Poštnin;
«nina plačana v gotovini /-i /n >.
Abb- postale i gruppo - Cena oU lir
TRST, nedelja, 18. maja 1969
Leto XXV. - St. 115 (7309)
PISMO NENNIJU
Poslanec
Pietro NENNI.
Minister za zunanje zadeve
R I M
®°sPod minister 1
j, Slovenci, ki prebivamo v Ita-ji’ smo z veseljem sprejeli no ZI?^nie vest, da boste urad-ra °b«kali Socialistično fede-s*.1 vno republiko Jugoslavijo, sai,ne vidimo v tem obisku Mo!? nadaljnjega izboljšanja “'etosov med obema sosednji-mLu avama, temveč tudi po-van-°en Prispovek pri utrje-
5veta 1111111 na tem P°dro^u ^Dobro vemo, da ste se prav J’gospod minister, vedno za-maii za utrditev miru, za tov ar?evanie žarišč naspro-turi?nJ in da ste v tem okviru Vas- nosiiec raznih pobud v Sl novi dolžnosti ministra jt ,.z.unanje zadeve Republike skl!*Je' SI°venska narodnostna veri nost v daliji se dobro za-je?8,.kako pomembno je utr-
iJOsK6 miru na sPlošno, še sebej pa zanj0 Samo, zara-
cesar je k temu prispevala žaiY°jim konstruktivnim zadr-ojem in dejavnostjo na raz-
b* Področjih.
s*°leg tega pa smo kot dr-nr!lJ-ani Republike Italije in jaeb'valci obmejnega področ-■ se posebej zainteresirani dv„v,sesPl°šno čim plodnejšo It»r- a?sk° sodelovanje med in Jugoslavijo na vseh valjih človeškega udejstvo-•ja. Zainteresirani smo, da žav ane meJa med obema dr-gj aina vse bolj odprta, da se d®b°lj nemoteno izmenjavajo Prme’ kar lahko bistveno rJPOthore h gospodarskemu bnr-^ku ter splošnemu iz-stanja v vseh treh rir-i11?1 Pokrajinah: Trstu, Go-ip, * Vidmu, ki -jih ni za-lii_v laki meri kot ostalo Ita-n ih gospodarski razvoj zadrti:? let- Tudi v tem okviru vili,?10 v Vašem obisku pomem-Prispevek, da se rešijo še t6; tera odprta vprašanja v ,?vezi, pri čemer Vas še VnJ s opozarjamo na nekatera nasanja mejnega sodelovati8 v okviru avtonomnih ra-j o*, videmskega sporazuma boli°Sebnem prometu, vedno jji‘1 naraščajočega sodelovaju® na turističnem področje ln Podobno, želeli bi, da bi 5jri'° Plodno sodelovanje raz-in ;0 tudi na druga področja kui?,lasti na sodelovanje glede Vernih vprašanj.
obisk pa nas, Slovence
sh '~'aJ'JCe v Italiji, še zla-cifi^bima zaradi naših spe-sirin h vprašanj. Prepričani z‘u> oa gre pri tem v bistvu tUj.bolranje vprašanje Repu-Kij? Italije in njenega demo-^ učnega razvoja, h katere-&fi„5e kot politik in državnik Vs%>eVali' Zavračamo tudi
Z recipročnost v ravnanju bivla gansko manjšino, ki preji Y. Jugoslaviji.
C;*0 pa. da i® °b°l€'
taju ?,a. informacija o polo-
^slimo ns'
,.-v*ir
Na
ris^ °beh etničnih skupin ko-
zato da se dobi objek-kalia. slika njenega položaja, tJp le neobhodno potrebno za ŠaaiVa?ie vseh še odprtih vpra-lt0uil,Zai° smo mnenja, da je da se v diplomatskih ret)f,?Y?rih med državniki obeh Soki lk> £e zlasti na tako vita vj?vni. kot jo predstavit u?aS obisk, obravnavajo tube IPražanja slovenske narodna, kuPnosti v Italiji ne glede Va-pokrajino, v kateri Sloki č1 živimo: tržaško, goriško °(Wemsk°. na čas, kdaj so bieiB ?na področja prišla v taliJe in ne glede na ta Pl .mednarodnih aktov, ki Jhehod potrjujejo, brije, n.aš predlog sloni na pre-PosanJ.u, da bo tak prijem v c® ,il vsakodnevno prakso <U K ^ narodnih skupin in njhDQ zadovoljitev vseh nju-biat^botreb, pravic in teženj Jeju eb° pripomogla k še več-0W 2bHžanju in sodelovanju V držav.
ka . okviru novega napredne-ki s? demokratičnega ozračja, ki bstvarja v vsej državi in b>h	na naporih napred-
bo^.lddi za demokracijo, svo-5q hi, 'n sožitje med narodi, h vle dosežene določene stva-Vsg^ korist Slovencev. Pred-N? le treba ugotoviti poživeti dejstvo, da so se na-SlQv;! iraškim in goriškim biSo !!Cem ublažili, čeprav še Jti{n,docela izginili, nacionalist c in šovinistični predsod-Klo?;. ostanek žalostne pre-^Vaui ' v zvezi z njih vključite '?ni v krajevne, pokrajin-be,1 občinske in vladne orga-hoS4. rekinila se je tako loče-V katero so potisnile tr-btituj, P Soriške Slovence pojo ^ }n gospodarske sile, ki oblast v krajevnem .VSS Oljenju.
Stind?r Pa je žal treba isto-Jsrisif ‘bdi ugotoviti, da slo-f*Vj ,, narodna skupnost, ki
['Isu deželi Furlanija ifkla . krajina, še ni boii,' dn v‘ -j-a

Ju-
ni doča-bile odstranjene pravne ovire, ki
ji preprečujejo, da bi, poleg reševanj jezikovnih zahtev, vključevanja v javno življenje in reševanj šolskih vprašanj, lahko ustvarila ugodne pogoje za svoj polni nacionalni, politični, socialni, gospodarski in kulturni razvoj.
Predvsem se do Slovencev ne izvaja v popolnosti člen 6. republiške ustave, člen 3. posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine pa nekateri državni organi smatrar jo samo za načelno izjavo.
Bistveno vprašanje predstavlja uporaba slovenskega jezika, pri čemer prevladuje zmotno prepričanje, da je to samo zadeva posameznikov, javni organi in ustanove pa ga u-radno v najboljšem primeru ignorirajo in v vseh ustanovah zahtevajo izključno uporabo italijanskega uradnega jezika. V tej zvezi izražamo prepričanje, da se bo prav v teh dneh naredil korak naprej in da bo poslanska zbornica v razpravi o zakonskem predlogu pooblastila vlado za reformo zakonika o kazenskem postopku, sprejela spremembo člena 137. Ta člen namreč prepoveduje uporabo drugega jezika pred sodnimi oblastmi in celo določa kazni za osebe, ki bi odklonile izjavo v italijanščini. Sprememba pa predvideva priznanje pravice do uporabe materinega jezika za pripadnike etničnih manjšin v vseh fazah poteka postopka.
Pričakujemo tudi, da se bodo odpravili vsi pravni ukrepi, ki so jih sestavih v fašistični dobi v nasprotju s svobodnim, demokratičnim in enakopravnim razvojem Slovencev ter prilagoditve sedanje zadevne zakonodaje v smislu členov 3. in 6. republiške ustave.
Z uporabo slovenskega jezika in s polnim udejstvovanjem Slovencev v javnem življenju je tudi tesno povezano vprašanje pravice do zastopstev in to v dvojnem smislu :	pravičnega zastopstva
Slovencev v imenovanih odborih in komisijah ter nameščanja Slovencev v pokrajinskih, občinskih, deželnih, državnih, poldržavnih in drugih uradih in delovnih mestih. Se zlasti je pomembno vprašanje občinskih tajnikov v občinah, kjer je velika večina prebivalstva slovenske narodnosti.
V ta načelen okvir spadajo tudi javni napisi in poimenovanje slovenskih krajev z njih originalnimi imeni. Tu je narejenega zelo malo in ne nameravajo postaviti dvojezičnega napisa niti na kostnici partizanom, ki jo bodo zgradili v Gorici, v kateri so posmrtni ostanki italijanskih in slovenskih antifašistov.
Poleg tega Vas želimo še o-pozoriti na nekatera konkretna in trenutno pereča vprašanja, ki zanimajo slovensko manjšino:
1.	Status profesorjev na slovenskih srednjih šolah je kritičen na celotnem področju, za katerega velja zakon o slovenski šoli in kar je, zaradi omejevanja londonske spomenice o soglasju samo na Tržaško, še zlasti pereče na Goriškem. S posebnim zakonom je treba ustanoviti didaktična ravnateljstva in nadzorništvi v Trstu in v Gorici.
2.	Za Slovence na Tržaškem je vedno bolj pereča ustanovitev strokovne šole industrijskega tipa, da se bodo lažje vključili v splošni gospodarski razvoj s primerno strokovno usposobljenimi kadri. Nujno je treba to vprašanje pravočasno načelno rešiti, da se bomo lahko primerno pripravili, da bo strokovna šola lahko v prihodnjem šolskem letu pričela delovati na ustrezni ravni.
3.	Na osnovi londonskega sporazuma o soglasju, oziroma izmenjave pisem, je italijanska vlada nakazala sredstva za gradnjo Kulturnega doma v Trstu, s čimer je to vprašanje odstranjeno z dnevnega reda. Vrnjen je bil Kulturni dom na Opčinah, vendar v izredno slabem stanju in je treba poskrbeti za popravilo s sredstvi iz javnih saladov; še vedno pa ni vrnjen Kulturni dom pri Sv. Ivanu.
4.	V okvir londonskih določil spada tudi delovanje Tržaške kreditne banke, ki še m prejela ustreznega, zahtevanega, dovoljenja za poslovanje z inozemstvom, dasi tako poslovanje izrecno predvideva njen statut in se tako slovenski poslovni krogi ne morejo v polni meri vključiti v lokalni gospodarski razvoj in k njemu prispevati, kar na splošno vedno bolj razumevajo lokalni poslovni krogi, saj je prodrlo prepričanje, da je zdrav gospodarski razvoj Trsta nemogoč brez tesnejšega sodelovanja z zaledjem.
5.	Slovenske kulturne športne, socialne in druge ustanove so sicer v zadnjem času po naporih demokratičnih sil prejele podpore iz javnih sred-
stev, vendar gre za zelo skromne podpore (ter celo diskriminacijo do dnevnika), ki niso v sorazmerju s socialno, kulturno in umetniško vlogo, ki jo te organizacije opravljajo, ter s sodobnimi potrebami javnega obveščanja.
6.	Pomembna je akcija mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta, ki je priložen landonski spomenici o soglasju in zato podpiramo stremljenja, da bi bila še bolj incizivna in da bi prišlo na vsakem zasedanju do rešitve nekaterih konkretnih vprašanj tudi zunaj šolske problematike, za kar je seveda odločilno stališče obeh zunanjih ministrstev o pristojnosti tega odbora, oziroma stališče obeh vlad. Ker še vedno številna vprašanja niso rešena, naj bi se odbor sestajal dvakrat letno, kot je bila to praksa pred nekaj leti.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza, ki združuje pomembne kulturne, gospodarske ih podobne organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji, se z gornjimi ugotovitvami obrača na Vas, poslanec Pietro Nenni, ne samo kot na zunanjega ministra in i> glednega državnika, temveč ta-di kot osebnost širokega demokratičnega čuta in zavzetosti za odstranjevanje vseh krivic in zapostavljanj.
Prepričani smo zato, gospod minister, da boste pretehtali položaj slovenske manjšine in se zavzeli za uresničenje potrebnih ukrepov. To je želja pripadnikov vse slovenske skupnosti v Italiji, ker želimo s tem postati enakopravni državljani z državljani italijanske narodnosti. Pri vsem tem se dobro zavedamo svojih državljanskih dolžnosti in nujnosti, da prispevamo k splošnemu razvoju države, v kateri živimo in katere državljani smo.
Z reševanjem naših vprašanj pa se v veliki meri prispeva tudi k utrjevanju demokracije v Italiji, k ugodnemu razvoju odnosov med sosednimi državami, ker lahko svobodnejša slovenska narodnostna skupnost postaja že pomembnejši člen za dosego miru in bolj gotovega ter krepkega sodelovanja na vzhodni meji Italije.
Z odličnim spoštovanjem Predsednik Gorazd Vesel
TRST, 15. maja 1969.
DANES SLOVESNOST V ZGONIKU
Igralke mladinske odbojkarske šesterke Bora so v preteklem tednu osvojile v Neaplju naslov italijanskih državnih podprvakinj. Z uvrstitvijo na drugo mesto so sicer le potrdile dosežek iz lanskega leta, vendar pa je tudi njihov letošnji uspeh dokaz, da vstop med najboljše italijanske ekipe nikakor ni bil slučajno, enkratno dejanje, ampak je to potrditev konstantne športne vrednosti tega mladega tekmovalnega kolektiva.
V množic drugih športnih storitev pri nas in v svetu je morda ta ali oni z dopadenjem sprejel vest o uspehu mladih borovk, marsikdo pa se verjetno ni podrobneje poglobil v ta podvig, ki je vsekakor za naše razmere več kot izjemno dejanje. Danes je v Italiji že okrog tisoč odbojkarskih društev, med katerimi 30 le silno redka, ki delujejo v slabših materialnih in ambientalnih pogojih kot Bor. Kljub temu je to zamejsko društvo letos samo s svojim odbojkarskim odsekom razvilo tolikšno in tako kakovostno aktivnost, da je bilo med tisoč društvi v vsej Italiji ocenjeno z najvišjim številom točk. Bilo je prvo na lestvici.
Toda za tem prvim mestom se skriva marsikaj, kar običajni ljubitelj športa, ki prebira v časopisju vesti o uspehih in neuspehih svojega društva, nikoli ne čita. Skriva se nesebično delo odbornikov ure in ure, ki jih na račun svojega prostega časa brezplačno žrtvujejo trenerji, izredno trdi pogoji igralcev in igralk pri vadbi itd. Vse to deio, ki temelji izključno na 'najčistejšem amaterizmu in delu športnih entuziastov, je razen tega pogojeno od skromnega okolja, ki ga lahko nudi naša manjšina. Ta skromnost se odraža ne le v materialnih možnostih, ampak tudi v možnosti črpanja tekmovalnih kadrov, ki je precej utesnjena glede na to, da je Bor društvo sloven-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiitiiiiTrmiriiiiiiTifiiiniiiiiii JiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTTfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiif iiriirTinirimnTriiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiti)
Danes ob 10. uri bodo v Zgoniku slovesno odkrili spomenik padlim za osvoboditev iz zgo-niške občine, ki so ga postavili na občinske stroške. Poleg govorov je v programu tudi nastop domačega pevskega zbora in železničarske godbe iz Divače. Popoldne pa bo kon-godbe iz Divače in kulturni spored.
cert
Ob uspehu mladih borovk v Neaplju
URADNO SPOROČILO IZ MOSKVE
Tudi «Venus 6» se je spustila na Venero
Današnji odhod «Apolla 10» ni še gotov
MOSKVA, 17. — Agencija Tass je javila, da je medplanetarna postaja «Venu$ 6» dospela do Venere. V atmosfero Venere je postaja prišla 300 kilometrov od kraja, kjer je včeraj prišla v atmosfero «Venus 5». Na Venero se je spuščala 51 minut. Tudi ta postaja je spustila na Venero relief Lenina in grb Sovjetske zveze. Na Venero se je spustila kabina v kateri so številni aparati.
Agencija Tass poroča, da sta se obe kabini, kakor je določal načrt, spuščali skozi atmosfero Venere na njeno nočno stran. Med spuščanjem so znanstveni aparati merili kemijsko sestavo, pritisk, gostoto in temperaturo atmosfere Venere. Agencija dodaja, da se je kabina, ki se je ločila od postaje, rahlo spuščala skozi atmosfero. Nato dodaja, da so znanstveni aparati brezhibno delovali, kar je omogočilo izvedbo programa in rahlo spuščanje obeh kabin skozi atmosfero.
Prav tako kakor včeraj je observatorij Jodrell Bank ujel tudi danes signale postaje «Venus 6». Ravnatelj observatorija je izjavil, da bodo podatki, ki sta jih oddajali dve kabini, služili za rešitev nekaterih skrivnosti Venere in zlasti za ugotovitev razlogov visoke temperature v njeni atmosferi ter odstotka vodne pare. Izrazil je željo, da bi mogli dobiti podatke neposredno s površine Venere iz kabine, ki bi še dalje oddajala podatke. Po njegovem mnenju pa je to težko zaradi zelo visoke temperature. Zdi se mogoče, da bodo pozneje lahko poslali na tir okoli Venere kabino, ki bi zbrala podatke o atmosferi in morda tudi slikala Venero.
Agencija Tass poroča, da sta obe sondi prenesli pritisk in toploto, ki sta bila mnogo večja, kakor so Ju lahko prenesle prejšnje sonde, ki so jih poslali na Venero.
«Izvestijav> objavljajo članek, v katerem neki znanstvenik pravi, da bodo morda v prihodnje poslali sondo proti Merkurju. Nato dodaja, da na Venero ne bodo napravili nobenih poizkusnih poletov do stoletnice rojstva Lenina, t. j. aprila 1970.
Sovjetski znanstvenik Blagon-ravov je izjavil, da poizkusi s postajami Venus ne pomenijo, da se je Sovjetska zveza odpovedala pripravam poletov s človeško posadko na Mesec. «Vsaka stvar ob pravem času,» je dodal Bla-gonravov, ki je zanikal, da bi bil kak «tih sporazum« med ZDA in SZ za delitev dela ■'»vi raziskovanju vesolja.
CAPE KENNEDV, 17. — Američani se pripravljajo na izstrelitev vesoljske ladje «Apollo 10», ki naj bi preiskala področje ((številka dva» za morebitno poznejše izkrcanje na Limi. Odhod je bil določen za jutri ob 17.49 po srednjeevropskem času in začeli so že vzvratno štetje. Toda zaradi nekaterih tehničnih motenj ni to še gotovo, če ne bodo mogli izvesti potrebnih popravil, bodo morali odhod odložiti, če bo kabina odpotovala, bosta Stafford in Ceman v četrtek ločila svojo kabino od drugih dveh delov ladje «Apollo» in se bosta spustila proti Luni do razdalje 15 kilometrov.
Eban o porazu de Gaulla
JERUZALEM, 17. — Izraelski zunanji minister Eban je izjavil, da je izraelska vlada obvestila francosko vlado, da je bila ((neprijetno presenečena« zaradi izjave, ki se pripisuje francoskemu delegatu v OZN, da je židovski denar imel zelo važno vlogo pri volilnem porazu de Gaulla. Francoska vlada je odgovorila, da njen predstavnik v OZN ni nikoli izjavil kaj takega.
Zatem je Eban izjavil, da če bi se ZDA in Sovjetska zveza sporazumele o Srednjem vzhodu, bi Gunnar Jarrlng lahko dobil navodila, ki bi jih predložil Izraelu, da se izreče o zadevi.
PO IZVOLITVI NA SEJI VSEH ZBOROV ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ
Mitja Ribičič je obrazložil poglavitne naloge novega ZIS
Zvezna skupščina je izvolila predsednika in sedem podpredsednikov ter člane svojih zborov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Zvezna skupščina je danes na skupni seji vseh zborov izvolila predsednika, sedem podpredsednikov in člane petih komisij zvezne skupščine, zatem pa so vsi zbori na ločenih sejah izvolili svoje predsednike, podpredsednike ter predsednike in člane delovnih teles.
Na skupni seji vseh zborov je za novega predsednika zvezne skupščine bil izvoljen dosedanji predsednik Milentije Popovič, za podpredsednike pa dr. Marjan Brecelj, Peko Dapčevič, Blažo Djuričič, Miloš Minič, Djavid Ni-mani, inž. Gustav Vlahov in dr.
Miloš žanko.
Za predsednika zbora narodov je bil izvoljen Mika špiljak, dosedanji predsednik izvršnega sveta, za predsednika družbeno-po-litičnega zbora Radomir Koma-tina, za predsednika gospodarskega zbora dr. Vasil Grivčev, za predsednika socialno - zdravstvenega zbora Ljubiša Popovič, za predsednika prosvetno - kulturnega zbora dr. Avguštin Lah, izredni profesor visoke šole za politične vede v Ljubljani,
Po konstituiranju vseh zborov sta zbor narodov in družbeno -politični zbor na skupni popoldanski seji na predlog predsednika republike maršala Tita izvolila za novega predsednika zveznega Izvršnega sveta Mitjo Ribičiča, člana predsedstva CK ZKJ in člana delegacije Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine. Zatem sta zbora na predlog Mitje Ribičiča izvolila za podpredsednike zveznega izvršnega sveta Aleksandra Grlič-kova, dr. Nikolo Miljaniča in Mišo Pavičeviča, a za člane zveznega izvršnega sveta inž. Marka Bulca, Dragišo Djokoviča, Dušana Grigorijeviča, Toma Gran-fila, Trpa Jakovljevskega, Iva Jerkiča, Mirjano Krstinič, dr.
