazmerno komaj nekaj nad 60% in zato preddsed-nik Pompidou ne more glasovanja proglašati za kako sijajno zmago za svojo stranko in vlado. Socialisti so namreč propagirali bojkot glasovanja ne zato, ker so proti sprejemu Anglije v Skupni trg, ampak zato, ker ne marajo vlade Pompidouja.
STUTTGART, Nem. — Včerajšnje volitve v deželno skupščino Baden-Wurttemberg pomenijo hud udarec za vlado W. Brandta. Ta je upala doseči zmago in s tem olajšati potrditev pogodb z Moskvo
in Varšavo. Poraz je zato dvojni udarec. Krščanski demokrati so dobili 53% vseh glasov in 65 poslancev, socialisti 37.5% glasov in 45 poslancev, svobodni demokrati, ki tvorijo skupaj s socialisti vladno koalicijo, pa 14.4% glasov in 18 poslancev.
^4
Bamovim
k' n \s:jmj3EiJE3LJtrniii lasas-A.
Japonci so po večini zavrgli mnenje o vsemogočnih infno hodil P° ulicah, če bo kje za-
6117 3t Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
! vseosvajajočih ZDA, vendar cenijo tesne zveze z Ameriko še vedno bolj kot prijateljstvo z drugimi deželami.
Kar Japonci najbolj opazijo, je nesposobnost ameriških voditeljev, da bi spravili gospodarstvo v tek. Sodijo, c!a so mnogi Amerikanci predobro plačani in da premalo delajo. Mislijo, da je visoka življenjska raven v ZDA bolj Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July | posledica Sreče in zemljepisnega položaja dežele, kakor do-
bre uprave in trdega dela.
V Južni Aziji velja dolar še pri mnogih za najbolj za-željeno svetovno valuto. Ameriške raziskave vsemirja razburjajo Azijate, mislijo, da dežela, ki lahko pošlje človeka na Luno, zmore vse — če le hoče.
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta;,$5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 81 Monday, April 24, 1972
Razpoloženje do Amerike po svetu
V	stališčih zunanjega sveta do Amerike je prišlo do velikih sprememb. Odkar je Amerika poslala svoje čete v Vietnam, še svet ni gledal na njo z večjo strpnostjo, — da celo s spoštovanjem in razumevanjem, kot sedaj.
Ameriški ugled je bil pred nekaj meseci na najnižji stopnji. Splošno mnenje je bilo, da so ZDA bahač, ki raz-metuje svoje sile po svetu, svojih lastnih težav pa ne zna rešiti.
Sedaj je večina ljudi spremenila svoje stališče. Vzroki so različni, kot kažejo poročila prekomorskih uradov “U. S. News & World Report”.
Britansko stališče do ZDA je dožjvelo v zadnjem času popoln obrat na bolje. Ni še dolgo, tega, ko so obveščevalna sredstva predstavljata ZDA kot deželo, raztrgano po protivojnih demonstracijah, rasnih nemirih, iztrebljanju “Črnih panterjev” in množičnih nasiljih na univerzah. A-meriko so prikazovala, kot da je na. robu zloma.
Sedaj so ZDA mirna dežela, kjer je nasilje prišlo iz mode.
Francozi ne vidijo več v ZDA upanja sveta — vzorno družbo in trdnjavo demokracije, ki naj bi bila drugim narodom vzor.
Strah, da bodo ZDA raztrgale rasne napetosti, mladinski nemiri, naraščajoči zločini, uživanje mamil in razdeljenost radi vojne v Vietnamu, je v Franciji minil. Najhujša ameriška kriza je mimo in v Parizu vlada občutek, da bodo ZDA preživele, čeprav ne bodo nikoli več pridobile nekdanjega ugleda.
Zapadni Nemci so zgubili zanimanje za viharno stran ameriške družbe, odkar so ponehala nasilja in protesti v ZDA. O predsedniških volitvah poročajo izčrpno, ker primarnih volitev ne razumejo.
Obisk predsednika Nixona v Pekingu je naredil globok vtis v Nemčiji, kjer mislijo, da pogajanja s Kitajci res lahko spremene svet.
Na švedskem je strupena protiamenška propaganda splahnela. V časopsih, TV in radiu, ki so bili prej najhujši kritiki ZDA v Evropi, se opaža velika sprememba. So še kritični, pa vsaj ne izmaličujejo več prave slike. -Glavni vzrok: Švedska sama je vedno bolj v enakih težavah, kot je bila Amerika: zločinstvo, mamila, inflacija, brezposelnost in delavski nemiri.
V	Švici Amerika nima več tiste veljave kot nekoč. Dol-
gotrajne gospodarske težave in razvrednotenje dolarja so omadeževale nekdaj čisto sliko ZDA. Povprečen Švicar misli, da je pomanjkljiva obramba dolarja znak ameriške gospodarske in politične slabosti. Neki urednik v Baslu pravi:	“Slika velikega brata, ki je v drugi svetovni vojni
rešil Evropo, je obledela.”
V	Italiji je občudovanje ameriškega načina življenja v vseh ozirih na rekordni višini. Prej" so Italijani gledali v ZDA deželo, raztrgano od težav. Odkar so napetosti v A-meriki popustile, so Italijani sami postavljeni pred enake težave.
Italijani so prepričani, da je ameriška zunanja politika resna in iznajdljiva v reševanju svetovnega miru.
Vzhodni Nemci, kot prebivalci komunističnih dežel sploh, se morajo še vedno zanašati na kontrolirani tisk, ki predstavlja nepravilno sliko o življenju v ZDA.
Rusom in večini vzhodnih Evropcev je Amerika še yedno dežela, kjer so delavci izkoriščani, črnci zatirani, “vladni krogi” pa kopičijo bogastvo in privilegije. Slučaj Angele Davis je bil nahipnjen v središče zanimanja za A-meriko.
Mala skupina izobražencev ne verjame uradni propagandi, na splošno pa prevladuje o ZDA mnenje, kakor ga želi vodstvo stranke.
Na Srednjem vzhodu so še pred nekaj leti mislili, da so v Ameriki rasni nemiri in študentovska nasilja ušli z vajeti. Sedaj vidijo v ZDA deželo, kjer se bujno širijo mamila in onesnažuje naravno okolje. Neki libanonski podjetnik je pojasnil: Vsak problem se zdi večji, če nastane v Ameriki, ker še vsi mislimo, da je Amerika obljubljena dežela, kjer bi moralo biti vse boljše kot kjerkoli drugod.”
V	Južni Ameriki sta pomirjenje med študenti in rasami izboljšala mnenje o ZDA, istočasno so pa ZDA manj občudovane, kot so bile pred 5 ali 10 leti. Neki univerzitetni profesor je rekel: “ZDA so bile svetovni velikan. Sedaj so samo ena izmed yelesil poleg Rusije, Kitajske, Japonske :n Zahodne Evrope.” Nekatere voditelje skrbi’ ker se ZDA premalo zanimajo za Latinsko Ameriko, drugi pa pozdravlja o konec “intervencije”.
Kanadčani so opogumljeni nad sorazmernim mirom v ZDA. N xonu priznajo zaslugo za prožnost in domišljijo pri reševanju problemov. Skrbi jih bodočnost, ker ameriška družba zapravlja čas brez točnih ciljev in namenov.

BESEDA IZ NARODA
I
Pismo
Viteškega
Tineta
Waukegan, 111. — Skozi zimo smo nekako pretokli. Tu in tam v nekaterih dnevih je ibila malo ostra, prehuda pa ne. Zime v preteklosti so bile po teh. naših krajih včasih zelo ostre. Pomlad se pa rada vrti tod po teh krajih okrog Velikih jezer po svoje. Največkrat muhasto, kakor nekaka priliznjena “muca”. Navadno sredi tedna dan, dva, lepa sončna in svetla. Ob “week-endih” pa navadno mokra in sitna. Taka je že nekaj zadnjih let listi, ki radi ribe lovijo, se hudujejo. Moj znanec doli na Utica cesti zelo rad ribe lovij mi je zadnjič potožil glede tega: “Od ponedeljka do petka delam, se mi ne ljubi ob večerih vabiti in čakati rib. V sobotah v in nedeljah pa je največkrat mokro in v takem vremenu ni prijetno noge držati v hladnih gumijastih škornjih in hlače si zmočiš, kamor že se vsedeš.”
Tako ima vsakdo kaj za potožiti. Nekateri zabavljamo čez vreme, drugi tudi, da rib ni več toliko kakor nekdaj, tisti, ki ne delajo, da se dela ne da več dobiti. Gospodinje pa tožijo, da po trgovinah z živili groceristi. mlekarji, mesarji in peki vsak dan višje vsote (cene) pišejo in lepijo na vse, kar ponujajo in prodajajo.
Čudno, čudno se svet suče in vrti, kam bo to vse prišlo?
Tako gledamo starejši na te nove čase, o katerih mislimo in sodimo po naše. Mladi gledajo drugače. Šole in vsestranski napredek in druga vežbanja jim odpirajo pota do boljšega obstanka. To se pozna in je vidno na vseh poljih življenja. V začetku tega stoletja so ameriški bosi” upoštevali močne priseljence, ki so prihajali v ta novi svet Ameriko, z močnimi telesi in rokami, da so kopali po rudnikih rude, premog in drugo. Da so znali vihteti težka kladiva in kovali po jeklarnah in po topilnicah predelavah in pretapljali rude v razne kovine. Danes vsa težka dela opravljajo stroji, katere obratujejo izučeni strojniki, električarji in drugi, ki jih za taka dela in opravila izučijo. Poznati seveda morajo stroje in lastnosti sil, ki stroje gonijo. Vešč strokovnjak ali inženir le s palcem premika gumbe na strojih in vse se vrti, kakor poti ebno. Odkod vse to? Kdo daje mladim znanja za poznanje vse ga tega?
To so šole. Brez šol bi ne bilo nič!
Eole — pouk, znanje, ti so v sedanjih časih tisto, kdor jih ima in je šel skozi te, in si pridobil znanje, ima v njih “pripo-ročevalca”, ki govori zanj ob iskanju služb, kruha in obstanka. Brez teh je sodobni človek v teh časih, oprostite, vse nižji kakor kak zapuščen, preprost “kmetavzar” - razen, če ima kje take “strice in tete”, ki ga podpirajo in vzdržujejo, da ni bos in berač, če pa teh nima, ga stiske tirajo, da trka za javne
niso poznali, niti se niso zanimali, kaj je človeku potrebno, dokler po našem svetu travo tlači, da se sam moram preživljati na tem svetu.
To pove, kako prav imajo tisti, ki svetujejo: Za otroke poskrbite, da se bodo dobro izšolali. To bo zanje naj večja in najboljša “zapuščina”, ki jo jim morajo starši dati. Z znanjem si bodo znali poiskati kruh in obstanek. Z zapuščenim bogastvom pa ne, ker zanji niso trpeli, zato ga premnogi ne znajo vrednotiti in ne poznajo. To je preprost, pa pri vsem važen nauk in navodilo, kako naj ljudje in rodovi vsake dobe vozijo skozi življenje. Tisti in mnogi, ki ga vpo-števajo, vozijo povprečno dobro. Drugi, ki ga ne, “švedrajo” skozi življenje sem in tja. Za težave, ki jih doživljajo, dolžijo druge, namesto da bi same sebe. Tak je ta pouk o vsem tem, dober, koristen za tiste, ki ga vpoštevajo, za tiste, ki ga ne, pa grenak in neprijeten.
— O drugih raznih političnih in drugih zadevah bom poročal kaj prihodnjič. Političnih novic je dosti, toliko, da človek ne ve, katere bi kaj upošteval in katere ne. O teh je pred nedolgim najbolj veljavno ocenitev povedal moj prijatelj, sosed (Frank s Park Avenue. Ko sva govorila in pretresavala razne obljube in napovedi raznih politikarjev, ki kandidirajo in se ponujajo k takim “jaslim”, v katerih se da kaj 'zajeti in dobiti, je dejal: “Politične obljube politikarjev so take, ko jih naglašajo kandidati, se lepo blešče, po volitvah pa v njihovih “lampah” petroleja zmanjka, pa ne svetijo, kakor so obljubljali, da bodo.” — Frank je kaj dobro zadel, ko je označeval obljube raznih kandidatov. Pa o tem kaj več drugič.
*	NOV GROB. — Smrt tudi na naš Waukegan ne pozabi. Dne 15. marca je preminul rojak* Jožef Zalaznik, v starosti 83 let. Bival je na 516 Powell Ave. Pokojni Jože je bil dobro poznan med nami. Bil je rodom iz Verzdeneca, fara H or j ul pri Vrhniki, po domače so mu rekli doma Gušavčev Jože. V Ameriko je prišel leta 1914. Njegova žena Ivanka, rojena Terček, (p. d. Kokaljeva) je bila pa doma iz Podlipe pri Vrhniki. V Ameriko je prišla leta 1921. Poročila sta se leta 1923 v Waukeganu. Rodila sta se njima sin in hči. Pogreb se je vršil 17. marca iz Ne-maničevega pogrebnega zavoda v cerkev Matere božje in pokopali so jo na Ascension pokopališču v Libertyville. Blagemu pokojniku raj in pokoj in naj počiva v božjem miru. Sorodnikom pa sožalje!
*	PA SE PAR OKROGLIH NOVIC:
— Matija je imel trdo betico. — Matijo je zadel na križišču avto in kolo mu je šlo ravno čez glavo. Ko ga čez mesec dni sreča neki njegov prijatelj, ga je nagovoril:
“Torej avto, Matija, ti je šel čez glavo? Kako dolgo je bilo treba zdraviti?”
Matija mu
gledal svoj ega psa. Med tem sreča časopisnega nabiralca oglasov in mu potoži: “Moj pes je utekel in ga iščem.”
Nabiralec oglasov ga pa resno pogleda in mu veli: “Potem in. serirajte vendar. Oglasi pomagajo!”
Meščan pa odgovori:	“Ne-
umen nasvet! Pes vendar ne zna brati.”
Vrhenšk Tine
Rojak priporsša ¥ volitev Henrija Medveda
losieerf pevskega ziiora Korotan
CLEVELAND, O. - Pevski zbor Korotan nas spet vabi na koncert. V soboto, 29. aprila tl., ob pol osmih zvečer se bo spet polnoštevilno zbrala slovenska družina v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, da prisostvuje Korotanovemu koncertu narodnih in umetnih pesmi. Prepričani smo, da bo tc za vse nas velik kulturni dogodek, pravi naš slovenski pevski praznik.