Ljubisava Markoviča, inž. Mira Mejaka, Franja Nadja, Marka Orlandlča, Nikolo Pavletiča, Bla-goja Popova, Hakijo Pozderca,
Ali šukrijo in Izeta Zuboviča.
V obrazložitvi predložene liste
je Ribičič poudaril, da je ta rezultat posvetovanja z vsemi republikami, predsedstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, dosedanjim predsedstvom skupščine in dosedanjimi člani zveznega izvršnega sveta ter da se je pri sestavi liste upoštevalo načelo enakega zastopstva (iz vsake republike po tri in pokrajine po en poslanec) in pa obseg poslov novega zveznega izvršnega sveta. Da bi se ohranila kontinuiteta v delu, je v novem svetu sedem dosedanjih članov.
Mitja Ribičič se je v imenu vseh članov zveznega izvršnega sveta zahvalil skupščini za zaupanje, izrazil pripravljenost sveta, da dosledno izvaja politiko zvezne skupščine, ter nakazal najglavnejše naloge novega zveznega izvršnega sveta, ki izhajajo iz resolucij, ki jih je sprejela skupščina, ter družbeno -političnega položaja doma in na svetu. Zvezni izvršni svet se bo po besedah Ribičiča enako in e-nakomerno zavzel na vseh področjih družbeno - političnega in gospodarskega življenja Jugoslavije. Na področju zunanje politike v najširšem smislu bo svet posvetil pozornost posebno vprašanju splošne ljudske obrambe ter državni in Javni varnosti, varovanju stabilnosti m političnega sistema v celoti. Na področju gospodarske politike bo naloga zveznega izvršnega sveta še nadalje spopolnjevati denarno -kreditni, devizni, davčni sistem in sprejemati ukrepe za nadaljnjo stabilizacijo trga in dinarja ter pripraviti srednjeročni načrt razvoja Jugoslavije. Zvezni izvršni svet bo posvečal poseb-
no skrb razvoju znanstveno - raziskovalnega dela, izobrazbi, kulturni in socialni politiki. Na področju zunanje politike se bo zavzemal za nadaljno uveljavitev socialistične Jugoslavije v sodobnem svetu.
«Pri sprejemu vseh naših sklepov, je poudaril Ribičič, bomo vedno imeli pred očmi interese delovnega človeka v združenem delu in krepitev materialne o-snove samoupravljanja« Kot ne-B. B
(Nadaljevanje na 2. strani)
ske manjšine v Trstu in črpa torej svoje tekmovalno in drugo članstvo skoraj izključno le iz vrst tržaških Slovencev.
Kljub vsemu pa je uspelo požrtvovalnim športnim delavcem tega društva povzdigniti kakovostno raven svejih tekmovalcev na izredno višino. Člani Bora so postali že državni prvaki, uvrstili so se v italijansko državno reprezentanco. To so bili res le posamezniki, pri katerih je morda na njihovo kakovostno rast vplivala subjektivna nagnjenost in nadarjenost za šport (kar seveda njihovim dosežkom ne jemlje prav ničesar) Res pa je tudi, da je precej težje ustvariti uglašeno skupnost, ki nastopa v ekipnem športu, in jo privesti tako visoko, da se poteguje za najvišja mesta v državi.
In prav to je uspelo Boru: v Neaplju je letos potrdil, da količinska majhnost m vedno absolutna vrednost, ampak je često precej relativna. Prav u-speh mladih Borovih odbojkaric potrjuje, da lahkr kakovostno delo pogostoma posameznike in tudi skupnosti enakovredno uvršča v številčno in materialno precej močnejšo sredino.
Ker pa delo Bora med športniki naše manjšine nikakor ni izjema ampak prej skoraj pravilo, lahko mirne duše rečemo, da je ta uspeh Borovih mladink zrasel kot plod prizadevanja vsega našega manjšinskega športa. Zato naj gredo iskrene čestitke za neapeljski dosežek ne le mladim igralkam
r tehničnemu in upravnemu vodstvu društva, ki mu pripadajo,.ampak vsemu naš mu zamejskemu slovenskemu r o-tu.
B. P.
Dr. Ivo Murko šestdesetletni
Prejel je visoko odlikovanje predsednika Tita
Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. France Hočevar je v petek izročil načelniku urada za zunanje zadeve pri izvršnem svetu dr Ivu Murku red republike s srebrnim vencem, s katerim ga ie ob njegovi šestdesetletnici odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito.
Dr. Ivo Murko je član mešanega italiiansko - jugoslovanskega odbora za izvaianie londonskega snorazuma in je v tej zvezi velik strokovnjak za vsa pravna vnrašania, ki zadeva io izvajanie tega sporazuma, in zlasti v zvezi s noložaVm slovenske narodne skunnnsti nnd Italijo. V odhoru se V vedno zavzemal za čim bo'’še rešitve v korist slovenske skunnosti pod Ita’’io.
Ob špstdesetlptniei in ob visokem odiikovaniii dr. Ivu Murku iskreno čestitamo.
PARIZ, 17. — Katoliško usmerjeni sindikat CFDT je danes zavzel stališče proti kandidaturi Pom-pidouja na predsedniških volitvah. Zvezni svet sindikata je dal izjavo, po kateri se bo prenovitev, ki se je začela 27. aprila, uveljavila samo, če ne bo konzervativnim silam uspelo, da ostane-o na oblasti.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMimiiitiiiiiiHMtmmtitmHmmMi
OB 25-LETNICI STRAHOTNEGA POKOLA
Danes v istrski Lipi odkritje spomenika padlim
Slovesnost bo združena s kulturnimi in z drugimi prireditvami
Danes bo v vasi Lipa blizu Jei-šan proslava 25-letnice, ko so nacisti požgali vas in pobili mnogo ljudi v vasi. 30. aprila 1944 so Nemci vdrli v vas in uprizorili strašen pokol. Požgali in do tal porušili so vse domačije. Pobili so 623 moških, žensk in o-trok. Mnogo žrtev so zmetali v ogenj.
Vsi prebivalci te vasi so podpirali partizanske enote v teh krajih, na današnji svečanosti pa se bodo spomnili padlih žrtev in počastili njih spomin. Odkrili bodo spominsko ploščo padlim partizanom tankovskih enot, ki so maja 1945 padli za osvoboditev tega kraja Odkrili bodo tudi spominsko ploščo dr Ivanu Kal-čiču, ki je v tej vasi ustanovni pred osemdeset leti prvo ljud-
sko šolo. Popoldne bo pred spomenikom v vasi zborovanje pod geslom alJpa se spominja«.
Zborovanje bo združeno s proslavo 50-letnice komunistična stranke, sindikatov in SKOJ. Na proslavo bo prišlo veliko število prebivalcev z Reke, iz Opatije in Ilirske Bistrice.
že včeraj se je zbrala v Lipi mladina skupno s taborniki z Reke, iz Opatije in Ilirske Bistrice. Danes bo tudi več kulturnih in telovadnih nastopov, pri katerih bodo sodelovali tudi vojaki.
Vas Lipa je oddaljena 16 kilometrov od Ilirske Bistrice Sedaj spada pod hrvaško republiko, vendar pa so prebivalci vasi močno povezani s Slovenci.
Mitja Ribičič
(Nadaljevanje s 1. strani)
posredne naloge zveznega Izvršnega sveta je Ribičič omenil izvajanje resolucije skupščine o o-snovah gospodarske politike v tekočem letu. udeležbo v zakonodajni aktivnosti skupščine v zvezi z revizijo zvezne zakonodaje ter izdelavo novega srednjeročnega načrta razvoja Jugoslavije.
«Naša zunanja politika, je poudaril na koncu, svojega programskega govora novi predsednik zveznega izvršnega sveta, mora biti v bodoče še v večji meri izraz samoupravne socialistične družbe. Osnovna naioga ostaja zagotavljanje pogojev za svoboden razvoj naše dežele in dosledno zavzemanje za razvoj stikov in napredek gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja s sosednimi in vsemi drugimi državami na načelih enakopravnosti, spoštovanja neodvisnosti in suverenosti teritorialne celovitosti in vmešavania v notranje zadeve. Mi smo odprta dežela za enakopravno sodelo-vanie a zaprta za vsako vmešavanj od zunaj,» je poudaril Ribičič.
«Sedanji položaj na svetu, pri tem predvsem razni poskusi o-grožanja neodvisnosti in poskusi, da se neodvisne države uvr-ste v interesna področja velikih sil, nam nalagajo, da se stalno z drugimi državami zavzemamo za nadaljnjo aktivizacljo politike nepovezovanja. Politika aktivne koeksistence ni trenutna taktika naše države. Ta izhaja iz trajnih interesov in biti nase samoupravne družbe.»
Neposredno po izvolitvi je zvez ni izvršni svet pod predsedstvom Ribičiča imel prvo sejo, na kateri so opravili prva predhodna posvetovanja o notranji orga nizaciji in razdelitvi dela člani zveznega izvršnega sveta sodijo, da se mora notranja organizacija in metoda dela tako postaviti, da zagotovi pravočasen sp; e-jem sklepov, ker to zahteva dinamični gospodarski in družbeni razvoj. Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji zveznega izvršnega sveta, ki bo 21. maja.
B. B.
ZARADI KRIZE V PSI ZASTOJ V JAVNEM ŽIVLJENJU
™——-------------—     1 1	--- ■■■—m
Veliko zanimanje za torkovo zasedanje CK socialistične stranke
Zapleteno števikno in politkno razmerje sil ■ Napovedana stavka poldržavnih uslužbencev in državnih funkcionarjev
RIM, 17. — V Italiji se je politično življenje skoro povsem osredotočilo na zasedanje centralnega komiteja PSI, saj je parlament prekinil z delom, o vladi in njenih pobudah ni skoro ničesar čuti in celo sindikalne akcije so se ublažile. To je povsem razumljivo, saj je odvisna od zasedanja socialistov in od politične usmeritve, ki bo prevladala, tudi v znatni meri nadaljnja splošna usmeritev v Italiji.
Položaj v socialistični stranki je izredno zapleten in so sedaj zasedanje CK prekinili dQ torka, do takrat pa si bodo sledila mrzlična posvetovanja predstavnikov raznih struj.
Do tega zasedanja centralnega komiteja je vodila stranko večina,' ki so jo sestavljali predstavniki, dveh desničarskih struj «avtono- j mia» in «rinnovamento», ki je na papirju imela 64 glasov od 121 glasov, kolikor je članov centralnega komiteja in ki je izvolila za tajnika stranke zastopnika struje «autonomia» Perrija.
Socialistična stranka je razdeljena na pet struj, vendar pa so v strujah samih razne skupine in tako se je sedaj od struje «autono-mia» ločil Mancini, ki razpolaga s 17 glasovi in ki je skupaj z De Martinovo »riscosso« in Giolittije- \ vim «impegnom» ustvaril novo veči-1 no. ki ima v centralnem komiteju zagotovljenih 63 glasov in torej ponovno šibko večino, ki kandidira za novega tajnika stranke Mancinija.
Za boljše razumevanje navajamo podrobnejši pregled struj in skupin ter njih težo. Struje navajamo po političr označitvi od desnice proti lev
«riscossa» skupina De Martino
ex PSDI UIL
33 glasov 4	»
2 »
skupaj 39 glasov
«impegno»
skupina Giolitti » Fortuna
5 glasov 2 »
skupaj 7 glasov
«smistra»
skupina Lombardi » Balzano
7 glasov 4	»
skupaj 11 glasov
Seveda pa ne gre samo za enostavno aritmetiko in odnose med glasovi v centralnem komiteju, temveč zapletene in burne razprave odražajo zapleten položaj v italijanskem družbenem življenju in po eni strani sile, ki bi hotele pognati družbeni sistem naprej in druge, ki se temu upirajo.
Včerajšnji sestanek med sindikalnimi predstavniki poldržavnih uradnikov ni bil povsem uspešen, tako da je CGIL že sporočila, da bodo pričeli s stavko za nedoločen čas, ki se bo pričela v ponedeljek, 19. maja, CISL pa je nekoliko bolj oprezna in meni, da se lahko še enkrat sestanejo, ker po mnenju te sindikalne organizacije pogajanja niso dokončno razbita.
Sindikalna organizacija državnih funkcionarjev DIRSTAT od 21. maja stavka za nedoločen čas.
»rinnovan. skupina 1 «autonomia>.
skupina Ferr

Preti Romita Mancini Vielianesi Pietro Nenni
21 glasov
12 glasov
Mnogo mrtvih in ranjenih v Maleziji
6
3 17
4 1
skupaj 43 glasov
KUALA LUMPUR, 17. — Danes so javili, da se je'stanje v Maleziji na splošno nekoliko izboljšalo Zaradi tega so prekinili za tri ure policijski čas. Na podlagi zadnjih podatkov je bilo med neredi v zadnjih dneh sto mrtvih, 334 ranjenih, 39 hiš požganih, sto vozil
uničenih in nad 600 oseb aretiranih, med katerimi tudi devet levičarskih poslancev. Bojijo pa se, da je število mrtvih in ranjenih večje. Sinoči je notranji minister dal vojakom ukaz, naj streljajo na demonstrante. V prestolnici so okrepili vojaške enote. Skoraj povsod je danes mirno, čeprav je zelo napeto. Samo v Tenangu v severni Maleziji so bili novi incidenti. Popoldne pa so bili hudi neredi v predmestju prestolnice, kjer so demonstranti zažgali eno hišo, vojaki pa so streljali.
Vlada je odvzela vsem tujim časnikarjem v Maleziji dovoljenja za svobodno gibanje med policijsko uro. Ta ukaz jim je sporočil podpredsednik vlade Razak, ki je izjavil, da so to sklenili, ker da so objavljali novice, ki so netočno opisovale stanje v Maleziji.
Kardinal Beran umrl
RIM, 17. — Danes je v Vatikanu umrl praški nadškof kardinal Beran. že štiri leta je živel v nekem zavodu v Vatikanu, potem ko je leta 1965 zapustil Ceškoslova ško. Imel je 80 let in je bil več časa bolan.
Pogrešani Italijani so živi in zdravi
LIZBONA, 17. - Tiskovna a-gencija ANSA poroča iz Lizbone o izjavi italijanskega veleposlanika na Portugalskem, po kateri je 24 italijanskih tehnikov, ki so bili zaposleni v Nigeriji in jih pogrešajo od 9. maja, živih in zdravih ter da se odlično počutijo. Veleposlanik je povedal ,da je vest dobil danes v prvih popoldanskih u-rah, ni pa pojasnil, od kod jo je dobil. Osemnaist Italijanov naj bi bilo že na varnem, drugih pet pa, ki so še v rokah Ibojev, bi morali kmalu izpustiti na svobodo.
.....HUMU...,..................................II.IIH.Ml.Illl.ll.il.II.UMIH....11................................................................................................................................".»".."..".H.
NOGOMET
POKAL 1NTER SS
Primorje v finalu
V	polfinaini tekmi turnirja za «Pokal Inter SS» je proseško Primorje sinoči premagalo S. Anno s 7:5 in se tako uvrstilo v finale.
Tekma se je ob regularnem zaključku končala z neodločenim izidom 2:2 (1:1), ki se ni spremenil niti po obeh podaljških. Zato je vsako moštvo streljalo po pet enajstmetrovk. Prosečani so poslali v nasprotnikovo mrežo vseh pet, S. Anna pa je dvakrat zgrešila in ;a tako izpadla
V	finalu se bo Primorje potegovalo za 1. mesto v tekmi s For-titudom, za 3. mesto pa se bosta pomerila S. Anna in Inter SS.
GLASGOW, 17. — V izločilni tekmi 7. evropske skupine za svetovno prvenstvo je škotska premagala Ciper z 8:0 (3:0). V prvem srečanju so Škoti, ki vodijo v lestvici pred Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Ciprom, zmagali s 5:0.
WZMSZBIEM
GIRO D ITALIA : 2. ETAPA
Davide Boifava osvojil etapo in roza majico
Do odločilnega naskoka je prišlo 15 km pred ciljem
MI RANDOLA, 17. — 23-letni novinec med profesionalci Davide Boifava iz Brescie je zmagal danes na 2. etapi «Gira», obenem pa je oblekel tudi roza majico. Do odločilnega pobega je prišlo približno 15 km pred ciljem, ko je ušlo devet kolesarjev 10 km pred ciljem je ubežnikom pobegnil Boifava, ki si je kmalu priboril poldrugo minuto prednosti in je nato sam privozil na cilj.
Lestvica 2. etape
1. Boifava, ki je prevozil 180 km dolgo progo od Brescie do Mi-

ATICTIKA
MEMORIAL BRUNO ZAULI
Včeraj kar trije novi italijanski rekordi
Dosegli so jih Dionisi, Risi in Vettorazzojeva
randole v 4.18” (s p. h. 41,855 km n. u.)
2.	Van Vlierberghe (Bel.) 23” zaostanka
3.	Anni
4.	Bitossi
5.	Paolini
6.	Ritter (Dan.)
7.	De Rosso
8.	Polidori
9.	Vercelli (vsi v času Van Vlier-bergha)
10.	Dancelli po 1T5”
11.	Merckx iBel.)
12.	Gimondi itd.
Skupna lestvica
1.	Davide Boifava 7.35’23”
2.	Polidori 4”
3.	De Rosso 23”
4.	Anni 47”
5.	Bitossi
6.	Ritter (Dan.)
7.	Van VTeberghe (Bel.)
8.	Vercelli
9 Benfatto 1’16”
21	Dancelli 1’39”
22	Gimondi
Jutrišnja 3 etapa do Monteca tinija bo merila 188 km in bo imela tudi tri večje vzpone.
RIM, 17. — Med prvim dnevom mednarodnega atletskega mitinga za .(Memorial Bruno Zauli» so I-talijani dosegli kar tri nove državne rekorde: Renato Dionisi s 5,30 m v skoku s palico (prejšnji rekord 5,20 m), Umberto Risi s časom 8’37”6 (prej 8’41”4) v teku na 3000 m zapreke in Magali Vettorazzojeva s 14”7 (prej 14”8) v teku na 100 m z ovirami.
ODBOJKA
V nadaljevanju ženskega promocijskega odbojkarskega prvenstva so dosegli naslednje izide:
Bor COMA B	3:0
(17:15, 15:11, 15:8)
FARI TS B Zarja	B	3:0
(15:10, 15:3, 15:12)
Gaja - Sokol	3:0
KOŠARKA
Nastop peterke Bora proti ameriškim mornarjem
BASEBALL
Zmaga Alpine v prvem kolu
Gostje GBC iz Turina so bili PJ' raženi z 9:2. V prvem kolu janskega prvenstva B lige v 088 ballu je Alpina z Opčin igr*”. (! domačih tleh proti ekipi G® Turina, ki se je lani na iste®J,e. venstvu uvrstila na predzadnje® sto in se komaj rešila izpada. G3 iz Turina med tekmo niso bil' volj močni, da bi se upirali
nim domačinom in že v prvem
ninguo so Openci dosegli dve
točki-
Gostje so napad Alpine vzdrza do 4. inninga. Tedaj so igral® pine izkoristili nekaj napaj,_«io sprotnikove obrambe in so odl°c
Povedli.	. nhefflS
V nadaljevanju tekme se je jL, ekipama poznala utrujenost ib je bila mlačnejša. Zadnje točke s: obe ekipi priborili prej za slabih obramb kot pa učinko'' napadov Pri Alpini so bili v naP najboljši Kralj in Kmet ter A . ričana Brady in Štefany. v obra pa se je vso moštvo dobro 1 e zalo. saj so gostje dosegli sabio točki.
Alpina je igrala v nasledim
stavi: Delise, Saietu. Kmet.
Borovi i( ob 18.30 cd.
bodo
Trstu,
danes v Ul.
ouavi. LTCUOC, oaictu.	. -n
ny, Brady, Kralj, Perini, Fer s Bosdachin, Carraro.	dj.
Naslednjo tekmo bo Alpina 0 ^ grala ponovno na domačih tletl-
della Valle prijateljsko tekmo pro nedeljo popoldne bo gostila m - „ ti ekipi USS Allagash To ekipo r'TTa	n»nmo t, ioni nastw ,u
sestavljajo mornarji neke ameriške petrolejske ladje ki ie zasidrana v iaše>n oristanišču
CUS iz Genove, ki je lani nastop v A ligi Tekma, ki bi morala ^ za Opence precel težka, se bo čela ob 15 30
LEGENDA O BOGATI DEDIŠČINI OŽIVELA
Slovenski rojak iz Gorice naj bi zapustil svojcem skoro milijardo Ur
Umrl je pred dvema letoma v Argentini po 33 letih emigracije - En sin in hči ži. vita v Gorici na Livadi, drugi sin pa v Trstu - V Trstu živi tudi pokojnikov nečak
Pred leti se je mnogo govorilo pisalo o nekem našem rojaku, naj bi bil doma iz Dola, men-i od Bonetov, pa je odšel v svet postal cesar na afriškem otoku adagaskarju ter po svoji smrti .pustil ogromno bogastvo, za karo se sedaj potegujejo vsi možne nemožni dediči.