Pevski zbor Korotan je že pred leti postal vodilni slovenski pevski zbor ne samo v Clevelandu, marveč v Ameriki sploh. Njegov začetek seže v prva leta po drugi svetovni vojni. V tem času si je ustvaril lepo kulturno tradicijo. Na mnoge svoje uspehe lahko pokaže. Pred seboj pa ima še veliko nalogo: še naprej med nami varovati in gojiti našo ljudsko in umetno pesem in nas po njej predstavljati zlasti tudi velikemu svetu.
Lansko jesen je Korotan predstavljal našo pevsko kulturo ob velikem prazniku v Washingto-nu, ko so slovenski škofje ob veliki udeležbi slovenskega ljudstva iz domovine, zamejstva in zdomstva blagoslovili kapelo naše Marije Pomagaj v vseame-riškem svetišču. Sedaj pa se zbor že pripravlja na novo, morda še težjo nalogo, ko bo prihodnje leto spet reprezentiral našo pesem v Rimu ob priliki slovesnega odprtja novega Slovenskega zavoda. Častna naloga je to zanj, toda huda dolžnost, katera nalaga zboru in njegovemu pevovodju neizmerno požrtvovalnega dela. Zato pa je doljžnost vseh nas, da zbor nenehno moralno in tudi materialno podpiramo, da bo v njem se dolgo gorela ljubezen do naše lepe slovenske pesmi.
Zato pridimo res v kar se da velikem številu na sedanji Ko-rotanov spomladanski koncert 29. tm. Tudi za našo čast gre!
Po koncertu bo družabni večer, pri katerem nas bodo zabavali “Veseli Slovenci”.
Janez Sever
HENRY J. MEDVED, žena Katarina in hčerke Catherine, Frances, Michelle in Martha.
CLEVELAND, O. — Približujejo se primarne volitve 2. maja 1972. Važno je, da izberemo sposobne kandidate, za katere bomo. nato lahko glasovali pri glavnih volitvah v novembru. V 18. okraju, ki obsega 32. vardo v Clevelandu, Euclid in Richmond Heights, je med kandidati za državnega poslanca pri demokratskih primarnih volitvah tudi Slovenec Henry Medved.
Rojak Henry Medved je izkušen in sposoben in brez dvoma tudi vreden kandidat za državnega poslanca. Je doma v slovenski kalinvudski naselbini na or , , .	..	-	.
TT ,	.	j i - j o t | 25 let in ga volivcem toplo Pn
Holmes Avenue nedaleč od 'Slo-;	°	-
v drugi svetovni voni in je bil v letih 1957-1960 pomožni državni pravdnik. Zadnjih 11 let je zaposlen kot razsodnik na Probate sodišču v okraju Cuyahoga. Rešuje vprašanja oporok.
Kandidat Henry Medved Je član Ameriške Dobrodelne Zveze in tudi član njenega glavnega odbora. Prav tako je podpredsednik demokratskega kluba 32. varde in večih drugih organizacij in skupin. S svojo ženo, in štirimi hčerkami živi na 18617 Cherokee Avenue.
Kandidata osebno poznam nad
venskega doma Tam je končal osnovno in višjo šolo, pa nato nadaljeval študijo na Western Reserve univerzi in nato še na Fordham univerzi. Končal je pravo in postal odvetnik. Bil je
| poročam v podporo pri volitvah j 2. maja. Združimo svoje sil6) : glasujmo vsi Slovenci za svojega rojaka Henryja Medveda!
Pozdravljeni!
Joseph Gornik
EMr@if@!iii kenseri i? Mm, starostni dom
June Price
Dolores Mihelich
CLEVELAND, O. — V nede-: ko so postali dosedanji pr°s
toP
Ijo, 30. aprila, popoldne ob štirih i že davno premajhni. Novo sta^ bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue “Koncert za dobro voljo” znanih pevk
i® knpujmo Isti znamki
Naša poštna uprava je pred kratkim izdala znamko za 8 centov s sliko moža in žene z dvema otrokoma in napisom “Family Planning”. Nikar teh znamk nd kupujmo! “Family Planning” je samo lepša beseda za omejevanje rojstev s kontra-i krai? Slovenci smo eden izmed cepcijo in splavom. Ni lepo, da! izrazitih pevskih narodov na dela pošta z znamkami reklamo svetu> naša beseda je pesem, ka-za nemoralno početje, če nam; kor to leP° zaPisal Ivan Can-te znamke na pošti ponudijo. k£r- Ker ie to res naš narodni
June Price in Dolores Mihelich ob spremljavi orkestra Johnny Pecon in Lou Trebar. Po koncertu bo ples in domača zabava.
Vstopnice pri mizah v dvorani so po $3, na balkonu pa po $2.50. Ves čisti dobiček pojde za Slovenski starostni dom na Neff Road, kjer gradijo novo krilo,
fco, v kateri bo prostora za 62 ° seb, so začeli graditi v Pre*e, Proračun znasa
lem novembru.
$300,000.
___^-ice so _____r--	-
Franku Bradachu, 531-0983, A» nes Pace, 531-2235, v Toitf Polka Village, tel. 481-7512 i11 Tivoli Enterprises, tel. 431-52
Vsi prisrčno vabljeni!
Vstopnice so naprodaj Pr
jih odklonimo.
■F. B.
bevska sfcsipitsa “Imi” waiil na spomladanski konearf
, zaklad, katerega smo pri ustvar-j janju narodov sprejeli od Boga, i je prav, da ta zaklad ne samo i ohranimo zaprtega v skrinji, I ampak, da ga kar naprej še in j še javno množimo s svojo pesmi-! jo in glasbo, da nam nekoč ne | bo pretežko stopiti pred Stvar-I nika ter mu dati odgovor.
i Tako bo naše prvo srečanje z brati Srbi v njihovi dvorani : katedrale sv. Save v New Yor-ku. Kot bratje in ljubitelji na-
odgovori. Kakor j cesti v New Yorku, kakor tudi v sem slišal, so imeli avto tri tedne pri mehaniku.”
FAIRFIELD, Conn. — Kot že J tolikokrat poprej v zadnjih par letih je naša S. G. S. “Zvon” vedno nastopila s koncerti slo-1 venske narodne pesmi v dvora, i ni sv. Cirila in Metoda na Osmi rodnih Pesmi 30 nam brezplačno
dali na razpolago za naš prvi ve-
Washingtonu, D.C.	|liki Pevski koncert v nedeljo,
Tokrat je naš program veliko 21' maja 1972’ ob 3' uri P°Po1-bolj obširen, sestavljen iz mno-idne slavnostno dvorano kate-go več slovenskih, srbskih in' drale sv' Save na 16'20 West
tu in Fairfieldu, v New pa pri Antonu Osovniku. Za ^ zerviranje vstopnic, oziroma sta zavrtite telefonsko števi ^ za New York VA 1-0955, Br°M. lyn, N.Y., za Fairfield Pa
290L	.	; n*'
Vljudno ste vabljeni vsi ^
rodnjaki in ljubitelji nar° ^
pesmi!
Na veselo svidenje pri na3 bratih Srbih v New Yorku-Bog vas živi!
St. I. Mahy
— “Čemu, ko pa pes ne zna t	_______
„ brati!” — Nekemu meščanu v; hrvatskih narodnih pesmi. j 26th Street v New Yorku. fe	Je .fred nedolgim 11 Zakaj bi ne peli tudi v tujini, Vstopnice so naprodaj pri še, da grem domov
in še
jesieerdandanes večin več, kerjpes utekel. Lastnik psa je žalost-j ki nam nadomešča naš rodni vseh naših pevcih v Bridgepor-1 naravne smrti.
ZA DOBRO VOLJO
Naveličal se je , v
Starejši mož je mirno cak ^ zdravniški čakalnici, da prid® vrsto. Ko so minile ure vedno ni izglodalo, da bo m° ^ do zdravnika, je vstal in s mizi, kjer je uradnica o sprejemih, ter dejal:
“No ja, mislim, da je naj1-In unuT
odloga13 nbod
P- S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
Maticu.	nju, je kričal nerazumljive be-
Če bi vse brali, kar sede in jezdil dalje. Voz za vo-
Berite!” se je odrezal kratko žensk; vojak pa, ki je bil na ko-ln sedel k
“Berite!	_____;
narn B venomer nabijaš, odkar! zom — še enkrat toliko, kot jih vojska, ne vem, če bi bil je že bilo — je drdral mimo ljudi, ki so kot okameneli stali in molčali.
Ko je zagrnil zadnji voz oblak prahu, so se ljudje spogledali. Oči so iskale in vpraševale. In kaj žar Luka je izpregovoril: “Matic, ko bi bil jaz tak hrust, kot si ti, jaz bi ga bil s konja prekucni, tistega napuhnjenega dedca.”
Zenske so se zasmejale. “Pssst,” je dvignil prst Petrin. “Luka, ti si vinski in ne veš, kaj govoriš, ko nisi bil vojak. To je disciplina! Kaj misliš, da je pri vojakih tako kot v Kozjem brdu? Le zapomni si, da jo bo ta trenar še skupil.” “Kako?” je vprašal Matic ves plašen.
“Drugi bodo večerjali, ta bo pa privezan.”
Krog Petrina se je nabirala gruča.
“Privezan, privezan, kaj se pravi privezan? Saj ni tele!” se
, — vem,
kr°mPir do binkošti v tleh.” Veš, Luka, kar ga ti spraviš V zernlj°, ga jaz s figo potaknem Po Marijinem zvonjenju.”
Pa ga vsaj na svoje!” se je
U2aljen kaj žar Luka lotil Petrina.
. 'P^rin ga pa ni poslušal, vstal povedal:
Možje: Lah nam je že napo-Vedal vojsko!”
Kanalja! Hinavec! To smo Vsi vedeli! Prej naj bi ga bili habili!” je završalo med pivci.
Možje!” Petrin je povzdignil S as drugič: “Vsi gremo na na-°u " Petdesetega leta.”
.	^ tudi!” je zaklical Luka,
Iezen, da mu je Petrin zavrl
Prej besedo.
Jaz tudi! Samo dva dni sem
Promlad!”
Utaji jih! Saj tvoja mati ni Poznala na pratiko!”
Petrin ga je sršasto pogledal, Matic ga je pa sitnež!” Nato kozarec
Natančno, kako pravi razglas!” g Razglas črka O pravi tako, da e črna vojska raztegne od 18. £° Mta. Tisti dan pred sve-lrri- Telesom nam je iti oiranm T„ -______, V
sunil: “Molči, je nalil
in ga vprašal: “Povej
REV. LEON KRISTANC:
Po 40 letih spominčice na groh škofu Oregoriju
(Nadaljevanje )
Pomočil sem v kropivček ob vratih, sam sem se prekrižal in jih blagoslovil. Segli so mi v roke, in me prosili odpuščanja, če je bilo kdaj kaj narobe.” Vsi smo bili pridni in tudi vi odpustite in pozabite, če sem kdaj sitnaril.” Spravil sem jih v dobro voljo, vendar smo vsi imeli solzne oči. Tona je pripravila mleko, Micka je nalila v velik vrč vodo in sta odšli. Janez je stopil še na prag in vrgel pogled na stražarja, ki se je nekaj menil s pastirjem in sta se igrala s psi, iz Doma je odmeval meh. Jaz sem pri stranskih vratih že držal nahrbtnik, ga izročil Janezu in že sva plazila za svinjaki v grmovje, ki je rastlo v strmem bregu. Vzel sem klobuk v roke, “Angel-gelček varuh, varuj me Ti nocoj in mi pokaž kaj Ti znaš” sem vzdihnil in sva se spustila v globino ter kmalu dosegla poznano tezo.
Brez besede sva hitela do hiše, kjer sem bil že dobro poznan, Janez je tipal naprej. Hišni pes naju je začutil in le zalajal in že se pokaže gospodar na pragu. Janez mu v par besedah pove zadevo. Mož se mi približa, da je radevolje na us-i lugo in naj bom brez skrbi,
Petrinu sPet vtikal Luka'
Petrin je pograbil malega
Luka, zasukal mu roke na hrbet i -	- ^
in jih začel navijati kvišku, j kef pa^ru^'a-ie že opravila obi-Luka je klel, ljudje so se tolkli čajni obhod, celo ustavili so se ob kolena.	pn P° P°U odšli proti “fari”. S
“Vidiš, takole bo privezan,” ga'hlapcem sva se poslovila in je
na pre-
^ fanje. in še nekaj: s prebira-^6 izPustil Petrin-
■U Pojdejo potrjeni takoj k vo-0rn- Nič domov, kar naprej.
vsak mora prinesti s seboj: skMdo, čevlje, nahrbtnik.” v eUin, ti vzemi s seboj še hal^k ^	Usti turški pi-
“Luka, tiho!” se e(c mož naenkrat.
etrin, ali je nabor samo za s e, ki so bili kdaj že. vojaki?” tk;VeS V skrhi tiho vprašal Ma-
Sli
glasU^a	odSovarial na
Matic tukaj me vprašuje, ali Že nab°r Samo za Uste, ki so bili
“Možje, to je hitel, da se neopažen vrne na taka kazen, da ne more človek hrib in v hlev. Mamo sem prone živeti ne umreti. Zakaj ta- sil, naj zjutraj ena izmed dek-kemu se duša obrne narobe.” let gre zgodaj kar moč neo-“Norec, kako narobe?” je iz- paženo v Javor in gospodu po-tegal in si ravnal roke Luka. j ve, da mu svetujem; naj ne ča-“ Nar obe; to se pravi: glava ka, da ne bo prepozno, saj nje-pade v noge in noge stopijo v mu bo lažje. Tako sva se do-oglasilo ^ glavo. Boga hvali, Luka, da si govorila, da po možnosti drug taka pokveka.” . ...	....
vs-iaki. Da boste vedeli: za “p ^>rav za vse je nabor.” j °§ ve, čemu jim bomo. Ta-v 6 UM izgaranci,” so godrnjali be križem.
kile
križ,
lemi:
Pote-*16- Veste> da le stari vo
«AlCeinu?” se je oglasil Trpinec.
•‘'ni ne
, drugega obvestiva.
mel me je in mi dal popolnoma prav. “Radi smo Vas imeli, komaj smo se seznanili in vse ste nam že uredili in smo farani primeroma prav malo prispevali. Prišli ste med nas kot gospod, lepo sprejet, sedaj pa odhajate kot berač in ponoči. Naj Vam Bog povrne, mi Vas ne bomo pozabili”.