Podobno zanimanje ln razburja-e je vzbudila te dni v goriški vnosti novica, da Je prišel pred ■kaj dnevi na goriško županstvo gentinski konzul v Trstu ter spočil, da je umrl v Argentini neki lannini iz Gorice, ki se je pred leti izselil v Argentino, tam o-igatel in ki sedaj zapušča svo-•n trem otrokom, dva sinova in
h,	zapuščino, ki jo cenijo v bla-
i,	denarju in drugih vrednotah irog poldrugi milijon dolarjev Ta novica je še zlasti razburila isedstvo na Livadi v Gorici, kjer vi družina enega od sinov pokojna Gianninija Benito v Ul. Le-ida št 47. Da bi izvedeli kaj več no se obrnili prav do njega. Nino ga hašli doma in sprejela nas
žena Romana škert. Prav nič ivdušenja ni pokazala za tako klamo, ki jih je spravila na mah mirnega družinskega življenja i idilični Livadi v ospredje |av-■ga zanimanja.
Kar se tiče dediščine je pouda-la predvsem, da niso nikdar go->rili z argentinskim konzulom in > jih na županstvu samo obve-ili o njegovem obisku v Gorici, lede dediščine ne more prav ver-ti in se ji zdi, da če bo kaj, -j prav gotovo mnogo manj
«Tudi ne računamo nanjo, arnik predvsem na naše pridne ro-j in na naše zdravje,« je pouda-la medtem ko Je likala perilo, aposlena je kot bolničarka pri jlniški blagajni INAM. Njen mož enito, s katerim imata tri otro
j,	dela že 7 let v livarni SAFOG r ima sedaj 34 let Poleg njega vi v Gorici še ena sestra Regina uročena Fontanin ln sicer v bliži-i Livade v Vicolo Tronco. Tretji »dič, Benitov brat Telesforo Gian-Ini pa živi v Trstu, kjer je za-oslen pri policiji.
Kot rečeno je oče odšel v Ar-entino že pred 33 leti in je že ve leti odkar je umrl. Takrat so rejell sporočilo o njegovi smrti ičesar pa o dediščini ter sploh na io niso niti računali, ker so me-
anes se poročita TANJA HREŠČAK ln GUIDO NEUBAUER »stitkam staršev ln prija-ev se pridružujeta uprava uredništvo Primorskega
nili, da je oče umrl brez premoženja. Oče je bil doma iz Ločnika ter se je prvotno imenoval Janšič, dokler fašizem ni prekrstil slovenskih imen. Mati, odnosno njegova žena pa je bila iz Jazbin ter je umrla pred 13 leti.
((Vsekakor se nam zdi, da ne bo držala vest o 940 milijonih lir zapuščine«, je zaključila gospa Romana svoje izjave, »govorice v resnici navajajo to vsoto, treba pa je videti, .»oliko je v blagu in če je kaj v denarju ter kako so oe-mli Potem pa je treba videti, koliko bo sploh ostalo po raznih dajatvah in odtegljajih Zato računamo predvsem na naše delo in zdravje za nas in naše otroke«
Tako je zaključila naša sobesednica z zdravo pametjo delavne slovenske žene in nam prožila roko v slovo.
V Trstu pa smo obiskali enega izmed nečakov pokojnega Ivana Jansiča, Antona Koršiča, mizarla in sodarja, ki stanuje ir. dela v Ul. D. Chiesa pri Sv. Ivanu. Povedal nam je nekaj zanimivosti o delu in življenju pokornega Ivana Giaminija-Jansiča ter o številnih rodbinskih vezeh slovenskih družin na italijanski strani Brd.
Huda gospodarska kriza in druge nevšečnosti so .eta 1929 napotile Ivana Gianninija-Jansiča, da se je izselil v Argentino Denar za pot mu je posodil svak Jože Koršič, ki je še vedno živ ter živi v Jazbinah. Ivan Jansič je kmalu vrnil posojilo, potem pa m bilo o njem ne duha ne sluha Njegova žena, Korsičeva sestra, -.e je morala prebijati skozi življenje v hudih pogojih. S tremi otroki je živela večinoma v Jazbinah, kjer ji ie bilo zagotovljeno delo in kos kruha zanjo in otroke.
Zaključeno zasedanje o vzdrževanju strojev
Četrto vsedržavno zasedanje o vzdrževanju strojev in tehničnih naprav se je sinoči zaključilo na Pomorski postaji. Na njem Je sodelovalo okoli 80 podjetij in gospodarskih organizacij iz vse države, 37 strokovnjakov pa je prebralo tehnična poročila, število slušateljev je bilo znatno večje ter se je sukalo okoli 200. Dopoldanski del včerajšnjega zasedanja je vodil podpredsednik družbe APIM Coteco iz Milana, ing. Tavolato, popoldanski del pa milanski izvede nec ing. Perozzi. Organizatorji, to je Državno združenje strokovnja kov s področja vzdrževanja, tržaški Center za gospodarski razvoj m tehnična fakulteta tržaške univer ze, so popolnoma zadovoljni z u-spehom prireditve, ki je presegla celo najbolj optimistična pričako-1 vanja in zlasti spričo ugleda, ki si ga je zasedanje o tehničnem vzdr-
ževanju že po treh ponovitvah, in zlasti še po tej četrti, zagotovilo ne le v domačem okolju, temveč tudi širše v svetu. Kakor smo zabeležili že ob začetku tega zasedanja, je Velika Britanija pred Ca som povabila tržaški Center za gospodarski razvoj, naj bi v skupnem sodelovanju pripravili mednarodno zasedanje o teh problemih, na katerem naj bi sodelovale vse razvite dežele iz Evrope in nje, in ki naj bi bil v Veliki Britaniji v letu 1971.
Nov zakon o suplencah in poverjenih mestih
Na odseku za javna dela vladnega komisariata so 14. maja dodelili na dražbi dela za pokritje desnega pritoka glavnega zbiralnika v industrijskem pristanišču v Zavljah z vzklicno ceno 44.400.000 lir. Na dražbi je zmagalo podjetje Pietro Vismtin v Trstu, ki bo o-pravilo dela za 42.402.000 lir.
šolsko skrbništvo sporoča, da mu je ministrstvo za prosveto sporočilo, da je VI. senatna komisija odobrila zakonski osnutek št. 231, ki vsebuje nove predpise za podelitev mest in suplenc v višjih in nižjih srednjih šolah V kratkem bodo razpravljali o zakonskem osnutku tudi v poslanski zbornici. V pričakovanju odobritve zakona pripravlja ministrstvo ustrezno odredbo, ki jo bo izdalo takoj po objavi zakona v Uradnem listu. Vsi tisti, ki računajo na poverjena mesta in na suplence, lahko pripravijo medtem vso dokumentacijo. glede katere ne bo nobenih sprememb.
Ponovna tatvina v trafiki
Kaže, da so se tatovi v zadnjem času posvetili kraji cigaret. Prejšnji teden Je policija aretirala dva mladeniča, ki sta iz trafike na Trgu Cagni odnesla nad milijon in pol vrednosti. Včeraj pa se je na kvesturi zglasila nova okraden ka, 54-letna Elena Gerdol por. Rebula, ki je lastnica trafike št. 168 v Ul. dell’Eremo 259/A. Izjavila je da so v noči med petkom in soboto neznanci vdrli v notranjost trafike in iz nje odnesli 20 kg cigaret »Diana« v vrednosti 80.000 lir ter nekaj kilogramov drugih italijanskih in tujih vrst cigaret v vrednosti 60.000 lir. Nadalje so ukradli poštne znamke v vrednosti 10.000 lir ter nekaj tisoč lir denarja v gotovini, ki je bil shranjen v nekem predalu. Celotna ško da, ki jo je Gerdolova utrpela všteva okvare na rebrači in vhodnih vratih, znaša približno 160.000 Ur.
Tehnika vdora Je bila podobna tisti Izpred enega tedna. Tudi tokrat so namreč tatovi uporabili kramp ter z njim pokvarili ključavnico rebrače, nakar so razbili šipo vhodnih vrat in nato nemoteno opravili svoje nepošteno delo. Agenti javne varnosti in le tečega oddelka so uvedU preiskavo
Izredna violinistka na koncertu v Verdiju
Koncert, ki je bil včeraj v gledališču Verdi, spada nedvomno med takoimenovane »popularne« koncerte, saj Je spored (stilno zelo enoten) obsegal Brahmsovo »Tragično uverturo«, Čajkovskega «Kon cert v D - duru« za violino ln orkester ter Schubertovo ((Simfonijo št. 7 v C - duru«. Dirigiral je Otto Gerdes, ki je tržaškemu občinstvu že znan, saj je že večkrat dirigiral v Trstu, ln je zlasti pri Schubertovi Simfoniji Izkazal ves svoj temperament, saj je takoimenovana «Velika» Schubertova simfonija, ki jo imajo za l skladateljevo najpopolnejše delo l (čeprav ni tako popularna kot ((Nedokončana«), zaživela v vsej svoji bujni in koloratumi življenjkosti
Izredno, in skoraj bi rekli nepričakovano doživetje, je bil nastop solistke v Čajkovskega Koncertu violinistke Masuko Ushioda, mlade Japonke, ki je začela študije v Tokyju, nadaljevala pa jih je v Leningradu in tudi v švlci, pri znanem Josephu Szigetiju. Mlada j violinistka, ki je že koncertirala I po vsem svetu, je včeraj naravnost navdušila številno občinstvo s svo- j jo izredno temperametno izvedbo Koncerta, v katerem se je izkaza- ] la kot zelo nadarjena violinist- j ka, ki popolnoma obvlada svoje glasbilo, tako iz tehničnega stališča (do kraja izdelana tehnika, Ji omogoča Izvedbo v zelo hitrih tempih, tudi najtežjih virtuozistič-nih odlomkih, katerim je včeraj orkester komaj sledil) kakor tudi iz liričnega ln melodičnega, saj ji poje glasbilo s polnim, žametnim zvokom, kar je zlasti prišlo do izraza v «Canzonetti» (v drugem stavku koncerta). Občinstvo, ki je navdušeno nagradilo violinistko i aplavzi že po prvem stavku, po-seono ob koncu Ca,Kovanega kon certa nikakor ni notelo prenehati s ploskanjem, ki je seveda veljalo tako dirigentu in orkestru kakor posebno solistki.
—h-
Kolektivna razstava v krožku «Salvemini»
V prostorih kulturnega krožka »Gaetano Salvemini« so včeraj od prli kolektivno razstavo tržaških slikarjev, katere namen je — kot i je v uvodni besedi povedal pred- j stavnik krožka prof. Elio Apih — približati umetnike tržaškim delavcem. Na otvoritveni svečanosti, I kateri je prisostvoval tudi tržaški 1 podžupan prof. Lonza, je vodstvo organizacije umetnikov, ki je razstavo priredilo, izrodilo nekaterim prisotnim umetnikom priznanja.
Pri tem je prof. Apih podčrtal, da ne gre za nagrade najboljšim umetnikom, ker žirija m delala po selektivni metodi, temveč za simbolično priznanje, ki velja skupini tržaških umetnikov, ki predstavljajo vse prisotne tendence na področju likovne umetnosti.
Tako so razne nagrade in priznanja deželnega sveta, pokrajinske turistične ustanove, občinske uprave in drugih prejeli Giorcio Milia, Mariano Černe, Bruno Al-zetta, Giovanni Enrico Cucek. Lu-ciano Trojanis, Paolo Marani in Emilio Eredita. Posebno priznanje pa je krožek »Salvemini« podeli slikarjem Maniagu, Pentassugli,
TEKSTILNA INDUSTRIJA
AJDOVŠČINA
tek§tina
h
UMETNO USNJE TEX0N IN TISKANE TKANINE NAJNOVEJŠI DOSEŽKI «TEKSTINE» TEKSTILNE INDUSTRIJE V AJDOVŠČINI
Tovarna, ki letos ob 140. obletnici podjetja in 20. obletnici obnovitve tekstilne industrije v Ajdovščini praznuje svoj dvojni jubilej, vam predstavlja svoj bogat in pester proizvodni program, s katerim ji je v rekordno kratkem času uspelo vključiti se v krog najbolj renomiranih proizvajalcev modnega tekstilnega blaga, namenjenega ženskemu svetu in je s svojo novo poslovno orientacijo dosegla nesporen premik v sam vrh domače in evropske visoke mode in kvalitete.
Ajdovska tekstilna tovarna ni v zadnjih dveh letih spremenila le svojega imena, ampak se je popolnoma preusmerila v svojem proizvodnem programu Od proizvodnje surovih, enobarvnih in pisano tkanih tkanin, ki so bile namenjene predvsem potrošnikom «za domačo rabo», je Tekstina — kot se od leta 1967 imenuje prejšnja tekstilna tovarna Ajdovščina — z lanskim letom prešla na proizvodnjo vi-sokokvalitetnih modnih artiklov. Iz njihovega programa visoke mode velja predvsem omeniti filmsko tiskane tkanine, umetno usnje — texon in novost za sezono 1969 artikel «venera» — v prelivajočih se barvah mavrice, s posebnim patentom tiskana tkanina. Z vzorcem tkanine «venera», torej v prelivajočih se barvah, so se na sejmu «MODA 69» v Ljubljani predstavili tudi z umetnim usnjem, s čimer so vzbudili ugodno presenečenje in pohvale obiskovalcev ter strokovnjakov.
Tekstilne tiskane tkanine, ki po vzorcih stalno spremljajo najnovejši italijansko francoski modni stil, se odlikujejo predvsem po čistoči in natančnosti tiska. Tiskane so z najobstojnejšimi barvili in oplemenitene z visokimi apreturami proti mečkanju in krčenju.
Texon, ajdovsko umetno usnje, jugoslovansko tržišče že dobro pozna po njegovi vsestranski uporabnosti. Omenimo le nekatere izmed njih: po svoji mehkobi je brez konkurence doma in v tujini; kroji in šiva se kot navadne tkanine, še enostavneje pa se čisti in pere; prepušča zrak, ker je porozen, ne prepušča pa vode. In morda še nekaj, kar velja omeniti dobrega: ni se treba bati uniformiranosti, saj se texon izdeluje v širokem barvnem spektru v več kot petdesetih različnih barvah.
Našteti artikli pa niso edina novost Tekstine. V svojem novem proizvodnem programu ima podjetje po svoji modernizaciji še dezinirane in enobarvne tkanine v različnih vezavah. Vse so apretirane proti krčenju In mečkanju.
Uspešna proizvodna preusmeritev in stalni napredek kažeta, da bo kolektiv ajdovske Tekstine kaj hitro uresničil svoja temeljna prizadevanja, da se namreč specializira za proizvodnjo visokokvaliteinih modnih artiklov, namenjenih predvsem sodobnemu ženskemu svetu.
April Areson
SKOTOIHI
ne,P1°re prehraniti dveh oseb ra dolarji na teden, kolikor
KhPH sem magnetofon, že ji. J sem si to želel, vendar se V L Je zdeb) škoda denarja. nr? je . tako drago. Stalno dopovedujem svoji ženi Mariji, n» J!!hko zapravlja. Nikakor s
iLd^em- Smešno. Jaz sem zro»i?len' 'Ne zahtevam telečjih hejša°V' J6trCa 50 nekoliko ce'
mfnoP^av’ MariJa je mlada. Od mlajša 21 let. Morda , raai tega ne more razume-d» i vrednosti denarja, to-šp ,J°.bom že naučil. Zdaj se , upira, divja po hiši in jo-^fPeta z nogami in vpije
daV7oitSniku sem bral- da mla-štvrrarPnca razprodajata pohi-Pil i(.P,omistil sem, da bi ku-nekattedllnik za Marijo, bi že larlo 0 Prebolel tistih 40 do-doW' Toda zahtevala sta 60 carjev, zato ni bilo nič. Sta Mož s.lrnPati.čna. Imata otroka, nio ^e.d°bil poziv za odsluže-
namor^Jaškega roka' zena Pa ših erava tu čas živeti pri star-
Se^° že odhajal od njiju, to£ ZagIedal baterijski magnetu i1 na. kuhinjski mizi. Jasno dohii Sdo’ da §a bom lahko skrh j Blla sta živčna in zanič iena’ D° tedaj še nista Prodala, ponujala pa sta m,7 prePro§°. dva naslonjača, teh ° *n Cedilnik. Na vsako od Ce stvari sta pripela listek s
25~ri ?a magnetofon vam dam senT0 a^ev’ sem dejal, čeprav man; vedel, da je vreden najdem sto dolarjev. Takšne mo-
v Sem ci HoKm
‘-UBUh „|Sastb'° V
Za^ada žena je prijela moža Otrn? • in §a potegnila v kot. „ k Je začel jokati, nakar je
je čudno!
OtL P°Pustil. Saj ni - °ci stanejo, pa še koliko.
__X
to skušam dopovedati
Tudi
H kajti vedno hoče ime-
11 otroka.
p0^f°dala sta mi magnetofon.
jima l11- ^em se od njiju in
vider Zaze el sreoo. Fant je bil r "J tako ubog in nesrečen. Pa i j sem veliko časa, čas dan ^idenar- Celo uro sem vsak jalt a°P°vedoval svojim proda-zl0„m’ naj mi ne streljajo ko-vpij/ pred dnevi smo dobili je a nar°čilo (moja trgovina da 7 največjih v mestu), toke Zaradi neke majhne napa-za-tfPio izgubili vse, kar smo ^iuzili s provizijo.
'dikfi Vtem’ kaj bom storil! Iz-ral • b°m vse, kar tjj mo-Se flcer dekletom dopovedati, domn čas> ko se bom peljal Jutri bom P°stavil čii 8aetofon na pilit in ga vklju-vjnoPreden bomo odprli trgo-
j0^- Saražo sem prišel, ko so ze zapirali. Mehanik, ki mi
,,l,"""ii,i)llllllllllllllllll)lllllllllltlla)lllllllllll
PREJELI smo
kSoa0bn°st, Leto XVII., števil-VePije IZdaja Državna založba Slo-
Grhca. vba
Letnik XIII, 1968-69, re-
hnj£,2a glasbeno vzgojo. Izdaja T:ustvo g-
'jv° glasbenih pedagogov, —
l969altTb’ ^t0 xv- Številka 7 1968-2a mladino. Izhaja me-no v Trstu.
nikitenarm‘ vaJe' št- 6, XX. let-kov 'jaški list. Mesečnik dija-Trtaž^enskih srednjih šol na
....
je popravil avtomobil, je jezno in s težavo odgovarjal na moja vprašanja, vedno je gledal na uro. Hotel sem mu povedati, da ob petih popoldne še ni čas za zapiranje delavnice, ko pa je tako mlad in močan. Do osmih zvečer bi lahko še veliko zaslužil. Toda ničesar nisem dejal. Tako kratek je bil. Ce je Marija z menoj, potem J® c'st° drugačen. Najprej sem bil ljubosumen, vendar je minilo. Saj Marija dobro ve, kaj se pravi imeti moža, ki dobro zasluži, ki ima hišo, avtomobil in precej kapitala.
FJačal sem račun in pripomnil, da pričakujem, da vsaj pol leta ne bom imel težav z avtomobilom. Dobil sem odgovor, ki sem ga pričakoval:
~ Tole ropotijo imate že celih štirinajst let.
Zagodrnjal sem, -da je Detroit poln barab, on pa mi je odvrnil, naj grem k drugemu mehaniku, če mi pri njem ni všeč. Se to je dejal, da sem sitnež. Zagrozil sem mu, da ga bom tožil zaradi žalitve. Veste, v obraz se mi je smejal.
Ko sem odpeljal lz delavnice, sem vključil magnetofon. Mikrofon sem si pripel na suknjič, da bi lahko diktiral in vozil obenem.
Do hiše imam deset minut. To je čisto dovolj, da lahko ta čas posnamem vse tisto, kar sem se namenil.
Ravno primeren trenutek je, da preizkusim magnetofon. Kot vidim, bo vihar. Oblaki so se kopičili nad hribi. Videl bom, kako magnetofon snema v viharju, ali bo moj glas tudi v teh okoliščinah dovolj jasen.
Počutim se kot radijski napovedovalec. To bodo moja dekleta v trgovini presenečena. Včasih opazim, da jih že kar nadlegujem s pridigami. Toda če bi delale, kakor je treba, potem jim prav gotovo ne bi bilo treba poslušati mojih govorov. če le kakšno izmed njih ozmerjam, takoj napravi šobo in odide. Potem pa moram spet zapravljati denar za oglase, ko iščem novo prodajalko.
Rahlo že dežuje. To bo Marija vesela. Ima namreč gredo z zelenjavo.
Sem že na vrhu hriba (Stanujem zunaj mesta, tam so hiše^ cenejše). Že vidim najino hišo v dolini. Marija je prižgala luč v dnevni sobi. Kolikokrat ji bom še moral povedati, naj v mraku, ko se še vidi, ne prižge luči?
Le kaj je ta prekleti mehanik naredil z mojim avtomobilom Zavore niso v redu!
Magnetofon je vključen. Da mi ne bi padel na tla, ga moram z eno roko držati, z drugo pa voziti, če ga izpustim, se bo pokvaril.
Avtomobil gre preveč hitro, vendar ga ne morem kontrolirati. Tisti nesramni mehanik nečesa ni storil tako, kakor bi bilo treba.
Magnetofon mi je zdrsnil iz roke. Moram ga držati s koleni, da ne bi padel in se pokvaril.