Kar moč sva se izogibala pota in se držala steze, da se ne bi srečala z italjansko patruljo in sva že v hladno jutro prišla srečno pod Vrh nad Višnjo goro in vso pot nikogar srečala. Ker mi je bila steza naprej dobro poznana, sem se mu toplo zahvalil in sva se poslovila v zgodnje jutro 6. majnika 1941. Tako sem, se za vedno poslovil od Prežgan j ega. Do smrti truden in zaspan sem se privlekel “k Fari” in z nahrbtnikom čez ramo sem potrkal na farovška vrata. Gospod župnik se je oglasil iz zgornjega okna in se me je kar prestrašil; hitro mi pride odpret in vstopim. V kratkih besedalf je zvedel vse. Po šmarnični maši sem v poznem dopoldnevu o-pravil sv. mašo v zahvalo in mi je pri prazni cerkvi on sam ministriral. Ker je bila tam še velika svoboda v primeri z nemško zasedbeno cono, mi je župnik oskrbel italjansko izkaznico in naslednje jutro sem se v civilni obleki peljal z vlakom v Ljubljano.
S težkimi občutki sem stopal v škofijo, v skrbeh, da sem se prenaglil. Pa sem zvedel, kako Nemci po Gorenjski surovo in divjaško nastopajo in aretirajo
stanovanjem in hrano v župnišču in tako popolnoma odvisen od faranov.
Sv. Jakob mi je bil dobro poznan in čeprav kaplansko mesto v Ljubljani, sem se odločil za slednje, k Sv. Gregorju, gotovo še bolj potreben. “Kjer bo delo, tam bo tudi jelo.” Kraj mi je bil dobro poznan, tudi majhna župnija v hribih, s prav majhnim v najem oddanim posestvom, z zelo milo zimo v primeri s prežgansko, z eno uro hoje do železniške postaje; vprav kot Polica, za katero pa nisem prosil, ker je bila preblizu nemške meje.
Sv. Gregor je ena izmed naj-lepših župnij v obširnem kočevskem okraju. Prijazni hribčki z malimi vasicami okrog župnijske vasi so znani pod imenom Slemena, prebivalci pa Slemen-ci. Zemlja je zelo rodovitna z lepimi bolj smrekovimi in bukovimi gozdovi in radi ugodnega podnebja z lepimi sadnimi vrtovi. Radi res lepega razgleda je Sv. Gregor dobro poznana izletniška točka pomladi in pozimi, je razvodje med Velkimi Laščami in Sodražico ter Ribnico. Je rojstni kraj buditelja slovenskega naroda in ustvarjalca Jugoslavije dr. Janeza Ev. Kreka, je bila trdna trdnjava dr. Antona Korošca, z lepo šolo dvo-razrednico in velikim, ponosnim Prosv. domom ter s samo eno gostilno v fari in še tista je bila vzgledno verna in po širnem okraju znana kot poštena in post-režljiva. Nikdar se nisem kesal za tisto odločitev in sem tudi tam doživel poleg mnogih prijetnih tudi zelo težke in grozne čase. Škof sam je takoj sporočil gregorskemu gospodu, naj čim-preje odgovori, se li on strinja z
zlasti duhovnike in jih je že ne-1 nastavitvijo, da ne bi bil vsiljen, kaj tudi srečno pribežalo v Lju- j Naslednji petek so že prišle v bljano. Prosil sem za sprejem; Ljubljano žalostne novice. Kot pri g. škofu; kljub veliki zapos- j.pot Gorenjski so tudi po Zasav-
lenosti me je sprejel in odobraval moje ukrepe: “Čemu bi se
ju in v Litijski dekaniji Nemci aretirali vse duhovnike poleg
po nepotrebnem izpostavljali, ko [mncgih drugih ljudi, da sta se
Pojdimo pit,” je silil Matic, Gospodar je vzeT čez ramo lahko še mnogo koristite Cerk-! rešna le dva:” jedrski in prež-
vi in narodu kjerkoli že. Bom | ganjski. Vsi s bili prepeljani v malo premislil in se jutri oglasi- gentvidske zavode. Ubogi škof te. Ker vem, da ste na praznem, — toliko župnij in vse ovce brez prihranki so Vam skopneli na | pastirjev!
Radoveden in v skrbi, kako je
ki je še vedno držal liter v ro-	moj nahrbtnik, kjer je bil moj
kah in mu je bilo hipoma vse	brevir, mašno knjigo brivski
to strašno neprijetno.	| pribor, nekaj perila in eno ob-
Ženske so se porazdelile v	leka, to je bilo vse moje pre-
gruče pred hišami, nekaj ljudi	rnoženje. Vse ostale, kar sem [ Prežganju,	naj	se	v	vsem	zgodi
se je porazkropilo proti domu,	neštetokrat z nahrbtnikom na [božja	volja,	pojdite	na	tale	nas-
večina se je pa vrnila v krčmo, (motorju privlekel in ob prihodu j lov, da bo za prvo potrebo”.
Dal mi je vizitko s priporoči-
Spočetka je bila nenavadna ;z velikim prevoznim avtom i
tihota. Ta in oni je potrkal s pripeijai na Prežganje, je pa prazno steklenico ob mizo in kli-!ostalo tam “fur die Verstar-cal pijače. Prvi se je oglasil!kung des Deutschen Reiches”. Klander:	Poslovil sem se in nastopila sva
(jrjak‘"JU ^z drage? Mladina je
gnejo
ga n V Sovrazrdka kot nora. Mi bo t ^ ^r^rnemo drugače. No, Lah he	k°t se mu še niti-sanja
ieTsedaj
do,f,tala pri oknu: “Vojaki gre-ln steče
zavpije natakarica, ki
Vs1	ven-
bj h-i S° Penili s sedežev, kot Se g SOvražnik pred durmi, in kr°g oken. Kdor ni hišo ''Meti
je šel ven pred
Viia dC?SU o^irno gostilne se je ziČkj ° vrs^a voz- Kratki vo-jih g 2 VeLkanskimi kolesi, kot krajih raS° v*deli nikoli v teh šab pi kMjhni konjiči so pove-giir1_ in drobili drug za biki- a VOzeh 30 sedeli voz-Vojaškneb'lteri naPravljeni po Uekatg0’-	oisto drugače,
teri t ^ So ioroli kučme, neka-štele. UyŠke kaPe- ženske so
H 'trm ’ dva ~ trBe “ dvai"
Lonca	~~ *n nio ni bilo
hieniL oonia voznikov se ni glavaj^-2a Lindi. Gugali so z v°Zovi 1’ kakor so jih potresali V6ndar^°-^rd^ cesU. Ali eden je ZavPil- ^Vel- Pridržal konja in
“2e" Bakije!”
Liudje ^ Je’” 30 se spogledali Planil z^r ^aUc jg bil tisti, ki je ločil, ^ Urom k vpzu in mu na-jezdii ft0 človek pil, je pri-®vezde llrn° vojak, ki je imel ibij^evk	izza škornjice
da se° ^ udard pivca po ro-Sda, ko2.1TlU od bolečine pove-Lca j p aj6c se je pa razbil; Ma-
^ opotekellml S koniem’ da se
J°3nie:
ne,”
Le dajmo ga, jaz vem, da ne li bom nosil žlice na nabor!” “Zakaj ne?”
“Ko pa pridem nazaj.”
“Ti? Če takega izpuste, koga naj potrdijo?”
“Ha, ha! Počen sem,” je izustil Klander bahato.
Ljudje so se spogledali in zavist jim je šinila prek lic.
“No, Matic, le potiplji pas, ki me žuli že petnajst let. Danes pa pravim: Bodi zahvaljen, Bog, da me!” Klander je dvignil kozarec in izpil do dna.
“Jaz imam kratki pogled! Pri-mojstokrat, da ne razločim na deset korakov sovražnika od našega,” je začel Golej.
“Jaz sem bil trikrat zvržen, I dru-J ber sem predebelih žil,” je do-1 kazoval Brumen in potegnil hlačnico, kot bi hotel takoj vsem pokazati nabrekle, plave vijuge na mečih.
In šlo je dalje od mize do mize in vsak je bil vesel, če je imel napako; že misel, da jo utegne imeti, mu je bila v tolažbo. Edini, ki ni zinil, je bil Matic. Hitro je pil, predse gledal in samo po strani prisluškal ter nazadnje prvi izginil iz krčme.
“Je že ven; potrjen bom in ubit bom!”
(Dalje prihodnjič)
------_o------
Z otroki je križ
Gospod Čep je odšel za 14 dni na kmete na počitnice. Ko se nekoč pogovarja z gospodarjem hiše, v kateri stanuje, se pohvali: “Veste, moj sin je pesnik.”
“Z otroki je pač križ,” zavzdihne kmet. “Moj je pa lovski le kriknilo nekaj tat.”
težko pot, saj sem bil že truden, da sem komaj premikal noge; vendar sem že bolj svobodno dihal in tako lažje stopal. Že onstran meje sem si zaželel počitka. Mož je imel s seboj nekaj prigrizka in stekleničko brinjevca, kako se je prileglo.
V daljavi že se je v mesečini bliščala cerkev sv. Marjete, cerkvena ura je bila polnoč, zadnji udarec je bil zategnjen, Amor je zalajal v zvezdnato majsko noč — z Bogom Prežga-
lom na Ljudsko hranilnico poleg Frančiškanske cerkve, kjer so mi takoj izplačali gotovo vsoto. Pozneje sem zvedel, da je denarni zavod daroval iz svoje rezerve. Naslednje dopoldne sem se po naročilu zgodaj oglasil in bil takoj sprejet pri škofu Gregoriju in mi je dal dve ponudbi: kaplansko mesto pri sv. Jakobu v Ljubljani, sistemizirano mesto z nekaj plače od države; ali za pomožnega župnika k Sv. Gregorju pri Velkih Laščah v pomoč že onemoglemu župniku Fr. Krumpestarju — s katerim sem bil v najboljši prijateljski zvezi še iz za časa mojih sodraških in
nje! Počasi sva stopila in sem; ribniških kaplanskih let — pa možu pojasnil položaj, da ni-[brez državne plače, ker mesto mam drugega izhoda. Razu-mi bilo sistemizirano, torej le s
bilo v torek jutro na Prežganju, sem se v nedeljo zjutraj z vlakom odpeljal v Višnjo goro. . Kako sem se začudil, ko sem pred farno cerkvijo dobil v pogovoru z župnikom moža, kateri mi je pomagal čez mejo. S fantoma so prišli skrivaj preko meje k maši. Zvedel sem v podrobnosti vse. V torek v jutro po mojem izginjenju je bilo še vse v redu. Ko so ljudje v cerkvi peli ljudsko petje in čakali na šmarnice, je tudi organist čakal v zakristiji, da opravi duhovnika za sv. mašo. Ker ga ni bilo, je hitel pogledat v farovž, pa je vprav takrat privozil avto z Gestapovci. Ustavili so ga, pove jim, da išče župnika za mašo. Iz Doma prihiteli komandir se jim pridruži in dva hitita v sobo — bila je prazna in postelja razkopana. “Verfluchter Kerl,
lit .L.	.......’.	-	.....
ZAČETEK JE BIL DOBER, UPAJMO, DA BO KONEC TUDI — Slika kaže astronavte Apolla 16 na poti v vesoljsko ladjo 16. aprila 1972. Ves polet je potekal v redu in brez vznemirjanja, dokler ni prišlo neposredno do priprav za pristanek na Luni. Vodniki poleta v Houstonu so odločili, da je pristanek varen in da tudi za varen povratek na Zemljo ni treba biti v strahu.
wir werden shon zeigen dem verdammten Pfaffen”. Alarmirali so pripravljenost — Be-reitshaft, obkolili cerkev in vse nagnali iz cerkve. Zmešnjava se je začela, ker ljudje sploh niso vedeli, zakaj gre.
Poklicali so farovške štiri in jih pestih in kričali, kje je župnik? Reveži in nevešči nemškega jezika so bledi strmeli c nje in se delali nevedne, komandirju so se zasmilili, vzel jih je v zaščito. Vrteli so straže — bile so na mestih. “Under is entflo-hen zum Teifel”. Bili so besni in — lačni, saj. s prišli od daleč in zgodaj. Kuharica jim je morala čim hitreje napraviti “Aus-giebiges Fruhstick”. Zapečatili so sobo in pisarno; družini pa j ukazali, da so do nadaljnega v nemški službi in če kaj zmanjka, so oni odgovrni. Tudi organista so izpustili in mu prepovedali zvonjenje, le cerkveno uro naj oskrbuje, do bo v redu.
Istočasno kot na Prežganje, so se Geštapovci pripeljali tudi na županov dom, napovedali aretacijo vsej družini, tudi skoro že slepi stari materi, v pol ure so morali biti pripravljeni in so jih odpeljali v Litijo ter od tam že dalje v Št. Vid nad Ljubljano. V Javorju so aretirali le župana, župnik pravočasno opozorjen, se jim je umaknil, kam, mož še ni vedel. V vsej Litijski dekaniji so pobrali vse duhovnike, jim dovolili • vzeti s seboj le nekaj perila in po Din 100 gotovine, ostalo vse jim je pa bilo zaple-nj eno.
Iz Litije je prišel na Prežganje domačin nemški zaupnik in prevzel upravo občine in farov-ško posestvo in, da se vozi že v mojim motorjem. Dovolj je bilo novic, ena bolj žalostna kot druga. Možu sem naročil, da naj nikomur ne pove, da smo se srečali, le hlapcu naj da vedeti, da sem srečno hodil in da imam že službo dobljeno v kar ugodnem kraju. Naj bodo previdni in naj v cerkvi oskrbujejo večno luč, petroleja jim ne bo zmanjkalo, ostalo naj pa Bogu prepustijo, bo tudi za nje prišla rešitev. “Zdi se mi”, je mož zaključil,” da smo mi edini iz vse fare danes pri maši, gospod, molite za nas vse, da bomo vzdržali”. Mudilo se jim je, saj jih je čakala nevarna pot in tako sem se poslovil od zadnjih bivših faranov.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
lambosia se posredno razgovarja s Hanoiem
PHNOM PENH, Kamb. — 2e nekaj časa je znano, da tukajšnje sovjetsko poslaništvo posreduje v razgovorih med vlado Kambodže in vlado Severnega Vietnama o morebitnem pomir. j en ju. Kambodža naj bi dobila novo vlado, ki bi bila sprejemljiva Hanoiu in naj bi Severnemu Vietnamu dovolila uporabo dela vzhodne Kambodže za oporišča v njegovih nastopih proti Južnemu Vietnamu.
V kolikor bi bilo mogoče doseči tak sporazum, bi Hanoi priznal miroljubnost vlade v Phnorn Penhu in prenehal vojne nastope proti njenim silam, svoje pa umaknil v določene predele ob meji Južnega Vietnama. Razgovori se vrše v tajnosti in jih uradni krogi tajijo.
Ko je prišlo do prevrata v Kambodži marca 1970, je Hanoi čez nekaj časa umaknil svoje zastopstvo iz Phnom Penha, nato pa uradno priznal vlado princa Sihanuka, ki se je umaknil na Kitajsko, kjer je dobil polno j podporo za svoj “osvobodilni boj” proti vladi v Phnom Penhu. Tudi Kitajska je umaknila svoje zastopstvo iz Kambodže. Sovjetska zveza je ohranila z vlado v Phnom Penhu redne stike, ker ji ni bila po volji povezava Sihanuka s Pekingom in popolna njegova naslonitev na Kitajce.