Glej no! Tudi ročna zavora ne dela!
Verjemite mi, na tem svetu živijo samo barabe.
Človek se ne more na nikogar več zanesti, pa tudi nobenega dela mu ne more zaupati. Nobenemu.!
Magnetofonski trak se še vedno vrti...
Nikakor ne morem zmanjšati hitrosti...
(Napev in besedilo ic Juriša pri Trsbv)
3 Mode rabo
J
Pavle Merku
NOVA MERKUJEVA ZBIRKA LJUDSKIH MOTIVOV
Tri ljudske pesmi
s Tržaškega za bas in klavir
Edicija Društva slovenskih skladateljev, Ljubljana 1969
EJ. bSS.St. 3k7-
Kot je razvidno iz naslova, vsebuje zbirka tri sodobne predstavitve ljudskih motivov, zapisanih v Dolini in Križu pri Trstu, pri čemer je avtor ohranii izvirni zapis.
Potrebno je najprej ugotoviti, da ti napevi niso na j vzorne jši primer slovenske ljudske pesmi, saj bolehajo na pomanjkanju vseh tistih atributov, ki dajejo ljudski pesmi njeno žlahtnost. To so predvsem razgibana, pripovedujoča melodika, adekvat-nost izraza, ki pojasnjuje besedilo, in pa krajevni tipikon, ki da-
je pesmi svoj pečat. Besedila vseh treh pesmi so videti izvirna; ne samo zaradi tega, ker so napisana v dialektu, temveč zaradi ljudskega duha, ki ga odsevajo. Napevi pa so prav gotovo izposojeni, saj določno spominjajo na trivialne ((kranjske viže«.
To seveda ne pomeni, naj se skladatelj takih napevov ne loteva, pač pa pomeni, da bo njegovo delo toliko težje, kolikor manj je napev zanimiv. Možnosti za umetniško obdelavo ali — drugače povedano — koncertno priredbo sta vsaj dve: prilagodi-
liilillllliiiiiiiilinililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu imiiiiiui imiuiiiiii »»»»(»»»»»UHutnnnHHMnMmnmHHunHmummmmMiiinHiinitnMUMUMnMiiliniinNiiiiniiiuiiiinMiiiinuiiiiiiiiiiiiiiimiinniiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
PRIZNANJE NAŠEMU AMATERSKEMU ODRU
Zvedeli smo, da je komisija za 12. srečanje dramskih amaterskih skupin Slovenije, ki bo prve dni junija v Brežicah na Bizeljskem, vključila med 12 izbranih skupin tudi dramsko skupino prosvetnega društva Prosek-Kontovel.
Kot smo pred časom že poročali, sta si člana te komisije ogledala na Proseku predstavo drame Mire Miheličeve «Svet brez sovraštva*, ki jo je dramska skupina naštudirala v režiji člana SG Staneta Raztresena. Očitno sta bila z uprizoritvijo zadovoljna in tako bo prvič odkar prirejajo v Sloveniji taka srečanja, na njih zastopan tudi zamejski slovenski amaterski oder.
Veseli nas, da je tega priznanja bila deležna prav skupina prosvetnega društva s Proseka -Kontovela, saj je to najlepše plačilo za njeno vztrajno delovanje skoraj v vseh povojnih letih.
ŠOLA V KRIŽU ((ALBERT SIRK»
Prihodnjo nedeljo, 25. t. m. bo v Križu svečana proslava ob poimenovanju slovenske osnovne šole po domačinu — slikarju našega morja. Albertu Sirku. Kriška osnovna šola bo tako prva med slovenskimi osnovnimi šolami na Tržaškem, ki se bo ponašala z imenom enega izmed naših mož. ki so z umetniško besedo ali mojstrstvom čopiča in dleta ovekovečili lepoto naše do-movinice ob Jadranu in življenje naših ljudi ob njej.
Ob tej priložnosti bodo na šolskem poslopju odkrili spominsko marmornato ploščo v obliki knjige, ki -bo imela na-- eni strani napis z imenom Alberta Sirka in letnico njegovega rojstva in smrti, na drugi strani skico kriškega portiča po osnutku Sirkovega velikega prijatelja dr. Roberta Hlavatyja, pripravljalni odbor pa bo izročil šoli povečan slikarjev fotoportret. Pri sporedu bodo poleg slavnostnih govornikov sodelovali : mlada vaška godba na pihala, solska mladina, pevski zbor p. d.
«Vesna» in domači cerkveni zbor.
Priznanje Društva dramskih umetnikov Slovenije Liviju Bogatcu
POHVALJENI MERKUR
Preden se je dokončno vpregel v Talijin voz je bil krojač, natakar, mehanik, trgovski potnik in brezposeln
V današnjem svetu je izbira poklica pri mladih ljudeh tvegana stvar. Uklenjen v konsumni svet, v katerem so čisti ideali premno-gokrat odstopili mesto špekulativnemu računu, je mladi čloWk skoraj prisiljen podrejati svoje odločitve zakonu gole eksistence, skrbi za vsakdanji in čimprejšnji kruh. Zato je izbira mnogokrat posiljena, v nasprotju z mladostnimi sanjami in velikimi ideali.
Mladi igralec Slovenskega gledališča v Trstu, Livij Bogateč, očitno ne sodi med tiste, ki bi potrošniškemu času uklonili hrbet. Odločil se je za službovanje Taliji, pa čeprav mu boginja ni velikodušno ponujala svoje dražestne roke. Nasprotno, ko je v najbolj nedolžni otroški sanji hrepenel k njej, mu jo je odtegnila, kot bi hotela reči: «Fant, ne sili, premisli. Postati moj služabnik, pomeni trdo delo za skromno plačilo. Časi, ko so bile množice mojih zvestih deležne sijaja in blišča, so že davno za nami. Samo suženj si še; res suženj umetnosti, a nič več. Odgrni zaveso, odmakni kuliso pa boš videl, da je včasih spredaj komedija, zadaj drama, in ko je spredaj drama, je za kuliso tragedija. Stopi no malo do mojih zvestih pri tržaškem Slovenskem gledališču, ki že 25 let vlečejo moj voz preko čeri in kotanj, da
‘‘•iiiiiiiuuiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinniiuiiuiiiininHHmnuiHmnimiNiiiHiHimiumiimHuinHnHHiiiiiuiHniimiiiiiimimuiiiiuniHiiiuuuimuuuiiuiiiiiiiiiniiiiniHHUHinHiinHuiH
IZŠLA JE DRUGA KNJIGA ZGODOVINE ČLOVEŠTVA
Začetki civilizacije na 500 straneh
Pri tej monumentalni ediciji na pobudo UNESCO sodeluje okrog 500 znanstvenikov po vsem svetu
zadnji vojni je UNESCO vw. bUd°’ naj bi zgodovinarji haj hiSVeta pripravili izdajo, ki ih 2 1 Pokazala razvoj kulture Pa danostl °d najstarejših časov dovin° danaSnjih dni. Nova zgo-ien a naJ bi prikazovala istoča-k°t azv°j vseh predelov sveta bi) t. aclne celote. Nov pa naj bi V$e 'r1 osnovni koncept dela. b°Uda_?sedanje obče zgodovine bčne rja''° zlast' vojaške, poli-fazVOj 'n gospodarske faktorje, ščgj0 kulture in znanosti pa pu-Pa runVnertlar' Nova zgodovina dicion i bi 56 odmaknila od tra-tlov alnih metod prikazovanja Pri . zgodovine. Ker je prav "ajvef anju Politične zgodovine Politi * aacionalnih konceptov in da _ izhodišč je bilo mor-a°deiu J aze doseči mednarodno de	Pri pisanju zgodovi-
Prj$i0 tare in znanosti. Tako je bosve* do Predpriprav, številnih diedn 0vanj in do ustanovitve čela t.r°dne komisije, ki je za-d0v Popravljati načrt nove zgo-«eu0 ' Ta načrt so dobili v o-bi. »AV^kovnjaki po vsem sve-tf> Jihove pripombe, predloge St*vaianltve je komisija upo-doVo PO končnih pripravah za ioč6ty «o. Avtorji, ki so bili do-iern s Za obdelavo posameznih Pribij 81 zagotovili sodelovanje v9«nizno Petsto znanstvenikov po •vetu, iti so tudi prispevali
svoj delež pri končni obdelavi gradiva in redigiranju tekstov. Končno besedilo je bilo poslano vsem državam, članicam UNESCO, in posebej izbranim zgodovinarjem. Tako je po obsežnih pripravah prišlo do monumentalnega dela, ki je pod naslovom ZGODOVINA ČLOVEŠTVA izšlo v 15 knjigah. Originalna izdaja še ni zaključena. Vendar pa smo se Slovenci še pravočasno vključili v to izdajo, čeprav se je izid prve knjige, ki obravnava prazgodovino, nekoliko zavlekel. — Kljub obetom pa je od izida prve knjige v slovenskem prevodu do druge knjige, ki jo imamo sedaj pred seboj, minilo več kot leto dni. To sicer ni veliko, je pa vendar dovolj, da vzbuja bojazen, da se utegne izdaja tega tako šlriko zasnovanega dela vendarle preveč zavleči. Upamo torej lahko samo, da bodo nadaljnje knjige Zgodovine človeštva v slovenščini izhajale hitreje.
Pred seboj imamo zdaj drugo knjigo Zgodovine človeštva, knjigo, ki nosi naslov Začetki civilizacije. Napisal jo je Sir Leo-nard Woolley, ugledni angleški znanstvenik. Čeprav gre za samostojno knjigo velikega formata, ki obsega skoraj 500 strani, gre dejansko le za drugi zvezek prve knjige, ki obravnava torej najstarejše obdobje človeške zgo-
dovine. Slovenski prevod so pripravili Helena Menaše, Boris Verbič in Branko Vrčon, knjigo pa je opremila Nadja Furlan-Lor-bek. Državna založba Slovenije, ki je prevzela izdajanje tega velikega dela v slovenščini obeta izid 2. in 6. knjige, nato pa izid 3., 4. in 5. knjige.
Prva knjiga je obravnavala razvoj človeškega rodu od paleolitskih in mezolitskih obdobij do časa pred manj kot 10.000 leti, ko je človek začel gojiti rastline in udomačene živali. Sedaj izšla knjiga pa obravnava izrazitejše poteze človekovega kulturnega razvoja v bronasti dobi, to je tiste pojave, ki pomenijo v nasprotju z barbarstvom neolitskega obdobja nastanek civilizacije. Ker so bili ti pojavi le krajevni, omejeni le na določena področja naše zemlje in ker je po pretežni večini zemeljske površine v bronasti dobi vladalo barbarstvo neolitskega obdobja, se avtor knjige omejuje na stara in znana žarišča človeške kulture: na Egipt, Mezopotamijo, Sirijo in Palestino, Anatolijo, Kreto, Ciper, Indijo in Kitajsko. Vendar pa snov ni obdelana regionalno temveč sumarno. Knjiga ima e-najst poglavij, od katerih nosi prvo naslov Bronasta doba, naslednje pa Urbanizacija družbe. Družbeni strukturi je posvečeno
tretje poglavje, nato pa v samostojnih poglavjih avtor obravnava obrti, ekonomsko strukturo, jezike, pisavo, znanost, religijo in običaje, uporabno umetnost, glasbo in literaturo. Na koncu pa obravnava meje civilizacije v bronasti dobi in okoliščine civiliziranega življenja ob koncu 13. stoletja pred našim štetjem.
Gre za znanstveno delo, ki pa je vendar napisano tako, da je uporabno in dostopno širšemu krogu bralcev. Res pa je, da zahteva prebiranje take knjige nekaj predhodnega splošnega znanja in osnovne izobrazbe. Tekst pa sicer dopolnjujejo tudi dokaj številne fotografije in slikovne priloge.
Gotovo je, da bo strokovna kritika imela tudi ob tej knjigi svoje pripombe. Avtor sam pa ob svojih izvajanjih že citira tudi ugovore raznih znanstvenikov in njihove pripombe h konceptu teksta. Dejstvo pa je, da v svetovni publicistiki doslej še nismo imeli dela, ki bi tako univerzalno in tako sintetično obravnavalo začetke civilizacije. Sicer pa bodo le strokovnjaki izrekli pravo sodbo o vrednosti tega dela. V okviru tega poročila lahko na knjigo pač samo opozorimo in zabeležimo njen izid.
Sl. Ru.
ti malo posvetijo na pot, na katero se odpravljaš...«
Pa je bil Livij Bogateč gluh za boginjina opozorila, kot da bi ga že sam njen glas začaral. Iz stričeve krojačnice na tržaškem A-kvedotu je v večernih urah odhajal v njeno svetišče, pravzaprav v preddverje svetišča — v dramsko šolo pri Slovenskem gledališču, in vpijal kot suha goba prve nauke iz neizčrpne in nikoli do kraja prebrane gledališke knjige. Poslušal je kar so mu govorili prof. Tavčar pa Lu-keš in Starešinič, prof. Pavlin in drugi. Dojemal je odrsko prostornino, osvajal gledališki jezik, dihal je zrak tega svojstvenega ambienta. In že po dveh letih prva javna preizkušnja. Zaupali so mu vlogo Petra v pretresljivi drami mladega judovskega dekleta Ane Frank in doživel je prvi stik z občinstvom, to čudno kategorijo ljudi, za katero nikoli ne veš, kako bo sprejemala, kako bo reagirala na tvoj trud.
Potem so si sledile večje in manjše vloge v otroških in mladinskih igrah in v sezoni 1961-62 vloga Laerta v Shakespearovem ((Hamletu*.
Mogočno poslopje Kulturnega doma je takrat že imelo jasne obrise novega čudovitega Taliji-nega hrama in ko so se našemu gledališču končno začele uresničevati perspektive preselitve iz potujočega Talijinega voza v lasten dom, si je moral naš mladi Livij Bogateč s Hamletom zelo resno zastaviti vprašanje — biti ali ne biti? Opozorilo boginje gledališke umetnosti, da je igralska pot pot trdega dela, a prav tako velike negotovosti, je postala bridka resnica. Za veliki trud skromno plačilo, za velike sanje prvo razočaranje.
«Štefka Drolčeva, Baloh, Guštin so takrat zapustili našo hišo. Finančni razlogi... Ta prekleti denar... in vendar živeti tudi moraš, saj pravijo, da gre ljubezen skozi želodec. Pri moji veri, tako kot sem ljubil gledališče, pa vendar... postal sem delavec v mehanični delavnici, natakar v gostilnah, trgovski potnik (žal ne v Millerjevi drami), prodajalec v trgovini s sanitarnimi proizvodi, tudi brez dela sem bil...*
In ko je Livij Bogateč takole presedlaval od enega poklica k drugemu, je vendarle jezdil vedno in v vsakem trenutku, z vsako mislijo in vsakim čustvom enega samega konjička — gledališče. Kot tista vztrajna in potrpežljiva mravlja je bil, ki se po vsakem padcu spet trmasto loti plezanja po gladkem, navpičnem steklu navzgor.
«f(o so v prejšnji sezoni pri SG spet začeli z gledališkim studiem. sem si dejal: poskusi, mogoče bo pa le kako. In tako sem se spet vpregel. Z Babičem sem delal, trudil sem se, učil sem se od vsakogar in od vseh, od Babiča največ. Moral sem si odpreti pot, moral sem znova prepričati, da sem za oder, kajti v mojo ljubezen do gledališča, vsaj upam, nihče ne bi mogel dvomiti.*
Se v isti lanski sezoni in še vedno kot članu Studia SG je Babič zaupal Bogatcu vlogo Gui-
da Speierja v Kezichevi dramatizaciji Svevovega romana «Zeno Cosini*. Njegov nastop je prepričal in kritike so bile povoljne.
V sezoni 1968—69 je sledil stalen ■angažmtr in vloge Tuseftbacha v «Treh sestrah*, manjša vloga v farsi «Red mora hir.jn ,("iskanja v.). «Zares čudnem paru* in nazadnje Merkurja v «Amfitruonu», vmes pa še skoraj bežno gostovanje pri gledališču v Novi Gorici s srednje pomembno vlogo v drami irskega upora proti Angležem «Plug in zvezde*.
In pred nedavnim že prvo prijetno iznenadenje:	prvomajsko
priznanje za odlično realizacijo boga Merkurja v Plautovi antični komediji. Malo je gledaliških igralcev, ki bi v tako kratki karieri bili deležni tako spodbudnega priznanja, a prav tako malo je tudi igralcev, ki bi si tako priznanje tako zaslužili kot Livij Bogateč. Zaradi svojega talenta in predvsem zaradi svoje vztrajnosti in marljivosti.
Danes hamletovske dileme — biti ali ne biti — ni več, vsaj kar se njega samega tiče. Zase je sklenil zakonsko zvezo z boginjo Talijo in vsaka ločitev od nje bi ne mogla biti več odvisna od njegove želje in volje. Priznanje Društva slovenskih dramskih umetnikov ga je do kraja prepričalo, da so gledališke deske pozornica njegovega življenja, na katero sta ga prva popeljala osnovnošolski učitelj Maver in že dolgo pokojni vodja dramske sekcije prosvetnega društva «Vesna» v njegovem rodnem Križu, slovenski igralec Just Košuta, ki ga je tudi povabil v dramsko šolo pri SG.
Pri svojih 33 letih je Livij Bogateč še mlad, pa vendarle ne več tako mlad, da ne bi trezno gledal na preteklost in prihodnost. Pohvaljeni Merkur ni rezultat golega naključja; je rezultat stalnega ih nenehnega osvajanja, rezultat tihega naprezanja, skromnosti in sposobnosti sprejemati od vseh in vsakogar:
«Ko sem vstopil v ansambel Slovenskega gledališča, sem občudoval vse. Vsi so mi bili in so mi še učitelji. Oni sami in praksa so moja igralska akademija. Pomagajo mi strokovno in moralno in hvaležen sem jim.
Moj Merkur je tudi njihov. Počasi in s težavo sem ga osvajal.
Na vajah sem bil demoraliziran.
V prologu se nisem znašel. Od prlo se mi je šele nekaj dni pred
im I.rt 1- I,.'l » — — ' 
pica je vajen delati z velikimi imeni, pa ima do mladih prav tako korekten odnos. Pa mladi Dušan Jovanovič, eden najbolj o-
JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na 5. strani)
ti ljudsko glasbeno motiviko lastnemu okusu in s tem spremeniti preprosti značaj napeva, ali pa ohraniti melodijo, kakršna je, pa ji ustvariti domiselno, karakteristično ozadje, s čimer bosta postala napev in besedilo pomembnejša in vrednejša. Ni dvoma, da si je Merku izbral za svoj koncept drugo varianto, saj je zanesljivo obetala več uspeha. Pri tem se je poslužii — bržčas po treznem preudarku — klasičnih kompozicijskih oblik, ki pri samospevih niso vselej v navadi.
Za prvo pesem, «Ena punca ven ’z mesta gre*, je skladatelj uporabil variacijsko obliko, svobodno pojmovano passacaglio, pri kateri je najprej predstavil temo, nato pa ji postopoma dodajal vedno bogatejšo, a tudi vedno drznejšo spremljavo, s čimer je dosegel logično in har. monično sestavljeno zgradbo. Druga pesem, «Na gorici, na plači*, je kratka tridelna koračnica, osnovana na duhovitem ritmičnem domisleku, ki daje skladbi grotesken značaj, kar je v skladu z vsebino. Pri tretji pesmi — «Gospod in fruška* — je obliko očitno narekovalo število kitic, vendar se je skladatelj u-spešno izognil dolgoveznemu ponavljanju z uporabo različnih zvočnih sredstev.
Kot celota so «Tri ljudske pesmi* seriozno in zanimivo delo, ki mu s kompozicijske plati ni kaj očitati. Navedel bi lahko le nekaj pomislekov tehnične narave, med katerimi se mi zdi pomemben naslednji: napevi so v vseh treh pesmih citirani zelo nizko (kljub temu, da so napisani za basista). Razpon napevov je majhen, zato bi jih skladatelj lahko brez bojazni prestavil za nekaj tonov više, s čimer bi nudil izvajalcu večje glasovne možnosti. še to: nekateri neglasbeni efekti se mi zde odveč, ker v bistvu ničesar ne prispevajo k vsebini. Toda to je stvar osebnega okusa.
Rad bi se izognil stereotipnemu zaključku, ki se navadno glasi nekako takole: «Merkujeva zbirka je brez dvoma lep prispevek k slovenski glasbeni ustvarjalnosti* itd. Rajši zapišem, da mi je všeč avtorjeva duhovita o-peracija, s katero je rešil pozabe resda malce skromno pa vendarle domačo pesem.