-----o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Bengalija sprejeta
t v Skupnost narodov
j LONDON, Vel. Brit. — V torek so uradno sprejeli Bengalijo (Bangladesh) v Skupnost narodov. Ta ima zdaj zopet 31 rednih in 1 izrednega člana.
Moški dobijo deio
Moški dobi delo
Iščemo izkušenega strojnega ključavničarja. Nadurno delo, koristi. Kličite:
JOE LUSTRICK 531-6262
(85)
Help Wanted Male
HELP WANTED MACHINIST
Able to do own setup on milling machine. Full or overtime, experienced only. Good salary and company-paid benefits.
Call 531-6757
(82)
Help Wanted Female
ASSEMBLERS
Must read,, write and speak English.
CLEVELAND ELECTRONICS, INC
E. 140—FREEWAY AREA INTERVIEWS BETWEEN 9-3 CALL FOR APPOINTMENT
692-1606
(85)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija.	(81)
Frizerski salon naprodaj
Damski frizerski salon z zelo dobrim prometom, v slovenski okolici, je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite Ameriško Domovino: 431-0628.
— (19,21,24,26,28 apr)
V najem
Oddamo 5 sob v najem, spodaj, na 993 E. 77 St. Kličite 431-3273 po 12. uri.
-(81)
Hiša naprodaj
Eastlake — ranch, 3 spalnice, ognjišče, krasna kuhinja, IVz kopalnica, klet, rekreacijska soba in delavnica. 1% garaža, izpod 3Oh. Kličite 942-1228.
-(83)
Frijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212
Naprodaj za dohodek
posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovina, zidano, v Grovewood okolici. Dobra investicija.
V Nottingham okolici
naprodaj zidano posestvo z 4 stanovanji in tri trgovine. Jako dobra investicija. Cena pravilna za hitro prodajo.
Richmond Heights
Let naprodaj 105x425. $8500 za hitro , prodaj o.
Na Russell Drive
pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500.
Zidani krasni duplex v Euclidu 6-6 šest let star
kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko’ posebnosti.
UPSON REALTY 49S E. 260 St.	RE 1-1070
(85)
Hiša naprodaj
Na 19470 South Lake Shore Blvd. je naprodaj 6-sobna, zidana kolonialna hiša s 3 spalnicami, s tepihi v vseh sobah, gotovo razvedrilnico, kaminom in z garažo za 2 voza. Kličite 531-0850 po 4. popoldne med tednom, v soboto in nedeljo ves dan.
-(85)

FRANCE BEVK:
HUPA UMA

Tisto noč je prvič malce samozavestneje iskal poti do hiše. Prejšnji dan ga je bil ustavil na klancu Ivanc in ga potegnil vstran. Tako in tako, je mečkal v zadregi, če bi prišel k njemu na pomenek. Kadar mu je prikladno, takole zvečer. Ali v nedeljo... Nista bila sama. Bilo je kazno, da nosi Ivanc na duši neko skrivnost, ki ni za vsako uho. Da, prišel bo. Do nedelje mu je bilo predolgo. Mučila ga je radovednost.
In zdaj je zaspal... Hodil je hitreje. Palica mu je vznemirjeno trkala ob kamenje. Ivanc ga še nikoli ni vabil k sebi. Opazil je bil, da mu je mož nekam naklonjen. Ali je opazil, da se ob belem dnevu že dolgo ogiblje njegove hiše? Če je trezno pomislil, je našel za vabilo eno samo razlago. Ni mu bila všeč. Še v mislih je ni maral ponoviti.
Palica mu je zapela, kot bi bila udarila po košu. “Plot,” je pomislil. Za njim so stali mladi hrastiči in javori.. . Klanec se je razcepil. Ožja pot je vodila nad strmim bregom v Frenco-nov sadovnjak, ki je oklepal grič. Noge so šumele v travi.
Vonj po sadnem devju in po cveticah. Slepec je postal, napel mrtve oči skozi naočnike. Kakor da je nenadoma spregledal in vidi med ten jami dreves nizko okno. Na njem cvetoče nageljne, gorečke in roženkravt. Okno mu je bilo dobro znano. Tudi ■ cvetice. A po vojski je le enkrat prebil noč pod njim. Neko noč, ko mu je bilo najtežje verjeti v svojo slepoto. Odšel je s povešeno glavo. Dvakrat se je tatinsko priplazil in ukradel gorečke, četudi jih je potem zavrgel. Nekatero temno noč je na trebuhu preležal v travi ob plotu. S stisnjenimi zobmi je poslušal, kako nekdo drugi šepeta pod dekletovim oknom. Na uho mu je prihajal Zalkin smeh.
Spomin na to ga je tako zabolel in razjaril, da je krčevito stisnil palico. Zašumelo mu je v glavi. Tedaj je pritekel nekdo od Frenconove hiše, slišal je
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
SEWING MACHINE OPERATORS. Heat sealing Operators. Table Help.
S. I. JACOBSON, Mfg. Co. 1414 S. Wabash Ave. 6th floor office
(82)
FEMALE HELP
TELEPHONE SURVEY
People 17 and over. Will train. Fast raises. Growth opportunity. Ideal working conditions. Oak Brook location. Hours: 2 p.m. to 9 p.m. Mon. thru Fri. 10 a.m. to 3:30 p.m. on Saturday. Some part time work available.
Contact CAROL 986-1500
An Equal Opportunity Employer
(82)
		
	MALE HELP	
EXCELLENT OPENING FOR
A-l Mold Maker
EXPERIENCED IN INJECTION MOLDS STEADY JOB TOP WAGES Wonderful Company Benefits
Apply at once
PARAMOUNT DIE MOLD CO. 1757 No. Kimball Ave.
Phone 384-3737
pridušeno kletev. Preden se je mogel zavedeti, kaj to pomeni, ga je zadel sunek v prsi.
Mohor je zastokal, stežka se je vzdržal na nogah. V pričakovanju novega udarca je dvignil palico, kri mu je udarila v obraz. Neznanec je bil po vsem videzu presenečen. Slišati je bilo le njegovo zateglo sapo. Slepca so bridko zalili občutki ljubosumja in onemoglega srda, ki so ga preplavljali že v nočeh, ko je polegal v travi za hišo. Prekleto! Zagnal je palico od sebe, ujel neznanca v -roke in ga vrgel v travo.
“Mohor,” je zaječalo izpod njega, “kdo pa je vedel, da si ti?”
Mohor je bil močan, nasprotnika je tiščal ko s kleščami, v prsih mu je hroplo. Saj ni vedel, koga ima pod seboj, bilo mu je tudi vseeno, Ko je zaslišal glas, se mu je vračala zavest. Občutek, da se je prenaglil, mu je vzel vse moči. Roke so popustile, dvignil se je.
‘ “Saj bi me bil kmalu ugonobil,” je oni sopel.
Bil je Tine. Mohor ga je takoj spoznal. Spoznal bi ga bil tudi po šepetu. Ko je on šel v vojsko, je bil še otrok. Neznatno telo, droben obraz, ostre lične kosti in strastne oči. Tak je tudi zdaj. V mislih mu je dodal le nekaj moških potez in brčice. Bil je nagel, občutljiv fant, ni rad katere pozabil. Mohor je pričakoval, da se bosta zopet spoprijela. Obračal je glavo, ko da išče palico.