VLADIMIR LOVEC
.....................................................................■■nun........■min..........■■■■■■■■........................umnim
revije
Mladika
generalko in ko je bila premiera mimo, se mi je zazdelo, da bi šele moral začeti študirati in poglabljati tega boga, čeprav sem imel dober občutek. Toda pohvale se tiisem nadejal, res ne in ni mi težko priznati, da mi je vloga lahko uspela kolikor je celotna predstava bila uspeh. Sicer pa je celotni ansambel bil zanjo nagraien.*
Pogovarjava se o režiserjih. Najraje ima Babiča, njemu za svoj vzpon največ dolguje, toda pri vsakem se igralec nekaj nauči. Všeč mu je -Gombačev red, Petanovi prebliski, Mahničeva skrb za jezik in izgovorjavo, Stu-pičeva globina in vztrajnost. Delo s Stupico je enkratno doživetje — pravi, zlasti za mladega začetniškega igralca, kajti Stu-
Majska, peta številka 13. letnika ((Mladike* odraza statičnost in zasidranost uredniškega koncepta tako po obliki kot po vsebini. Uvodno pesem je napisal Stanko Janežič. ((Molitev kozmonavtov* je pesem upanja v lepši svet novih odkritij. Osrednji prozni prispevek je napisala Zora Tavčarjeva. Črtica «Kot jel-šev list* je čustveno in tudi stilno zelo lepo napisana zgodba o mladi ljubezni s tragičnim koncem a vendarle tudi z življenjskim optimizmom. Literarno me del je prispevek ((Jetnika* z na slovom »Majniški obisk* (Utrin ki iz zapora). Leposlovje je konč no zastopano samo še s petimi pesmimi Slavka, Marijana Breclja in Michaela Quoista. Etnografsko zanimiv je prispevek ((Starodavna romarska pesem* kriških romarjev, ki govori o romanju z jadrnicami iz kriškega portiča v Barbano. Pesem še danes poznajo starejše kriške žene. Besedilo je verjetno povsem izvirno, tonsko predelavo pa je oskrbel Ivan Furlan, ki je bil dolgo let glasbeni učitelj v Križu. Iz ljubljanske ((Družine* je ponatis ((Problemi mladine* — ((Vednost je eno. odgovornost drugo*. Maks šah spet piše o novih zrelostnih izpitih, Martin Jevnikar pa v rubriki «Naši razgledi* nadaljuje svoj pregled ((Sodobna slovenska zamejska literatura*. Tokrat piše o pripovedniku Antonu Novačanu, ki je po vojni nekaj časa živel v Tr stu in se nato izselil v Argentino, kjer je tudi umrl leta'1951, ter o pesniku Štefanu Tonkliju-Venčeslavu Sejavcu, ki je po zadnji vojni tudi odšel v Argentino a se je vrnil in zdaj župnikuje v Mavhinjah, pesmi pa ne piše več. V isti rubriki je še Jevni-karjeva recenzija Brecljeve pesniške zbirke «V času odmaknjena sidrišča* ter zapis «Dve predstavi SG» (Amfitruo in Slovenske balade in romance). Sledi še običajni Kulturni koledarček za april.
Poln črnoglednosti o naši narodni bodočnosti v zamejstvu je obrobni zapis «0 trojni smrti* izpod peresa Kondorja. Govori o narodnem in demografskem odmiranju našega življa v Beneški Sloveniji, v vaseh tržaške okolice in o ((poniglavosti*, ker ((živimo v iluzijah ko gre življenje mimo nas*. Kratka informacija nas seznani s podelitvijo letošnje literarne nagrade ((Vstajenje* Alojzu Rebuli za roman «V Sibi-linem vetru*. Ostali trije obrobni zapisi z naslovi ((Subjektivno in objektivno*, «Se enotni kulturni prostor* in «0 študijskih dneh v Dragi* so polemični (včasih tudi zelo ceneno) kot so — kot
običajno — polemično poudarie-ni tudi prispevki v rubriki »Pisma vam in nam*, med katerimi pa so ugotovitve o skromnem reagiranju naše javnosti na oddar je tržaškega radia v slovenščini točne. Dognati bi bilo treba še zakaj je tako.
Ga/ob
Izšla je sedma številka 15. letnika mladinske revije «Galeb», kr z vzorno rednostjo obiskuje naše mlade čitatelje osnovnih šol. Kot prejšnje je tudi ta številka pestra in prikupna ter bogato ilustrirana, kar je že vse od začetka ena osnovnih značilnosti te zamejske revije. Za u-vod je natisnjena Zupančičeva pesem »Prvomajska* i dvema i-lustracijama Roberta Hlavatyja. Angelo Cerkovnik objavlja spis «Zmaga srca* — Povratnikova zgodba, Mjuta iz Beneške Slovenije pa pi.se o buditelju beneških Slovencev Ivanu Trinku in svoj spis zaključuje s pesnikovo oporoko, ki jo je napisal v svojem molitveniku štiri leta pred smrtjo 1954. Alojz Abram piše v rubriki ((Primorski glasbeniki* o Bredi ščekovi, ki je v Trstu vodila več prosvetnih in cerkvenih zborov in leta 1934 izdala tudi svojo prvo skladbo, kateri so potem, ko je živela v Jugoslaviji, sledile neštete druge. Robert Hla-vaty je napisal m tudi ilustriral pesmico »Pomlad*. Božko Kos pa je ilustriral pesem Danila Gorinška »Dimnikar*. Vmes sta ša kratka spisa »Nebesnomodre srajčke* in ((Katica posluša* z i-lusl racijami Albina Roglja in Jake Judniča.
Pod skupnim poglavjem ((Zanimivosti* opisuje Miro P. vaški «kal» in življenje žab in beloušk v njem, Nadja Puntar piše o «Kači in strahu* (oboje ilustriral Hlavaty). Sledi pesmica Toneta Batagelja »Sinička že škarjice brusi* s Palčičevo ilustracijo. V rubriki «Najzanimivej.še stvaritve po svetu* je sestavek «Jeklo tanjše od lista papirja*, v rubriki ((Nabirajmo zdravilne rasi line* pa piše Marija Gosarjeva o glogu ali belem trnu in o jerebiki.
Ksenija Prunk piše in riše sestavek »Lenka pripoveduje* Pod naslovom »Slike iz narave* piše Vlado Firm (ilustracije Ive Šubic) o Kanji in o Skobcu. Stana Vinšek je prispevala spis ((Marička, vrag in pirh* z ilustracijami Klavdija Palčiča, Lojze A-bram pa seznanja mlade bralce z letošnjimi smučarskimi poleti v Planici in s svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu. Precej je dopisov naših šolarjev, prav pa bi bilo, da bi jih bilo še več. Za mlade reševalce je tudi nekaj ugank.	j. k.

/7\
Ilustracije k Mihailovič - JHihizoveuMi »Kraljeviču Marku*
P nmc7r?HcT7i nevnlk
— 4 —
18. maja 1969
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 25.5, najnižja 19.3, ob 19 uri 19.3 stop., zračni tlak 1015,7 pada, veter 20 km vzhodnik - severovzhodnik, s sunki 47 km, vlaga 58 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje rahilo razgibano, temperatura morja 19j6 stop.
Tržaški d n e v
Danes, NEDELJA, 18. maja DUBRAVKA
Sonce vzide ob 4.31 in zatone 19 42 — Dolžina dneva 15.01 — “S na vzide ob 5.16 in zatone ob Jz.u Jutri, PONEDELJEK, 19. maja PETER CEL.
JUTRI SEJA DEŽELNEGA SVETA
Važen predlog državnega zakona za kazensko zaščito manjšin
Na dnevnem redu so tudi trije zakonski osnutki in običajna vprašanja in interpelacije
Jutri ob 10. uri se zopet sestane deželni svet. Na dnevnem redu so poleg vprašanj in interpelacij tudi
trije zakonski osnutki in en pred- čutena«.
bila potreba po podobnem sredstvu obveščanja in idejnega boja slovenskih komunistov močno ob-
log državnega zakona. Zakonski osnutki so: «Deželni posegi za razvoj kulturnih dejavnosti ter prispevki za ohranitev knjižnic, zgodovinskih in umetnostnih spomenikov, za razvoj univerzitetnega študija in za znanstvene raziskave v Furlaniji - Julijski krajini.* »Ustanovitev in upravljanje lovišč na deželnem ozemlju.* ter «Pravna ureditev obrti.* O prvem zakonskem osnutku bo poročal svetovalec Ramani (KD), o drugem svetovalec Bianchini (KD) in o tretjem Metus (KD). Razen tega je na dnevnem redu predlog državnega zakona, ki ga je dal svetovalec Štoka (SS), ki se glasi: »Kazenski predpisi v zaščito narodnih in jezikovnih manjšin.* 0 tem zakonskem osnutku bo poročal svetovalec Ginaldi (KD).
Kar se tiče prvega zakonskega osnutka, se deli v dva ločena dela: prvi del se nanaša na posege za razvoj kulturne dejavnosti, drugi pa na ohranitev in povečanje kulturnih in zgodovinskih dobrin ter na razvoj univerzitetnega pouka in na znanstvene raziskave. Za uresničenje tega zakona bo dežela porabila vsako leto po eno milijardo lir do leta 1972.
Prvi del zakonskega osnutka ima značaj organskega ukrepa za razvoj kulture v Furlaniji - Julijski krajini in ustreza jasnim potrebam. Ta ukrep se navezuje na gospodarski in socialni program deželnega razvoja ter bo utrdil odnose med deželno upravo in kulturnimi ustanovami. Glavni namen tega je, da se dejavnost deželne uprave vključi v kulturno stvarnost dežele in da s podpiranjem kulturnih ustanov pospešuje usklajeni razvoj kulture. Ta del ukrepa so izdelali na podlagi napotkov gospodarskega načrta in na podlagi izkušenj, pridobljenih v prvih letih dejavnosti dežele na tem torišču.
Drugi del ukrepa ima bolj omejen obseg, širših predpisov niso mogli sprejeti, ker še niso bile izdane norme o uveljavljenju deželnega statuta glede muzejev in knjižnic in ker ima dežela glede starožitnosti in umetniških del samo pomožno zakonodajno pristojnost, ki spopoinjuje državno. Zato ima ta del zakonskega osnutka le prehoden značaj. V svojem poročilu o tem zakonskem osnutku analizira svetovalec Ramani razne teme, o katerih so razpravljali v pristojni komisiji. V razpravi so govorili predvsem o pojmovanju kulture o odnosih med deželo in kulturnim življenjem, o tormalnem ustroju zakona in o raznih izbirah, ki so botrovale deželnemu posegu. Poleg tega so razpravljali tudi o sestavi deželne komisije za kulturo in umetnost ter o nadzorstvu deželnega sveta nad izdatki. Končno so razpravljali tudi o odnosih med deželo in tržaško univerzo.
«Namen — je rečeno v sporočilu — označuje že samo ime krožka, ki usmerja svojo dejavnost v razpravo in razglabljanje predvsem o družbenih in političnih vprašanjih, ki dozorevajo in š katerimi se morajo komunisti, ki so važen dejavnik našega razvoja, nujno spoprijeti. Krožek mora biti sredstvo, pe pa sam sebi namen. V tem smislu bo odprt vsakemu pozitivnemu doprinosu demokratičnih ljudi, ki z zanimanjem slede razvoju delavskega in protiimpe-rialističnega gibanja in ne bo namenjen samo slovenskim članom KPI.
Nasprotno. Krožek bi v tem primeru izgubil na veljavi In bi ne dosegel načrta, ki si ga je postavil. Ta je — v prvi vrsti — primerjanje mnenj v nujni dialektiki sil, ki se pojavljajo danes na levici.
Namen krožka je širjenje enotnega slovenskega kulturnega pro-
stora ob tesnem sodelovanju slovenskih naprednih ljudi z obeh strani meje.»
Sporočilo so podpisali: posl. Marija Bernetič, Vojko Cesar, dr. Milko čebulec, Dušan Furlan, dr. Jan Godnič, Franc Gombač, Boris Iskra, prof. Oskar K.juder, inž. Miloš Kodrič, Sergej Lipovec, Stojan Spetič, Mojca šiškovič, posl. Albin škerk in Edvin Švab.
V	torek prispe v Trst delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki jo bo vodil predsednik Janez Vipotnik. Delegacija bo gost deželnega odbora PSI in bo obisk pričela v Trstu, kjer bo v torek dopoldne prvi politični razgovor. Popoldne istega dne bodo imeli člani delegacije razgovore na trgovinski zbornici v Vidmu, zvečer pa se bodo sestali s socialističnimi funkcionarji in upravitelji videmske pokrajine.
Naslednjega dne, v sredo 21. maja, si bodo člani delegacije SZ DL ogledali tovarne električnih gospodinjskih strojev Rex v Pordenonu, sestali se bodo s predstavniki pordenonske federacije PSI, popoldne si bodo ogledali ladjedelnico Italcantieri v Tržiču in se raztovarjali v Gorici s predstavniki tamkajšnje federacije PSI.
V	tretjem, zaključnem dnevu obiska, bodo najprej v Lignanu obravnavali turistična vprašanja skupnega interesa. Popoldne pa bo zaključni razgovor ponovno na sedežu deželnega odbora PSI. kjer
iiiiiiiiiiiiiiiimii nuni mm iiiiiimiii m n m,,Minulimi,,n,umu,,,in,,ll,l,lll|,,llllll,lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll|lllllllllllllillliIIIIIIIIIIIII,ll,|l„
Večer slovenske pesmi v Trebčah
V Ljudskem domu v Trebčah je bila sinoči slovesna podelitev Gallusovih značk zaslužnim pevkam in pevcem domačega zbora. Kot je znano je trebenski pevski zbor prejel 16 zlatih, eno srebrno in 6 bronastih značk. Zbor «Primorec» je pod vodstvom prof. Oskarja Kju dra zapel devet pesmi, med samim programom pa je podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Miro Kapelj po priložnostnem govoru podelil omenjena odlikovanja.
OD TORKA DO ČETRTKA
Delegacija SZDL Slovenije na obisku pri deželni PSI
Delegacijo bo vodil predsednik Janez Vipotnik - Razgovori na sedežih stranke v Trstu, Vidmu, Pordenonu in Gorici
NA PREDVEČER ODKRITJA SPOMENIKA
Sprejem bivših borcev na županstvu v Zgoniku
Nagovor župana Josipa Guština ■ Polna dvorana na večeru Slovenskih balad in romanc» - Na vrhovih so zagoreli kresovi
Danes je za vso zgoniško občino velik praznik, svečano bodo namreč odkrili v Zgoniku občinski spomenik padlim občanom za osvoboditev. Svečanost se bo začela ob 10. uri s pozdravnim nagovorom župana, nato bodo govorili predstavnika pokrajinskega odbora partizanskega združenja ANPI Vladimir Kenda in Arturo Cala-bria, v imenu deželnega sveta pa podpredsednik Arnaldo Pittoni ter poslanec Albin Škerk. Nastopila bosta pevski zbor iz Saleža - Zgoni ka «Rdeča zvezda* ter železničarska godba iz Divače. Občinski svetovalci bodo danes zjutraj položili vence na spomenike padlim v posameznih vaseh, po vsej občini pa bodo nalepili lepake s proglasom občinske uprave. Popoldne bo kulturna prireditev z recitacijami in nastopi pevskih zborov «Vasilij Mirk*, «Srečko Kumar*, «Vesna» in «Rdeča zvezda*. Tudi popoldne bo igrala železničarska godba iz Divače,
Uvod v današnje slavje je bil že sinoči. Na predvečer praznika je namreč občinska uprava priredila na županstvu sprejem, ali tovariško srečanje, na čast bivšim borcem in svojcem padlih V sejni dvorani občinskega sveta ni bilo prostora za vse. Prišli So borci in vdove, zlate kraške mamice, ki niso samo izgubile svoje drage, ampak so tudi same doprinesle velik delež v narodnoosvobodilnem boju. Sprejema so se udeležili tudi občinski svetovalci, tako večine, kot opozicije. Vse je toplo pozdravil župan Josip Guštin, ki je med drugim dejal:
Dragi občani, prijatelji, svojci padlih bivši partizani!
Dovolite mi, da Vas v imenu ob tinskega sveta in svojem imenu iskreno pozdravljam.
«Na predvečer odkritja občinskega spomenika našim padlim obča-
Ustanovitev krožka «Pinko Tomažič»
V krožku za družbene in politične vede «Pinko Tomažiču v mali dvorani Ljudskega doma v Ul. Ma-donnina 19, bo v sredo, 21. t. m., ob 20.30 predavanje Stojana Spetiča o temi: «Polemike ob študentovskem gibanju«. Uvodno besedo o delovanju krožka bo podala poslanka Marija Bernetlčeva.
Krožek bo s tem predavanjem začel svojo dejavnost. Kot je rečeno v sporočilu, ki nam ga je poslalo vodstvo krožka, je krožek «Pinko Tomažič« nastal na pobudo tržaške federacije KPI, «ker je
mhuiuuuiiuhiuuuhih.....HHiuHiHHiHiiiHmuiiniilHiiiullUHi.iiiiiiiiii.m..
SLAB MESEC PRED OTVORITVIJO
Jugoslavija bo tudi letos motno zastopana na velesejmu
Nastopila bo s kolektivno razstavo, v lesnem paviljonu in gastronomskem parku
Jugoslavija bo tudi letos naj-(stopila tri velika podjetja, in si-močnejši tuji sodelavec na XXI. cer zagrebško Exportdrvo, ljub-mednarodnem vzorčnem velesejmu. 'Janško Slovenija les in beograjsko ki je na sporedu za čas od 15 do podjetje Jugodrvo, ki bodo prika-
29 junija. Sosedna republika, ki se te osrednje tržaške gospodarske pri-leditve redno udeležuje vsako leto od konca vojne do danes, bo namreč ponovno nastopila s kolektivno razstavo domačih izdelkov in proizvodov v pritličju Palače narodov, v okviru Mednarodne lesne razstave in pa v Gastronomskem parku.
V	Palači narodov bo njena kolektivna razstava zavzela običajne razsežnosti. Tu bodo izbrani izdelki prehrambene industrije (Ga vri -lovič, Istravino Export, Voče, Ju-goriba. Slovenija Sadje, Medex, Prehrana, itd), tekstilni izdelki (Tekstil, Modna hiša, itd.), sloviti izdelki usnjarske industrije (Ko-teks - Tobus, itd.», razni industrijski proizvodi, električne naprave, železnina, izdelki domače obrti (Ru-kotvorine, Dom Export), papir, celuloza In drugi proizvodi papirne industrije, proizvodi tiskarske industrije. knjige in publikacije (Državna založba Slovenije in dr ), in razno drugo blago Napovedano je sodelovanje tudi nekaterih podjetij z mednega pasu. med temi podjetja Bu'e Export, Intercommerce in Industrijsko-poljoprivrednega kombinata iz Umaga, Agrarie iz Kopra, — ki bo postavilo prodajno stojnico v Gastronomskem parku — ter Jadran Import Export lz Sežane.
V	okviru Lesne razstave, kjer Je sosedna republika letos najela 136 kv. m razstavne površine, bodo na-
nom za osvoboditev, čutimo dolžnost, da se kot občinski upravitelji srečamo z vami, ki se s svetlimi ideali svobode in pravičnosti v srcih premagali mračnjaške sile zatiralcev našega naroda Na žalost se premnogokrat pozabljajo vase zasluge, vaše trpljenje, ki je omogočilo, da smo lahko svobodneje zadihali.
Če se danes lahko tukaj svobodno srečamo in pogovorimo v našem materinem jeziku, ne da bi nas kdo zaradi tega sramotil, žalil in celo opljuval, je to vsekakor zasluga narodnoosvobodilnega gibanja, v katerem smo delovali in v Katerem so premnogi naši občani darovali svoja dragocena_ življenja.
Predanost idealom napredka, svo. bode, miru,, pravice, ki je najbolj odlikovala vsakega borca, naj oo svetel zgled bodočim rodovom. Da našnje srečanje, ali sprejem je sicer skromen, vendar hoče biti javno priznanje vsem občanom, ki so na kakršenkoli način doprinesli svoj delež k bolj demokra tični ureditvi družbe.»
Občinska uprava je ob 20. oblet niči osvoboditve na svoji izredni seji dne 9.5.1965, sklenila postaviti spomenik vsem padlim občanom za osvoboditev da se s tem pri merno oddolži njihovemu spominu. Kot vidite, od sklepa do danes je preteklo 4 leta, moram reči da to ne po malomarnosti uprave tem več zaradi številnih težav in zaprek, ki smo jih morali premostiti, naj omenim med drugim finančne težave izbiro in dobavo zdravega kraškega kamna in podobno.
Toda končno smo le dočakali ta pomemben dan.
Po županovem nagovoru je bila mala zakuska in v prijetnem, tovariškem vzdušju so se takoj obnovili spomini na dogodke in doživetja, na tiste, katerim v čast je postavljen lepi spomenik na trgu med šolo in županstvom.
Po srečanju na županstvu je bil na sedežu športnega krožka «Kras» večer slovenskih balad in romanc. Dvorana je bila nabito polna mladine in odraslih domačinov, ki so z veliko pozornostjo sledili izvajanju člana Slovenskega gledališča Staneta Raztresena.
Ob 22. uri so na kraških hribih zagoreli kresovi, ki so bili vidni po vsem Krasu in še dlje.
Poskusne vožnje trajekta «Sardegna»
Predelana motorna ladja «Sarde-gna«, last pomorske družbe Tirre-nia (Ftnmare) je včeraj opravila prve poskusne vožnje po Tržaškem zalivu. Gre za 5.000-tonsko enoto, ki so jo zgradili kot redno motorno ladjo v letu 1952, in ki so jo sedaj v štirih mesecih intenzivnega dela v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku predelali v trajektno ladjo. «Sardegna» je četrta enota v seriji predelanih trajekt-letos ponovno Gospodarska zbor- j nih ladij, in bo v najkrajšem niča za Hrvatsko iz Zagreba	1 času dohitela prve tri enote, nam-
zala predvsem pohištvene izdelke. Posebej naj omenimo še razstavo domačih naravnih lepot in turističnih zanimivosti ter informacijsko pisarno, ki jo bosta na sejmu odprli Turistična zveza Slovenije in Turistični savez Hrvatske. Za pripravo udeležbe jugoslovanskih podjetij na tržaškem sejmu skrbi
reč; «Lazio», «Calabria» in «Sici-lia«, ki plujejo že od lanskega leta kot trajektne ladje med ital,-janskimi otoki in raznimi lukami ob celinski obali. Kakor prve tri; tako so tudi «Sardegno» v Tržaškem arzenalu ■ Sv. Marku opremili z napravami, ki omogočajo prevoz po 10 velikih tovornjakov, ter 100 avtomobilov hkrati. Na krovu vsake note je nadalje prostora za okoli tisoč potnikov «Sar-degna« je dobro prestala včerajšnjo preizkušnjo ter je med drugim dosegla hitrost 19 milj. Med poskusnimi vožnjami je dvakrat priskočila na pomoč čolnarjem, k jih je nenadejana burja zalotila nepripravljene sredi zaliva. Ob 16.30 so ladjo ponovno privezali ob pomolu tržaškega Arzenala, kjer bodo na njej opravili še zadnja dela pred izročitvijo komitentom Slovesna izročitev bo v torek.
bodo prisotni poslanci, odborniki in deželni svetovalci PSI in kjer bo prisoten tudi tisk.
Pianist A. Vodopivec, v Bologni in Ljubljani
Pianist Aleksander Vodopivec, profesor šole Glasbene matice v Gorici, bo v torek, 20. t.m. nastopil v univerzitetni dvorani v Bologni s Hačaturjanovim klavirskim koncertom. Spremljaj ga bo orkester akademije za glasbo iz Ljubljane, v katerem sodelujejo tudi člani Slovenske filharmonije in orkestra Radia Ljubljane. Dirigira prof. Uroš Prevoršek. Z istim koncertom bo Vodopivec nastopil 27. maja v Ljubljani v dvorani Slovenske filharmonije.
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji na
Trgu Unita dTtalia je razstava tr. žaškega slikarja Irenea Raval ca. II-metnik razstavlja figure, marine, pokrajine, cvetje in tihožitja Razstava bo odprta do 21. t.m
V	galeriji Torbandena v Ul. tor
Bandena l je do 29. t.m. odprta o-sebna razstava turinskega slikarja Gregoria Calvija ,ki razstavlja skupino slik z zadnjih dveh razstav v Turinu leta 1965 in 1967 in ki so posvečene Turinu tn Parizu Umet. nik jim je dodal še nekaj krajin iz Piemonta in nekaj drugih risb v raznih tehn kah, «Križ na treii« in »Portret Giannija Francie«.
V	((Domini v Skednju fotografska razstava umetnika fotografa Jožeta Kološe iz Kopra Rastava ie odprta vsak dan od 16. do 19. ure do nedelje 25 tjn. Na ogled so pri morski in prekmurski motivi
V	krožku za socialne študije «G Salvemini« v Ul. Mazzini 32. ko, lektivna umetnostna razstava v organ zaciji državne federacije umetnikov, na kateri sodeluje 47 slikar, jev in kiparjev iz naše pokrajine, mladih in že uveljavljenih.
Razstava Do odprta za občinstvo od 17. do	26 tjn.	od 18.	do	20.
ure ob delavnikih	ter od	10	do
13 ure ob nedeljah
Na sedežu Združenja italijanskih učiteljev v	Ul. Ugo	Polonio	5	raz-
stavlja od 17 do 31. t.m. svoje grafike slikar	Angelo	Renar
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
v Kulturnem domu
DANES, 18. maja, ob 16. uri (ABONMA RED B IN OKOLIŠKI)
Vozni red avtobusov za okoliški abonma Avtobus št. X: Nabrežina 15.10
Avtobus št. 2: Sv. Križ 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25 Avtobus št. 3: Sesljan 14.25, Vižcvlje (bivio) 14.30, Mavhinje 14.35, Prečnik 14.40, šempola.j 14.45, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Salež 15., Mali Repen 15.10, Briščiki 15.15.
SOFOKLES
KRALJ 0IDIPUS
Prevod:	ANTON SOVRE
Režija: DINO RADOJEVIČ Scenograf:	MIŠE RACIC
Kostumograf: MIJA JARČEVA Lektor: MAJDA KRIŽAJEVA
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom predstave.
Gledališča
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «Prešerenn v Boljuncu obvešča člane širšega od_ bora, da bo jutri, 19. t.m. ob 21. uri seja odbora z važnim dnevnim redom. Prosimo za točnost.
UH m m iiiiiii mu Im mu n H ilitiiiiiui! m ■iitiiiti,iiiiniitiiinm,i m n min m niti n  ..............hhhihihhuhi
Včeraj-danes
ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBRO POČUTJg	EKSKLUZIVNA ZALOGA VEL0X
>m PRIRODNA MINERALNA VODA	T R1 ES T E Via Rismondo 9 Tel. 761-884
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. maja 1969 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO:	83-letna Margherita
Rosaro vd. Mayer, l dan stara Pa-trlzira Colautti, Vl-iletn-i Sa-thiatore Langella, 67-letna Teresa Stan eh por. (.'od r i, 65-letmi Francesco Tornimi, 55_letna Lucia Cazzola por. Caval-lini, 34-letni Giorgio Besednjak, 56-letni Sebastiano Vitah, 83-letna Ga-sllde Teran vd. Burba, 75-letna EH. sa Gustincich vd. Valentimizzi, 62-letni Ettore Alberga.
OKLICI:	Študent Manano Fattor
in delavka Rita Lep*vic, zidar Bruno Ced-roni in g#podinja Emilia Gesmundo, učitelj dr. Pio Nodari in uradnica Loredana Stiibbi, uradnik Sergio Sorrentini in univ. študentka Giullana Leeb, strojni čast. nik Antonio Maisa-no in uradnica Fides Basiaco, uradnik inž Antonio Cintioli in učiteljica dr. Indiana Grazia Gubertini, tehnik za čiščenje vodnih globin Giorgio Lubiana in zobozidravniška asistentka Marina
URARNA ZLATARNA
LAURENTI
TRST - Largo Santono 4 — Tel.723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust.
Predpnzani, mehanik Giorgio Mdo-rin in kemijska asistentka Ileana Veggian, sodnik dr. Gianfranco Fer-mo 'in univ. študentka Daniela Grop pi, gradbeni izvedenec Michele Gal Ione in delavka Neva Doljak, urad nik dr. Antonio Speranza in urad niča Alda Radetu, odvetnik dr. Ca-millo Giordano in gospodinja Mara Grazia Zanolin, mehanik Ricoardo Cepek in prodajalka Margherita Fu-sco, pristaniščnik Divio Soban in likalka Nevia Iurkic, uradnik Edo-ardo Strohhecker in uradnica Anria Maria Casscula, brigadir Giovanni Brullo in gospodinja Adelina Gua. steli a, trgovec Giovanni Viola in prodajalka Vanilja Sacllotto, financer Rosano Torrisi in gospodinja Gabrieli a Semen, upokojenec Gio-vanni Cossi tn gospodinja Francesca Radessi, električar Leonardo Galeo-ne in uradnica Rita Maizan, izložbe-nik Bllseo Fabbro in prodajalka Marina ArlcO, mehanik Polo Serbo in kartotehnik Nevia Coslovich, meha. nik - motorist Roberto Chlucchl in zobozdravnika pomočnica Arvnama-ria Morin, pismonoša Nicolangelo Demundo In kartotehnik Eliisabetta TitreUo, mehanik Gino Biagglni tn blagajničarka Adriana Valentinuzzl, zidar Bruno Valenta tn bolničarka
Za vašo poroko..,
<F0T0GRAFIA> EGON
Oglasite se pravočasno Telefon »3295
Trst, Ul, Oriani, 2 (Barrlera)
Luciana Clai, ui„uh.k Giuseppe de Facchinetti in prodajalka Anna Maria Lussa, načrtovalec Valter Ma-scarin in gospodinja Rosalba Patta, telefonist Guido Biagini in gospodinja Aura Rossi, uradnik Antonio Foti in uradnica Maria Elena Espo sito, kapetan Pierpaolo Carbonaio in univ. študentka Susanna Riavi-ni, učitelj Bruno Pizzamei in gospodinja Ave Spermi, električar Sergio Alborghetti in uradnica Maria Tre-visan, električar Armando Mars in delavka Annamaria Romano, poljedelec Gjon Malsori in gospodinja Gonge Gashi, industrijski izvedenec Massimo de Laszlo m učiteljica za glasbo Assunta Lattuca, nadzornik za prodajo Pietro Paolo Kovačič m uradnica Antonietta Mauro, univ. študent Bruno Kupfersin in pom. prodajalka Maria Grazia Canavese, sprevodnik Umberto Gerdol In služ. kinja Grazia Sarazin, delavec mehanik Luigi Lanzi in uradnica A-rianna Paob, strojni častnik Alberto Roberti in učiteljica Lucia Mo-lassi, uradnik Aldo Bonvenga in uradnica Carmen Malola, mehanik Ervino Carli in estezistka Desanka Kovačič, trg. potnik Romano Scar. cia in uradnica Carmen Volpe, pri-staniščnik . težak Marcello Mene-gon in frizerka GabrieHa Legisa, kapetan Luoio D’Agostini in uradnica Luciana Musimi, tehnik - uradnik Alberto Manro ln uradnica Clara Fa vret to, uradnik Vinicio Mariani in uradnica Rosanna Radovlni, fi. nančni podčastnik Remo Quondam-carlo in uradnica Hertha Blisabeth Poki, uradnik Fabio Germ in urad-nloa Nevia Žago, uradnik Roberto Bottos in uradnica Vlviana Boccati, grafik publicist Olaudio Sgubbi in uradnica Crlstlna Campesto, fl-nancar Bachisio Azuni In uradnica Teresa Belotti, finančni podčastnik Leonardo Fichera in frizerka Olga Trudu, kemijski 'zvedenec Claudio La Morgia in računovodkinja Ma-rlella Colarlčh, delavec Tullio Kauz-kti in uradnica GabrieHa Spazzapan, uradnik Franco Fragiacomo in u-radnica Daniela Venturi, zdravnik Gaetano Cancelmo -'n gospodinja Anna Maria Cappa.
Verdi
Pri blagajni gledališča Verdi se bo jutri začela prodaja vstopnic za 11. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v petek, 23. t.m. ob 21. uri
Orkester gledališča Verdi Do vodil francoski dirigent Ernest Bour, kot solist pa bo nastop'1 klarinetist Giorgio Brezigar, prvi klarinetist or. kestra Verdi.
Na programu bo Haydnova Simfonija št. 89, Lirični koncert za klarinet in orkester Pavla Merkuja, Debussyjeva «Iberia» in Ravelov «Bolero»
Teatro Stabile
Igralska skupina Tna Buazzeiija se danes poslavlja od Trsta z zad njo predstavo Balzacove komedije «Mercadet, l’affarista», ki bo ob 16.30 v Avditoriju. Predstava je izven abonmaja, abonenti na sezono Teatra Stabile pa imajo običajni popust.
Nazionale 15.30 «Passa Sartana . . e 1’ombra della tua morte!« Jeff Cameron, Frank Fargas. Techni-color.
Grattacielo 15.00 «Un bellissimo no vembre«. Gina Lollobrigida, Gabriele Ferzetti, Andre Laurence. Technicolor, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30	«E1 Verdugo«. Jiim
Brovvn, Raquel VVelch, Burt Rei-nolds. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Eden 16.00 «Therese and Isabelle«. Michele Mercier, Robert Hossein, Prepovedano mladini pod 18. letom.
1Šxcelsior 15.30 «Hollywood party». Peter Sellers, Claudine Longet. — Technicolor,
Ritz 16.00 aSette baschl rossin. Ivan Rasimov. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 15.00	«Nuda sotto	la	pel-
le». M. Faithfull, A. Delon. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom
Filodrammatico 14.30 «La volpe«. S. Dennis, A. Heywood. Technicolor. Prepovedano	mladini	pod	14.	le-
tom.
Aurora 15.00 «Metti una sera a ce-na«. Bolkan in Trintignant. Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom
Cristallo 14.30 «11 castello dl carte«. George Peppard. Technicolor.
Capitol 14.30 «La monaca di Monza«. Anne Heywood.	A	Sabato
Prepovedano	mladini	pod	18.	le-
tom. Techn color.
Impero 15.00 «C’e uomo nel letto dl I mamma«. Doris Day.
Vittorio Veneto 15.00 «Senza un at- l tirno di Iregua«. Lee Marvin, An- ! gie Dickinson. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 15.30 «L’ora della furia« Te. I chnicolor.	j
Ideale 14.00 «11 fantasma del pirata Barbaneras. P. Ustinov ,S Pie i schette Technicolor.
Abbazia 14.30 «1 nipoti dl Zorro«, Franchi in Ingrassia. Technicolor
V KULTURNEM DOMU
slikarska razstava
MILIGOJA DOMINKA iz Ljubljane
in SILVESTRA KOMELA iz Nove Gorice
Razstavo prireja kulturna komisija Slovenske kultumo-gospodarske zveze
Razstava je odprta do 4. junija vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 19. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
vabi k skioptičnemu predavanju
PO POHORJU IN KAMNIŠKIH ALPAH
kt ga bo imel časnikar Lojze Abram v torek, 20. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih Vstop prost!
Mali oglasi
ŠTUDENTI, ki študirajo slovenščino in italijanščino na univerzi v Belfastu, bi se v mesecih Julij - september radi UČILI SLOVENŠČINE v naših krajih. Pripravljeni bi bili sprejeti kakršno koli delo, da bi se v tem času lahko preživljali. Kdor bi bil pripravljen pomagati jim, naj pošlje ponudbo na Primorski dnevnik.
PRODAJALKO in PRODAJALCA, ki
je odslužil vojaški rok, išče ZADRUGA na Opčinah. Tel. 211.054 od 8. dalje — urnik trgovin.
MIZARJA mladega — stalno delo iščemo, Via C Rittemayer 20, tel. 295-769.
VAJENKO tp POLDELAVKO Išče frizersk' salon v centru, tel. 764-306.
«ClTHOENn — mehanična delavnica Samarittanl in Miceo in prodaja na domrstnih delov Ulica Rittmeyer 4/a
Slovenski
klub
skupno s Slovenskim planinskim društvom vabi za torek, 20. maja na Sonje Mašere
predavanje o temi
ŠPORT IN ZDRAVJE
Predavateljica, naša znana tržaška zdravnica, bo na voljo obiskovalkam, ki bi želele odgovore na razna vprašanja * zdravstvenega področja.
Začetek ob 20.30
Slovensko gledališče v Trstu
V	ponedeljek, 19. t. ni.,
20. uri v Postojni
Josip Tavčar
RED MORA BITI
V	četrtek, 22. t. m., ob 20. uri v Novi Gorici
V	petek, 23. t. m., ob 20. uri
v Sežani
T. M. Piautus
AMFITRUO
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sklicuje svoj
18. REDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo 15. junija 1969 ob 9. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Corso Verdi 13.
Darovi in prispevki
Ob včerajšnji šestnajsti °b*eJ)IJni| smrti svoje žene Ivanke daruje tn. Furlan 1000 lir za prosvetno <> štvo v Skednju.
Družina Bukavec daruje 5000 ' kot prispevek pevskemu zbora ' M'rk» ob bližnjem potovanju zbo na Škotsko.
Ob priliki
poroke Pavla IVI0-r’,l|lfr
1«
lir 11
ga z Opčin daruje mama 3000 za Djaško matico in 2000 Slovenski klub
V počastitev spomina na Prv0 letnico smrti Ide Bolčič daruje • K. iz Boljunca 1000 lir za pf°sv no društvo «Prešeren».
SOŽALJE ^ Športni krožek «Kras» mami Albini svoje iskreno so**^ ob nenadni in bridki izgubi sV0" ga dragega Marinota.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so _ spremili na zadnji poti našega 01 gega
Fabija Trampuša
Posebna zahvala g. župniku, cem, darovalcem cvetja ter g- bP gerju in g. Ukmarju
žalujoči družini Trampuš |jj Kralj ter drugo sorod«1
Melbourne - Gabrovec - Konto
vel, 18. 5. 1969
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1*. ure)
Barbo - Camiel, Trg Garibaldi 4 Giustl. Uti. Bonomea 93 (Greta). Godina, A1PIGEA, Ul. Ginnastlca 6. G Papa. Ul. Felluga 46 (Sv Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 8.30)
Ali'Alabarda, ul. dellTstrla 7. Al Galono, Ul. S. Ctlino 36 (Sv. Ivan). De Leltenburg, Trg S. Giovanni 5. Mlzzan, Trg Venezla 2.
IiOTERIJA
BARI	56	74	7»	15	86
CAGLIARI	8(1	m	34	14	84
FIRENCE	85	78	84	80	1
GENOVA	8	15	56	61	12
MILAN	55	71	47	32	36
NEAPELJ	10	88	72	58	5
PALERMO	40	53	38	12	57
RIM	86	33	34	58	35
TURIN	90	70	43	63	87
BENETKE	22	43	35	I	84
	ENALOTTO				
X 2 2	1	XI X	2	2	1 2	X
Kvote: X	točk —	1.902.000			lir,
11 točk — 178.300 Ur, 10 točk —
18.100 Ur.
KINO «|RIS» PROSEK
danes ob 16. uri Cinemascope Darvni lilm posnet po delu F. Knott:
GLI OCCH1 DELLA NOTTE Igrajo: A. Hepburn, Alan Ar-kin, R. Crenna.
14-letnim prepovedan vstop!
16. maja je preminil naš dragi
IVAN (NINI) POLJŠAK
Pogreb bo ne bolnišnice.
v ponedeljek, 19. t. m. ob 9.30 iz kapele glav-
žalostno vest sporočajo: žena Alojzija, s'11 Alojz (Gigi) z ženo Vero, vnuka Igor in David, sestri Antonija in Ana, bratje Alojz, Anton, Franc in Stanko, svakinje svak in drugi sorodniki Prmaria Tmpresa Zimolo
KINO NA OPČINAH
danes ob 15. uri barvni-tech niscope film:
LE PIACEVOL1 NOTTI Igrajo: V. Gassman. G. Lol-lobrigjda, U. Tognazzi, A Celi. M. G. Buccella.
ZAHVALA
Vsem. ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega brata in strica
RAFAELA GRGIČA
(JEKOPINUVGA)
se iskreno zahvaljujemo Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili ■>f“gov spomin.
žalujoči brat. sestre in sorodnik'
Bazovica, 18 maja 1969
SPDT priredi 1. la 2. Junija izlet v Avstrijo na Koroško Prvi dan zjutraj bo prisostvovalo otvoritvi koče Pod Kepo, katero je zgradilo SPD Celovec. Popoldne se bo pol nadaljevala po Rožni dolini do vznožja Peče, kjer bo prenočitev v hotelu pri žičnici. Drugi dan vzpon na vrh in povratek mimo prekrasnih malih koroških jezer v Trbiž ln Trst, Izletnike bo spremljal botanik prof. Tone Wraber.
• * •
Prosvetno društvo Slavec v Ric. man jih priredi enodnevni Izlet dne 1. junija 1969 na Gorenjsko v Begunje, na Vrbo, v Ribno (kosilo) ln v Kropo. Vpisovanje in pojasn-Ia pri vaških zastopnikih. Vabljeni.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali tn spremili na zadnji poti našega dragega
MARINA MILIČA
Posebno se zahvaljujemo vaščanom.
Žalujoča mama Albina in drugo sorodstvo Briščikl, 18. maja 1969
Potovalni urad Aurora priredi v soboto, 31. maja enodnevni Izlet z avtobusom v Ljubljano na
KMEČKO OHCET
Informacije In vpisovanja v potovalnem uradu Aurora, Ul. Cloerone 4, tel. 29243.
ZAHVALA
Iskrena zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali tn spre-mili na zadnji poti našo drago mamo in teto
OLGO BUKAVEC roj. UMEK
Družina BUKAVEC in sorodnik' Prosek, Ljubljana, 18. maj« 1969.
SSL SILOSOM IH ŽELEZNIŠKO IN AVTOBUSNO J>OSTAJO
Pri kramarjih na «novem Ponterošir
Niso samo južnjaki, med njimi so tudi Openec, Ljubljančan, Francoz, Dalmatinec - Novo tržišče še ni vpeljano - Zakaj samo napis v italijanščini?