Tine se je oddihaval. Četudi so se mu nejevoljno bliskale oči, ni mislil na boj. Saj bi ge bilo sramotno pretepati s slepcem. Poleg tega ga je bil on prvi na-paaei. Pobrskal ie po travi, našel palico in jo podal Mohorju.
Ta je bil tako brez moči, sam nad seboj prepaden, da se je ves tresel. Vse bridkosti poslednjih let hkrati so ga napolnile do vrha. Bil je ko otrok, ki so ga užalili.
“Čemu lazite za Zalko?” mu je težko prehajalo v besede. “Čemu je ne pustite v miru?” je zacepetal z nogami, ko da mu jemlje sapo. “Zakaj ji mešate glavo?”
Tine je zavzet strmel v slepca. Besede so bile izgovorjene s takim glasom, da so ga pretresle. Da, saj mu je bilo znano, da je bila Zalka nekoč Mohorjeva .. . Obšlo ga je sočutje.
“Mohor,je hotel nekaj reči. “Mohor..
“Nič,” ga je slepec rezko prekinil. “Nič!”
i
Kakor ga je bil glas predramil iz srda, ga je predramil tudi iz bridkosti. Trpko se je zavedel. Nikoli ni komu kazal svoje duše, a tu ga je bilo premagalo. Nič! Niti besede več o tem! Fantovski ponos mu je bil ranjen. Grlo se mu je do vrha napolnilo z nečim grenkim. Tine se morda čudi, da še misli na dekle. Nič.
Da bi hodil dalje, je bilo brez pomena. Biti mora že pozno. Okrenil se je in odšel proti domu. Tine je šel za njim. Molčala sta, le noge so jima razbijale po kamenju. Pod klancem se je znova oglasila voda. Pela je pomirljivo, enakomerno, kot bi se pretakale sekunde. V grmovju se je oglasil slavec. Dišalo je po poletni noči.
Tine se je nasmehnil neki misli. Že se je zresnil in tiho zaškrtal z zobmi. Srečanje z Mohorjem ga ni prida vznemirjalo. Kadar je pomislil na nekaj drugega, so se same od sebe stiskale pesti.
“Ali nisi nekoga srečal na
klancu?”
“Koga?” se je Mohor prebudil iz misli.
“Vprašam,” je vrgel Tine razdraženo. “Nekoga, ki hodi pod Zalkiho okno.”
Mohor je obstal in strme obračal obraz proti fantu.
“Sedi,” je dejal ta, se oslonil na zid in si zvijal cigareto. Delal se je na videz mirnega, a so se mu tresle roke.
Mohor je slušal. Vzel je cigareto in si jo dal prižgati. Pu-haje dim skozi nosnice sta buljila nekam v noč in molčala.
“Jaz ji prekleto malo mešam glavo, kot kaže,” je spregovoril Tine zamolklo. “Nisem vedel, da je taka vlačuga.”
Mohor se je zdrznil. Črni
naočniki so se mu upirali v temo. Kaj govori? Zatiral je nejevoljo, četudi mu je od nje gomazelo po životu.
“Tako praviš, a sam hodiš k nji.”
“Hodim,” je Tine zaškrtal. “Pa nji ne zadostuje le eden. Ne vem, za vraga, čemu se skrivata? Nocoj bi ga bil dobil, če bi ga ne bil zamenjal s teboj. Teči je moral čez vrt. Fej! S prstom bi lahko pokazal nanj; le v obraz ga moram prej videti... potem naj se me ogiblje še njegova senca. ..”
Izpljunil je srdito. Molk. Voda in slavec sta pela.
Slepec je zmečkal cigareto in jo vrgel na tla.
(Dalje prihodnjič)
?	S
KOLEDAR
s X
| društvenih prireditev
I
!»
APRIL
29.	— Pevski zbor Korotan poda
svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30 zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
30.	— Pevski zbor Planina poda
ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
13.	— Pevski zbor “Vrba” iz Toronta in “Slovenski fantje” iz Clevelanda priredijo skupen koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer.
14.	—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
21. — Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue.
27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. V nedeljo ob dveh obed, “Vandrovci” igrajo ob 7. zvečer.
28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. maša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji.
30. — Spominska proslava v
^ Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne | sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo.
JUNIJ
3.	— Društvo S.P.B. Tabor
priredi Dan 30-letnice aktivno oboroženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi.
4.	— Piknik? Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd.
4. — Spominska proslava D.S.-P.B. Tabor za domobrance, četnike ih vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske Marije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
11. — Otvoritveni piknik združen z 'otvoritvijo otroškega igrišča na Slovenski pristavi.
17.	— Balincarski večer na Slovenski pristavi.
18.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
18. — Piknik društva Triglav v
Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik.
23,24,25. — Svetovidski poletni
karneval.
25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku, pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
2. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Piknik Slovenske pristave. 9. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
16. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
16. — Piknik društva Kras št. 8
ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
23. — Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi. 30. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
6.	— Letni družinski piknik
Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
9. — Federacija klubov slov. u-
pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
13.	— Piknik Misijonske znam-karske akcije na Slovenski pristavi.
20. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26.	— Pristavski balincarski
krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
17. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
30. — PAR-FI klub priredi svoj
V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
1.— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14.	— Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
28.—Društvo SPB Tabor priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Hol-' mes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
11. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
11. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
26. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi S I L VESTROVANJL v svojih prostorih.
JANUAR
20. — Pristavska noč v Sloven*
skem narodnem domu na S • Clair Avenue.
® Skupinska potovanja • Potovanja posameznikov ® Najetja in nakup avtov vseh vrst
o Notarski posli — prevodi ® Vselitev ali obisk sorodnikov « Sporedi za potovanja z ladjo ali letalom na razpolago ■— Kličite ali pišite!
M. L Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 Phone 431-3500
HENRY MEDVED ,
• Henry ie d?kazai- ,da
to potezo, ko se bo boril ljudstvo. Medved je po rodu Slovenec in dolgoletni stanovalec 18. distrikta. Po poklicu je odvetnik. Je Vaš prijatelj, ki Vas prosi za podporo. P°'
magajte izvoliti demokrata Henry J. Medveda za Vašega državnega zastopnika v 1^-distriktu — Euclid, Richmond Heights, varda 32 in varda 26-
Joseph Gornick
21550 Nicholas Ave.
Euclid, Ohio
RETURNS WITH MET OPERA AT CLEVELAND
Colette Boky
Canadian born Colette Boky will bring new vivaciousness to the role of Musetta in the ever-popular “La Boheme” to be presented at the Saturday matinee, May 6, performance during the Metropolitan Opera Company’s 47th Annual Spring Festival at Cleveland Public Auditorium the week of May 1 thru May 6.
In the strongest line-up of operas and stars in many years, Cleveland’s Met Opera Week repertoire includes: Monday: evening, May 1. “La Traviata1’: | Tuesday evening, “Daughter of : the Regiment”; Wednesday eve-! ning, “Fidelio”: Thursday eve-! ning, “Faust”: Friday evening,! “Otello”; Saturday afternoon,! “La Boheme”: and Saturday: evening, “Marriage of Figaro”.!
Tickets for all operas are on sale at the Metropolitan Opera! box office in the Broadview | Savings & Loan Co. Lobby, 299; Euclid Ave., Cleveland, Ohio. 44114.	i