<mL.Hrvem trenutku ga sploh ni J!?™. Skrit je za zelenimi kroš-Jr®i ne preveč visokih dreves £.?} ®s*t°som» za železniško in av-, ousno postajo. «Novi Ponteroš«, že marsikdo imenuje, je v n‘ dneh zadobil svoj dokončujrv? uZ' Tr* dolge vrste lesenih, oblikovanih barak, pobarva-n v žive svetle barve, pred nji-Dii * !)el€ni platnu izobešen na-iJL, je tam nova «velika tržaška v tstraneh pred vhodom liti i "i0 stoje v asfalt pribiti ve-Pir w-Vi-nsk* koši za odpadke in pa-Utiu ,. .so neprimerno večji od kVm ’ ¥ ji*1 meščan najde ob vsa-nooi H“^ne£n vogalu. Projektanti d-'e tržnice so očitno upoštevali, v?.. Prtnajajo Sem kupci posebne L , > *i jim velikih zavojev ni tre-n*(‘n .Jih navadno, iz strahu pred _«nenim carinikom, odmetujejo na „ y,e^rat v borovih gozdičkih nart«1? i lepih kraških obronkih, ^aieč od državne meje. in a ,vrste barak. Rumene, rdeče J**. V njih živopisano blago in ,ij^st- Bunde, kavbojke, letne tiiki • ke majčke, rute, robci, dež-
ra,L'n. vsakovrstna kramarija se kt iiČUj?*° maloštevilnim kupcem, Prvah *3e Privlekel slučaj ali pa iu»n i 'itn° nezadostna reklama v Jjaosiovanskem tisku. Res je na Pranf?1 ?°nterošu» zelo malo. Prej vjpP°t6ni in navdušeni kramarji iz m fjkrajev sveta, ki v svoji ozioi-vL^a.razumljivi hrvaščini in sloje £lW °Pevajo svoje blago, stope hi * °tnžno naslonjeni na kužen *n žalostno gledajo v pra-»rs^dodnik, ki zeva med dvema ji“®a barak v zeleni senci dreves, lo in -Se • mu ni nikamor mudili 9 je imel očitno mnogo časa, 4>n2i ev pa malo, smo stopili Deif, Slsdnika upravnega, ali toč-ternj.čPmdinacijskega odbora «pon-fle i,!-” kramarjev, ki nam je raje i„? je odgovarjal. Pokazal nam Plen, ake in oglase, ki so jih ■ i-ta du vseh kramarjev naročili v dn0,., slovenskih in hrvatskih pivnikih in nam povedal, da bo Sa oJ*FaJal° še nekaj časa, preden „ ooa° kupci privadili novega pro-
teh dneh tako laskavo priznanje splošne državne javne koristi (z gostoljubnostjo v Državnem arhivu knjižnice in arhiva) sem pomislil, da bi bilo morda umestno postaviti prav ob tej jrriliki sledeče javno vprašanje:
«Ali ne bi zunanji minister Nen-ni pred svojim odhodom na uradni obisk v Beograd vprašal notranjega ministra Restiva, kaj pravzaprav pomeni «začasnost» sedeža v Trstu te znamenite in zaslužne «Societa istriana di archeologia e storia patrian? Zlasti pa kaj pomeni gostoljubno ravnanje notranjega ministrstva spričo tako javno izraženega čakanja te «societa». da «kakšno drugo istrsko mesto postane sestavni del italijanske države»?
S spoštovanjem.
V Trstu, 17. maja 1969
(sledi podpis)
CROPADA
80 let Marije Mikulič vd. Križmančič
ji ?■ Sicer je tržnica bliže posta-van,?f?0r Prihaja največ jugoslo-Jih * h odjemalcev, toda večina Cn 5® vedno obiskuje staro tržrii-ostoi„ - TrSu Ponterosso, kjer je ko f se Približno dvajset stojnic.
namreč občina organizirala kateri t’ Se ->e izkazalo, da so ne-
ure v svoiem živlieniu skrnm-	v	pjvcuum, ua
živi sama v svoji roil’tm w™, ^ * Tonček Kjabaj, človek, ki je •	■ ■	• -	- — - ■ večino svojega življenja preživel v
IjS kramarji Tmeli staTa dovoli« lzPred desetletij in da se ljevanJ0 Preklicati. Ti bodo nada-tošuU sv°j° dejavnost na Ponte-
a ne °b kanalu temveč na
samem.
btl/dic je skoraj šestdeset. Ne-■aerirf’ večina jih je, že delajo di£ * ko druge še čakajo last-obS'n^Med njimi je v eni urejena bom-eva*nica s pijačami, z vi-s‘,'d s kavo.
tannu ?o mnenje poprečnih Trža-tarnii Je’ da so kramarji na Fon-V SL, Pristni italijanski južnjaki. konici pa je to le delna resnica. 8ioinip al nas je pot zanesla med Wh Ce, in vsakokrat nam je v u-«ka * °dmevala ali zvonka južnja-^ina8°^rica ali Pa okorna hrva-j& ni.°°mačega openskega nareč-^Sn i 0 ®e slišali. Pa je vendar tla oizmed dolgoletnih kramarjev dom- bbtorošu Kraševec, z Opčin Gojjjr; Na8ovoril nas je lepo po loč ^ in se nam posmejal, realni« nl edini Slovenec. Tretja »■ -‘"Ca za njim je last nekega
Marija Mikulič vd. Križmančič iz Gropade št. 34 ali »Marička Kraljeva«, kot ji pravijo domačini, je pred nekaj dnevi praznovala lep življenjski jubilej.
Preživela je hude čase in grenke no
mož ji je umrl že pred 22 leti, toda nihče ji ne bi prisodil, da nosi že osem križev, saj je še čila, zdrava, bistra in polna življenjskega optimizma. Te dni smo jo obiskali, da ji čestitamo in zaželimo še mnogo zdravih, mirnih let. da bi nam nekaj povedala iz svoje dolge življenjske poti. Prijazno in gostoljubno nas je sprejela, kramljanje je bilo zelo prijetno, govorili smo o marsičem, o domačih razmerah, o najnovejših dogodkih pri nas in v svetu, o zadnji vojni, o Nemcih in partizanih, o bombardiranju med vojno in o sedanjih bombardiranjih, o tem in onem, saj Marija vsak dan bere Primorski dnevnik, ted-
Jančana, v drugi pa je last-"'ftot-o ncoz- trian koordinacijskega p0,a J® Dalmatinec.
J« rtnvbražali smo jih, kako pride-ie vssh-aga- Odgovorili so nam, da kramar samosvoj lastnik k*tno e in da nakupuje blago na Dri niv,-Pest’ navadno neposredno s^roizvajalcih v drugih italijan-dejo ?*estlh. Na ta način se obi-rnV^srednik: in veliki italijan-j"®n°Poli, ki proizvodu priskr-Ikr na • vn° znano znamko. Ven-*o konj6 ~~ vsaj tako trde — bla-®tv»M «iUren"no. Seveda pa se v te j>a jbtono hoteli spuščati. Ni na-,raja „8a reklama, temveč opis V iv/ seznaniti bralce z novostjo, j- bilo ™ ma odpravlja nekaj, kar *c Da0 za Trst tradicionalnega. Za-rt®10 tudi povprašali po ne-n tuM 8?m- Kdor je že kdaj kro-®trkvii„ stojnicami ob kanalu pred N hnLiS'I- Antona, Je brez dvo-Ltran-iftci na vsiljive mladeniče b«at ,, tor Jem ali z zapestnimi u-?friva, torbi, ki je svoje blago k*h C(ri Ponujal po nesramno nlz-t°v j"- V veliki večini prlme-Pa jim ®0 za spretne goljufe, ki JtaUiai;,.je marsikdo nasedel. No, jpfljivtJ,1, so nam zagotovili, da teh k1 he n med njihovimi stojnica-°° ve<t- Nalašč so se v ta j.^bJSanlzirali in take vsi-
>ktcljuhZtrajn° P°de.
S blnVSemu nas Pa Pfefi„-..*n smo t.n nritl
is pa je le nekaj smo to odkrito povedali hPta. uPku koordinacijskega od-‘aWs ^®d vhodom v tržnico je velika tržnica« samo je spričo nart -.»e! „ -ivu»,K» naravnost ne sa rtPpozorili
<li^nCZr
rt^tsei ^odjemalcev S *« dv„?°zorill smo predsednika, jjiko j>J ezičen napis plačuje prav D oblti,Ki,Sam° italijanski In nam
"OtnAfHOil. da hn naVoi nlrrenil
videli!
da bo nekaj ukrenil. Stojan Spetič
1hta ubecUuitMi
Szoinbathelly, Istra L5, “fhiv in notrani'i bister
V
»5 dne!^!fn^ številki tržaškega e>it>o - !,ca sem prebral zelo za-
vest.
sem prebral zelo zada je bil v dvorani
J v r°r9mizacije «Unione Istria-ar? dnfti iiredni občni zbor zna-i*^eoin~-Va eSocieta istriana di l ob e storia patria» in da tl0rn^ath^iloinosti Pr°f- Marino J?^l, J;c%. ki je zboru predse-C sta p°vedal med drugim tuai, /J® drvi,eriai knjižnica in arhiv hh^onni? deponirana v snovi in to v Tri Polači« Državnega ar-nL^hvahu’ z" kar da se je tre-Ur 3tvo 11 tudi ((razumevanju mi-to^iio notranje zadeve, ki je fJbrnjjj sJojo soglasnost«. Se bolj v« sJJLje skleP občnega zbo-do?9 stau^embi člena 3 društveni 9laj,iUta’ katerega čl. 3 se se-a$k:„T v italijanskem izvrniku »Ujeste ~?cieW ha la
sua sede
e• Tale sede de ve conside-
e*. ‘ Drni*. . LC seae aeve eonsiue-oiJ? nonVP soria hno a tanto che ftil? ciu/,p?trd venir trasjerita in v*8 del;« istriana. ritomata a far
(![ j^čo 10 Stn,n HnUnnn „

da je Szomba prejelo prav t
nike m koledarje, toda o sebi ni hotela govoriti. «Pa niste prišli v Gropado zaradi mene? Kdo vam je povedal? Nič ni treba pisati,« nam je ugovarjala s prisrčnim, i-skrenim nasmehom. Končno je le pristala, tako da ne bi šli prav praznih rok od hiše. pa nam je še povedala za druge njene sovrstnike v vasi, s katerimi je hodila v šolo v Bazovico ob suhem kruhu. Obiskali jih bomo v kratkem in nekaj napisali o teh gropajskih očancih in nonah. Danes samo še nekaj o «Mariji Kraljevi«. Rodila se je 8. maja 1889 v Gropadi, leta 1912 se je poročila z Antonom Križmančičem, ki je bil telefonski delavec. Umrl je 23. julija 1947. Otrok nista imela, Marija pa je skrbela kot mati za svojo nečakinjo in pranečakinjo. Zdaj živi sama, a ne osamljena. Nič ne tarna, samo pravi: «Zakaj umirajo mladi ljudje, saj smo stari prej na vrsti.«
lHiali:,:
Tonček Kjabaj v krogu svojih pred domom v Čedadu
ŽIVLJENJSKA ZGODBA BENESKOSLOVENSKECA RUDARJA
Dvaintrideset let, dva meseca in dva dni je garal v podzemlju belgijskega rudnika
Pred fašističnim preganjanjem se je umaknil v tujino in dokončno se je vrnil šele pred štirimi leti ■ Tonček Kjabaj je ostal zvest svojemu jeziku in svojemu rodu
če prideš katerega koli dne zjutraj v Čedad in stopiš na sedež kulturnega društva «Ivan Trinko«, boš tam zelo verjetno srečal sedemdesetletnega možaka, ki bo prebira! časopise ali pa vneto razpravljal s predsednikom društva o tem in o-nem. če boš povprašal, kdo je, ti bodo v društvu znali povedati, da
belgijskih rudnikih in ki zdaj v miru uživa pokojnino v hišici, ki si jo je dal zgraditi v Čedadu. Poznajo ga v društvu, ker skoraj ni dneva, da jih ne bi obiskal, poznajo ga tudi v slovenski gostilni v bližini društva. Prav tu so mi razložili, kje stanuje, in ni mi bilo težko najti prijazne hišice, kjer Tonček Kjabaj stanuje z ženo, okoli njega pa se vrtijo tudi vnuki, ki mu razveseljujejo stara leta.
Obiskala sem ga zato, ker sem zvedela, da je izmed vseh beneško-slovenskih rudarjev prav on tisti, ki je najdlje delal po svetu. Pri-
jazno me je sprejel, ko sem čez vrt prišla do vrat moderno zgrajene in opremljene hiše. Sedla sva in se začela pogovarjati, medtem ko je žena pospravljala in le od časa do časa dopolnjevala pogovor.
2e ob vprašanju, kdaj in zakaj je šel po svetu, se je pokazalo, da je Tonček pravzaprav posebne vrs^e izseljenec, saj mi je povedal, da je odšel kot mlad fant od doma ile-
čez Mali sv. Bernard podal v Fran- Jest san biu narvič, ni nobednega cijo in nato v Bslgijo. Tam je tle u naši provinči, de bi naredu u uredil vse potrebno in začel delati, rudnike, kane, kolk san jest naredu. V Belgiji je bil vse do leta 1965, j San narstarši rudar«.
vmes je le trikrat prišel domov na obisk: prvič leta 1934, drugič leta 1937, ko se Je oženil, potem pa šele po vojni, ieta 1947. Ves vojni čas' je preživel v Belgiji. «Nič me n‘so nadlegovali«, pravi. «a kaj. na svoji i žemlji le nismo bili!« žena je bila
galno. Bilo je leta 1922. ko je ne- ? njim. po poroki je prišla v Belgijo
kega večera prišel «podesta» na njegov dom in povedal materi, da pridejo naslednjega dne po sina, da ga odpeljejo proč. «Saj veste, kako so nas teptali«, je pripomnil, »rekel sem pač včasih kako stvar, ki glavnim fašistom ni šla v račun«. Ko se je vrnil domov je našel mater v solzah. Povedala mu je, kaj se je zgodilo, on pa se je odločil, da takoj odide, saj je vedel, da ne bo večno tako, da bo vihar minil in da bodo prišli boljši časi. Te čase je sklenil počakati na tujem. Mahnil jo je čez severno Italijo in se
in tam ostala do takrat, ko sta se skupaj vrnila domov. Prej sta si dala s prihranki zgraditi hišo, tako da je bilo že vse pripravljeno, ko sta se vrnila. Tudi pohištvo sta poslala že prej iz Belgije. Le štedilnik sta kupila doma.
Tako je Tonček Kjabaj večino svojega življenja preživel proč od doma, med tujimi ljudmi: «Jest sen z Gorenjega Tarbja«, pravi. «tamo sen jest rojen, samo sen malo živeu gorč, malo vojak, an malo po svjete, tko da san biu petdeset ljet v vojni an djelou, delovni človek po svjeti.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||lllllll|||||||||||ll|lIIIIIII|||||||||ill|||Ill||Illllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||tl||||||f|||||||||||||||||||||||||||l||,l,lllllllllllllllllll|llllllll||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII
PROSEK
Zadnja pot malega Fobija ki je umrl v Avstraliji
% m . liliiKiii
S ;	^ 4*!
.
Množica ljudi se je v četrtek popoldne zbrala na Proseku, da pospremi na zadnji poti komaj Izletnega Fabija Trampuša. Dolga vrsta belih vencev, dekleta v belih oblekah, bela krsta, ki so jo nosili mladi fantje. Milo zvenenje je spremljalo pogrebce, ki so s svojo prisotnostjo hoteli pozdraviti Fa-
bija, ki ga je kruta usoda iztrgala v cvetu mladosti.
Kdo je bil Fabijo?
Fabijo je bil sin Slavka Trampuša s Proseka ter Elvire Kralj iz Gabrovca. Rodil se je 16.10.1959. Bilo mu je enajst mesecev, ko se je družina Trampuš preselila v daljno Avstralijo. V Avstraliji je Fabijo zrastel, začel je obiskovati ljudsko šolo. Kljub temu, da je v šoli govoril angleščino, se je od staršev naučil slovenščine. Bil je veselega značaja, zelo ubogljiv. Predvsem mu je ugajalo poslušati, ko so mu starši pripovedovali o naših krajih, o našem Krasu, o no-notih, ki živijo še pri nas. Vedno je povpraševal očeta, kdaj ga bo peljal k nonotom, želel si je videti kraj, kjer je bil rojen. Ko je pisal sorodnikom, je vedno izrazil to željo. Starši so mu obljubili in določili, da bodo prišli na obisk v Trst leta 1970. Fabijo je nestrpno čakal in se veselil te odločitve.
je želja izpolnila.
liiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiuiiiimiiiHiiimiimiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiMiMiiiiiMti
C R0CA NA
Smrt vzornega gospodarja Maria Rapotca «Urhovega»
2alostna In prazna Je zdaj Urho-va domačija, težko Je najti tolar žilne besede za mater, ki je zgubila edinega sina. in za mlado ženo, ki je zgubila moža prav na dan, ko mu je povila prvega o-troka. Vzorno urejena kmetija le zgubila vzornega gospodarja, ostale so same mati, nevesta, teta in
dva tedna stara hčerkica.
Mario Rapotec, po domače »Urhov«, je umrl v tržaški bolnišnici 2. maja, v nedeljo 4. maja. ga je veliko število svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev spremilo na zadnji poti. Mario, ki le bil zelo marljiv in je prijel za vsako delo, je bil poln elana, energije in načrtov. Pred štirimi leti je po smrti očeta prevzel kmčti.jo, pre.i je pomagal očetu in delal kot mizar. V bližnjem Vrhpolju, onstran meje, si je poiskal ženo Almo in se poročil pred dvema letoma. Var ščani so ga visoko cenili kot marljivega in razgledanega kmetovalca ter ga izvolili za vaškega župana. Uredil si le domačijo, hlev je poln lepe živine, kupil si je avto in opravil šoferski izpit, čez dober teden pa Je zbolel. Dva meseca se je zdravil v bolnišnici. Zdravniki so vedeli, da ni rešitve, ker nimajo še učinkovitega zdravila proti levkemiji, Mario pa je še vedno upal, da se mu bo zdravje vrnilo. Malo so pomagale trans-fuziie krvi, toliko, da je nekaj ur pretfeh je umrl ves srečen in zar dovoljen zvedel, da mu je žena povila prvega otroka. Ob 11. uri se mu je rodila hčerkica, ob 16. uri Je umrl.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje.
je 19. januarja, ko se je družina | tudi tu živečim sorodnikom, kate-Trampuš napotila k morju. Fabiju ‘ rim je biia pozneje poverjena na-
,jc .------------1. r>:i	i.— ,----- j_-------
je zelo ugajalo morje. Bil je kar spreten plavalec. Vse je bilo v redu in nihče ni slutil huaega. Nenadoma pa nesreča. Fabijo je skočil v vodo in ni ga bilo več na površje.
Oče je zaslutil nekaj hudega in skočil za njim, a vse zaman. Fabijo je _ bil na mestu mrtev. Vzrok smrti še ni pojasnjen.1 Preiskava je še v teku._ Ta kruta usoda je pretresla starše, ki sprejmejo odločitev, da se skupaj z dveletno hčerko in truplom Fabija vrneta za vedno spet v Trst. A vse zaman. Nastale so ovire: preiskava, razne formalnosti preprečijo potovanje staršev.
Medtem je žalostna vest prispela
loga, da poskrbijo za Fabijev pogreb, ker se oče in mati pogreba nista mogla udeležiti. Truplo je z ladjo prispelo v Trst in nato na Prosek 15. maja.
V četrtek smo tako pospremili Fabija na zadnji poti. Pospremili smo ga prav na tistih cestah, ki si jih je želel videti. Seda.i počiva v zemlji, po kateri je hrepenel in jo ljubil, pa čeprav jo je poznal le iz pripovedi svojih staršev. Zato nam je bilo vsem težko, ko so spustili belo krsto v temno jamo. Dragi Fabijo, naj ti bo lahka domača gruda. Hudo prizadetim staršem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
B. R.
IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11111111 UDIH III1IIIII1IIIII mm ||IIH,|III||||||IIIII m,
B RISC! KI
Utrnilo se je mlado življenje priljubljenega Marina Miliča
ff
Pri Briščikih in v okolici se marsikdo ne more in ne more sprijazniti s krutim dejastvom, da tistega veselega in družabnega, radost vzbujajočega in življenja željnega fanta, ni več. V cvetu najlepših let ga je zahrbtna bolezen nenadoma iztrgala pogledom vseh tistih, ki so ga poznali in cenili za takega kot je vedno bil: preprost in pošten, prijazen in družaben, vesele narave in zdravih čustev. Kako kruto in neresnično zvenijo besede: Marino nas je za-iustil, ne bo ga več med nas, da nas s svojo prisotnostjo ogreval, da bi iz njegovega mladeniškega navdušenja črpali zdrave sokove življenja in ga ljubili z vso ognjevitostjo, ki si jo je zaslužil.
Vse naše besede, ki zvenijo tako patetično, bi ne mogle biti bolj odkritosrčne in neprisiljene, čeprav še zdaleč ne moremo ponazoriti vseh mučnih občutkov, ki iz-	^
virajo iz zavesti ,da smo izgubili, mu bili blizu in tudi tistih, ki ga enega svojih najboljših mladincev, | niso poznali, v trajnem spominu, da smo izgubili pridnega delavca,, Naj mu bo lahka domača zemlja! družabnega tovariša, zglednega si-l	D. K,
na, vsestransko zavednega Slovenca, predvsem pa, da smo izgubili človeka.
Bili smo pri Briščikih, da bi zbrali kratek Marinov življenjepis, da bi njegovemu spominu poklonili par skromnih besed v našem dnevniku in to kar nas je na vasi navdalo s posebno ginjenostjo se ne da meriti z navadnimi, trenutnimi občutki; občutki vaščanov so nekaj več kot navadna ljubezen in iskrena navezanost na sočloveka, nekaj več kot navadno žalovanje za preminulim prijateljem. To je kot bi sleherni vaščan izgubil del sebe. Hoteli so, naj bo članek posvečen Marinovemu spominu v njihovem imenu kot dokaz njihove velike navezanosti in ljubezni do njega. Poleg najdražjih ga predvsem obžalujejo vaški in okoliški fantje in dekleta, s katerimi je delil svoje najlepše ure, svoje radosti in upe.
Marino Milič, ki se je rodil v kmečki hiši pri Briščikih, bi U. septembra letos dopolnil 16. leto starosti. Očeta je izgubil, ko mu je bilo komaj 1 leto, zato sta zanj skrbela mati in stara mati, da se je po končani osnovni šoli vpisal v nižjo srednjo šolo na Opčinah, ki jo je uspešno dovršil. Nato je obiskoval večerni strokovni tečaj v mestu ter se izučil za radioteh-nika, nakar se je zaposlil pri nekem podjetju na Proseku, kjer so ga cenili kot zelo marljivega uslužbenca. V svojem prostem času je vedno našel urico za svojo druščino s katero je rad prepeval. Stalno je tudi nagovarjal svoje tovariše naj bi skupno pristopili k re-penskemu pevskemu zboru. Poleg ljubezni do lepe slovenske besede, se je zavzeto potegoval tudi za športno društvo Kras, v katerem je bil včlanjen.
Sedaj Marina ni več med nami, toda ostal bo v srcih vseh, ki so
Njegov govor je sočen, prijetno ga je poslušati, težko bi ga zaustavil, tako je zgovoren. Njegov govor ni ne narečje ne knjižni jeziki to je tisti čudoviti pogovorni jezm, ki ga izmed vseh Slovencev govorijo le tisti beneškoslovenski izseljenci, ki so mnogo let preživeli po svetu. Tl ljudje so namreč odšli, ko je bilo njihovo narečje še zelo malo pod tujimi vplivi, ko tujke še niso zamenjale arhaičnih domačih izrazov, v tujini pa so prišli v stik z drugimi Slovenci in tako svoj govor približali knjižnemu jeziku, že zaradi lepega, pojočega govora ga rada poslušam, ko mi govori o življenju beneških Slovencev v Belgiji. Pohvali mi Belgijce kot poštene ljudi, ki radi sprejmejo tujca medse, le da je priden in pošten.
Vendar so domači ljudje lo domači in zato se beneški Slovenci radi srečujejo in skupaj preživljajo proste ure. Svoje organizacije sicer Y Belgiji niso imeli, zato pa so se toliko bolj pogosto sami zbirali v družbe, da bi se poveselili v domačem okolju ln se pogovorili o domačih krajih, kamor so sl vsi spet želeli, že v dvajsetih letin je bilo v Belgiji kakih tri ali štiri tisoč beneških Slovencev, po vojni pa jih je bilo veliko več, okrog petnajst tisoč, mi pravi. V dveh rudnikih so sploh delali samo rudarji lz Dreke, Grmeka, Srednjega in ftc-nt Lenarta.
Tudi v tujini so se beneški Slovenci držali svojih starih domačih navad. Ob praznikih so se še posebno radi zbirali in praznovali tako kot včasih doma, ne da ti se ozirali na tuje navade.
Delavci so ostajali po svetu različno dolgo dobo: nekateri samo nekaj let, drugi pa tudi po deset ali petnajst. Med tem časom so hodili domov poleti, ko so imeli dopust.
Razgovorila sva se. Zdelo se je, da ml je povedal točno vse, da bi zelo težko našla še kaj, o čemer nisva govorila. A vendar me še nekaj zanima: je zadovoljen s tem, da je šel po svetu, ali bi bil raje doma? Pove ml, da je seveda doma «ljeuš», da mu pa ni žal, da je šel po svetu. Ko bi bil ostal doma, bi ne mogel tako živeti, kot živi, ne mogel bi dati sinov v šole in jim pomagati do boljšega življenja. Saj italijanska vlada ni nikoli pomagala beneškim Slovencem in jim še zdaj ne pomaga, čeprav je zdaj veliko boljše kot nekoč. «Ne splača se jim«, pravi, «pa bi se jim moralo splačati, saj smo mi ravnotako Italijani kot oni, ravnotako plačujemo davke kot oni, čeprav nimamo nobene pravice. Razumeti bi morali, da ta narod, ki se tako bori za košček kruha, ne more plačevati. A počasi bo že prišlo, zdaj je vseeno nialo bolje«.
Začnem se poslavljati. Pospremi me do vrat, vesel Je bil mojega obiska, povabi me, naj pridem še kaj, naj se oglasim, ko grem mimo. Pove mi, da se z Izidorjem Predanom oziroma Doričem, kot ga imenuje, odpravlja naslednjega dne na izlet po beneških hribih. Preden mi stisne roko, pa mi zanosno pove še nekaj stvari: »Jest ne bon govoriu po laško, ga znam, kuker znan an njemško, ma ne bon govoriu po laško, mene me je mama navadla po slovensk govorit, po beneško bi reku, ne po slovensko, zak mi ne znamo prou govorit slovensko. Ma mormo it z našim jezikan tud deleč glih tkuo. Mi znamo tri jezike, furlansk, taljansk an slovensk. Sen dau brat vsen tisto, kar je blo napisano v "Domu”, sklaf, kane, an san jim rjeku: "Njesmo zavezani s kjetna-me, de bi nan lahko rekli sklaf!”«
ŽIVA GRUDEN
SKBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL frat. Ul. Mazzini 53 lel 733-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
Pohvaljeni Merkur
(Nadaljevanje s 3. strani)
betajočih mladih slovenskih režiserjev: z njim sta se v Novi Gorici ujela v vsem, v letih in v pojmovanju teatra.
Preskočila sva k igralcem. Od slovenskih sta mu vzornika Stane Sever pa Stevo Žigon Odkritje je bil zanj ob zadnjem gostovanju beograjskega gledališča. Občuduje kolege iz našega ansambla, zlasti Nakrsta, Starešiniča, Lukeša, Miro in druge. Od italijanskih visoko' ceni Albertaz-zija, med filmskimi Paula New-manna.
Pa vloge, liki? Katero vlogo iz poznanega repertoarja bi najraje igral?
Pri tem je Livij Bogateč še posebno iskren:
«Nisem še prišel do tega, da bi mogel izbirati vloge. Seveda sanjam o velikih vlogah, a všeč so mi tudi male, kajti gledališča ni brez velikih, a ga ni tudi brez malih vlog. Še tako majhna vloga je lahko hvaležna in postane, dobro narejena, velika.»
V ansamblu Slovenskega gledališča v Trstu se počuti dobro. Niso resnične besede, zapisane v «Tovarišu», da bi bilo delo v našem ansamblu težko, ker se vsi igralci med seboj preveč poznajo. Ravno nasprotno je res: ker se tako dobro poznajo, živijo in delajo kot zaokrožen kolektiv. Že res, želel bi si izkušenj v kakšnem večjem gledališču, pa bi se vedno spet vrnil v svoj tržaški kolektiv, v katerem se je formiral.
^Nikjer drugje ne bi mogel živeti, niti predstavljati si ne morem, da bi v katerem koli drugem kolektivu lahko našel svoj notranji mir. Tu so mi vsi prijatelji in publika me je začela spoznavati. Prizadeval si bom, da je ne bom razočaral.»
Iz vsake besede Livija Bogatca odseva skromnost in iz skromnosti tiha, zdrava ambicija. Za mladega igralca odliki, ki ga delata simpatičnega in mu odpirata pot k novim in vedno večjim uspehom. Plautov Merkur gotovo ni bil samo meteor.
JOŽE KOREN
žavni cesti, ki veže Trbiž z Jugoslavijo. Omenim naj še, da je na tem kraju ob cesti skalnati previs visok kakih 15 metrov in ko sem se pred časom s prijateljema vračal s Predela v Rabelj, nam je tik pred nosom priletela obsežna velika škatla skupno s polmetrskim hlodom. Da o Rablju sploh ne govorim, saj mu je že omenjena družba dala ime «vas smeti«.
Ni prvič, da opozarjamo na to, da se estetiki naše vasi posveča premalo pozornosti, saj je vsa vas podobna rudniškemu odkopu, le da je na odkopu vsaj red.
Ko sem že pri rudniku naj še omenim, da rudo sicer pridno črpajo, o razsvetljavi, asfaltni cesti in gradnji stanovanj na se le govori, v resnici pa ostaja vse pri starem.	T. C.
Pripravljalni tečaj za učitelje
Sindikat slovenske £ole sporoča, da se prične pripravljalni tečaj za konkurz v torek, 20. ma>a ob 17.30. Predavanja bodo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9/1.
Dopis iz Rablja
£ V ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 bo pri Magdaleni v Ul. Strada di Fiume na vogalu z Ul. Grossich javen shod komunistične partije, ki ga prireja krajevna sekcija i «Che-Guevara».
Govoril bo vodja komunistične j skupine v občinskem svetu, Gior-! gio Rossetti, o temi: »Gospodarski položaj Trsta in zadeva ladjedelni-1 če svetega Marka«.
ANSAMBEL
Lojzeta Slaka:
Po dekle
NOVA STEREO LONG - PLAY
GRAMOFONSKA
Pl Oči*’A
Z NASLEDNJIMI
POSKOČNIMI:
Z nastopom poletne sezone postajajo tudi pri nas očitne nekatere pomanjkljivosti, ki delajo na tujce slab vtis. Na eno takih pomanjkljivosti me je te dni nehote opozorila skupina dveh žensk in moškega. Po govorjenju sem sodil, da so bili doma tam nekje okoli Kranja. Med kosilom v gostilni sem prisluškoval njihovemu pogovoru in na ušesa mi ie prišla beseda, češ da je naša vas kot smetišče. Mislila je na Rabelj. Mora! sem si priznati, da ie imela ženska prav. Dodal bi le. da se dolina smetišča začenja brž ko prekoračiš mejo na Predelu, že nasproti vojašnice finančnih stražnikov leži na travniku vse polno steklenic in škatel raznih etiket. Kakih 200 metrov pod vojašnico orožnikov pa je še slabše. Vse smeti in ostalo se ustavi ob dr-
Po dekle V saneh na ples Na Polževem Ej prijatelj Neodposlano pismo Na dolgo pot
Le plavaj, plavaj barčica / Urežimo še eno	'
Letni časi Miš - maš polka Minili sta že leti dve Vrh planin
UiaHta
TRST, Ul. sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792
A VT0M0BILISTI
V VELIKI IZBIRI DOBITE PRI:
AUTOFORNITURE
*A1TCII
TRST - ULICA C0R0NE0 4
SLEDEČE NUJNO POTREBNE ARTIKLE:
—	blatne ščitnike za vse vrste vozil
naprave proti kraji BLOSTFR, nameščene na volanu
—	električne naprave proti kraji
—	vzvratna ogledala
in še vse potrebne nadomestne dele:
STEKLA — KLJUKE — KOMPLETNE KLJUČAVNICE — NOTRANJE OBLOGE — NAJRAZLIČNEJŠI PRIKLJUČKI. ITD.
Dobite lahko tudi potrebne dele, da spremenite Vaš FIAT 750 starega tipa v novega z »vrati proti vetru«.
PRSI UL Boccaccio 3
Telefon 28-373
POŽAR ARTCMI0
TOVORNI PREVOZI
v ose kraje tudi t inozemstva
kdor ponudi DONAT ponudi zdravje
DONAT — po vsebini ln količini mineralnih soli edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja iolča, Jeter, želodca in presnove. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - 300 let
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
PrmiorTfcTTifnoviiit
NEDELJA, 18. MAJA
TRST A
PONEDELJEK, 19. MAJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 715- 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-
8.30	Kmetijska, oddaja; 9.00 Ma- ročlla; 7.30 Jutranja glasba; 11.35
3a; 9.50 Bach, fantazija in fuga; Slov. narodne; 12.10 Pomenek s ™45.rvV .Prazničnem tonu; 11.15 poslušalkami; 12.20 Za vsakogar n	'SL*41 nekaL 1330 Glasba po željah;
giafba; 13g30 JGiasba po St i.7-20. Prf ram	mladino; 18.15
4 45 Z Glasbo po svetu; 15 30 Pal- Umetnost m prireditve- ™
'azzesctii ; Temna točka; 16.25 'rK--------------*’*'	"
Slavenski, Sonata za klavir; 16.35 Orkestri; 18.00 Mianiaturni koncert ; 18.45 Operetne melodije ;
19.30	Lahka glasba;; 20.00 šport;
70.30	L. Rehar; tcRožarce in mlekarne«; 21.00 Plošče; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
11.25 Skl % ie za godala: 12.15 športni preg ed; 14.00 «E1 Cam-panon».
KOPER
7.30 12.30, 14 30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.10 Glasbeni delavci: U Vrabec; 10.00 Prenos RL; 1030 Orkester Fallabri-no; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Današnji pevci; 11.55, 12 45
in 15.00 Glasba po željah 12.30 Zunanjepolitični pregled;	14.00
Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 18.45 in 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 in 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
3.30	Kmetijska oddaja; 10.45 Glas-
beni kvizi; 11.40 Roditeljski krožek ;	12.00 Kontrapunkt;	13.20
Program z Morandijem; 15.10 Plošča za poletje; 15.40 Popoldne z Mino; 17.00 Glasbena fantazija;
18.30	Simfonični koncert; 20.20
Glasbeni variete; 21.10 športna nedelja;	21.25 Sopranistka T.
Stich in pianist G. Favareto; 22.20 Zbori z vsega sveta.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19,30 Poročila; 3.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.03 Glasbeni dnevnik; 16.30 18.00 športna nedelja; 17.00 Preizkušajo se diletanti; 18.45 in 20.11 Glasbeno - govorni soored; '9.30 Giro dTtalia; 20.55 Toti Dal Monte in Galeffi; 22.25 Francoske plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Bach in Beethoven; 12.20 Mendelsohnova komorna glasba;
13.00	Cimarosa, Bach in Spohr;
14.00	Irska folklorna glasba; 15.30 Betti; Irene innocente; 17.30 Sličice iz Francije; 18.30 Lahka glasba; 19.30 Koncert; 20.30 O revizionizmu v Vzhodni Evropi;
21.00	Cocteaujeve ženske.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert; 9.10 Bartokovi
kvarteti; 10.20 Berton-i, Sacchini in Pizzetti;	11.55 Sopranistka
Sutherland; 13.05 Boccherini in Bach.
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 11.00, 12.00, 13.00 in
19.30	Poročila; 7.20 Inform. oddaja; 7.30 Za Kmetijske proizvajalce; 8.05 Dr. J. Malik: «žo-gica nogica«; 9.05 Koncert; 10.05 še pomnite, tovariši...: M. Mar-kon: Pike na nebu; M. Kavgič: Tito v rovih na sremskem bojišču; 10.45 Naši poslušalci čestitajo ; 13.15 Zabavna glasba;
13.30	Nedeljska reportaža; 14.05 Ob zabavni glasbi; 14.30 G. Mi-kes: Nove humoreske; 15.05 Za vsakogar nekaj; 16.00 A. Plater: <Sam na potepu«, radijska igra; 16.38 Domača lahka simfonična glasba: 17.05 športno popoldne;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19,15 Glasbene razglednice; 20.00 «V
18.30
Zborovsko petje; 19.20 Melodije;
20.00	športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Tenorist Mitja Gregorač.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.50 Drobci iz folklore; 14.35 Jazz.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00 in 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba, 8.00 Zagrebški solisti; 8.30 Popevke ; 10.00 Zbor « Verdi » ;
10.45	Znane popevke 11.00 Otroški kotiček; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 športni ponedeljek;
14.00	Za oddih in razvedrilo; 15.30 Operetna glasba; 16.40 Album glasov; 17.00 Od oDere do opere;
18.00	in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Kiessling; 22.10 Motivi za vsakogar.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.33 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe;
11.30	Tenorist G. Prandelli; 12.05 Kontrapunkt; 13.00 Giro dTtalia;
14.45	in 15.10 Plošča za poletje;
16.30	Moderne melodije;	17.05
Program za mladino; 18.55 Umetnost in slovstvo; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert; 22.30 Glasbeno - govorni spored.
II	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila ; 8.40 Plošča za poletje ;
10.00	Roman; 10.40 Glasba za odrasle; 11.35 Ansambel tedna;
13.00	Tedenski športni pregled ;
14.00	Juke box;	15.00 Izbrane
plošče; 15.18 Neapeljske pesmi;
15.30	Znanstvena oddaja, vmes Giro dTtalia; 17.10 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.30 Giro dTtalia; 20.00 Glasba po željah; 22.20 Kvizi narobe.
III	PROGRAM
10.00	Bach in Beethoven; 10.45 Prokofjev, simfonija št. 7; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Cortese, pet skladb; 12.35 Schubertove skladbe; 13.55 Ansambel «Insie-me dl Firenze«; 14.30 Janaček, simfonietta; 15.30 Ravelove skladbe; 17.20 Francoščina; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 M. A. Asturias: Ricatto.
FILODIFUZIJA
8.00	Beethoven, Brahms, Ravel; 10.20 Mozartove sonate; 12.00 švicarska folklorna glasba; 12.10
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
v
Sele na prihodnji seji razprava o letošnjem občinskem proračunu
Premajhno ut ni man je občinstva za občinsko glasbeno šolo in za njene prireditve
Na začeteku zadnje seje občin- časno poveljstvo bataljona major, nem redu je v prvi vrsti prora-
skega sveta v Gorici, v petek zve- Paolo Cassarino, ki je včeraj do-čer, je župan Martina predlagal, poldne sprejel goriške novinarje, naj bi razpravo o občinskem pro- da bi se z njimi pobliže seznanil.
računu za 1969, ki je tudi bila na dnevnem redu. odložili na prihodnjo sejo, ki bo predvidoma prihodnji petek. Med tem pa naj bi zaključili obravnavo drugih problemov, ki so ostali še od prejšnjih sej. Njegov predlog so svetovalci sprejeli brez ugovora.
Nato je svetovalec Fogar omenil, da je Ul. Montesanto zaradi kanalizacijskih del popolnoma zaprta za ves promet, ki so ga usmerili po Ul. Catterini. Ker pa je na tej ulici ozko grlo pred Winklerjevo hišo, bi morali poskrbeti, da se na en ali drug način to grlo odpravi. Svetovalec dr. Battello pa je
Novi poveljnik je bil rojen na Siciliji; precej let je živel v Afriki, kjer je tudi služil v vojski kot častnik. Leta 1951 je vstopil v službo pri karabinjerjih v Mestrah služboval po raznih mestih Italije ter prihaja sedaj iz Chietija v Abrucih.
V soboto seja pokrajinskega sveta
V soboto popoldne bo v Gorici seja pokrajinskega sveta. Na dnev-
čun za tekoče leto 1969; obravnavali bodo tudi celo vrsto drugih problemov, ki se tičejo te uprave.
Razstava partizanskega tiska in slikarstva v Novi Gorici
V razstavnih prostorih občinske skupščine v Novi Gorici so v petek zvečer otvorili v okviru proslav 50-letnice ustanovitve KPS razstavo partizanskega tiska in slikarskih del primorskih slikarjev, ki se nanašajo na tematiko NOB. Razstava je vzbudila precejšnje i
interpretov.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00 ih 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 R. Gobec: Pesem slovenskih cicibanov; 9.30 Paleta zvokov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 «Tako je nekoč bilo...«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...;	14.05 Lepe
melodije; 15.40 Akademie Kam-mer chor Graz; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz Wagnerjevega »Renskega zlata«; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.35 Mladinska ((Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Z ansamblom Borisa Franka; 20,00 Simf. koncert orkestra Slov. filharmonije: 21.15 Majhni ansambli in veliki orkestri; 22.15 Jazz; 23.05 V. Cun-nedeljo zvečer«; 22.15 Serenadni drlč: Pesmi; 23.15 Zabavna glasba
večer; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba velikih orkestrov.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša ;	12.30 Settevoci;
13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja 14.45 šport; 17.00 Program za mladino; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 I. Silane: II segreto di Luca; 22.10 športna nedel a; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.00	športna oddaja;	19.00
Stravinski, Pomladno slavje; 21.00
ITAL TELEVIZIJA
12.00 Francoščina; 13.00 Tretja doba; 13.30 Dnevnik; 14.00 Oddaja za vosko; 15.30 Giro dTtalia; 17.00 Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.00 Knjižna oddaja; 19.15 Jezikovni pogovori; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 Film: La cena delle beffe (igra A. Nazzari); 22.45 Folkstudio Singers; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19 00 Angleščina; 21.00 Dnev-
.	,-----o—Skupina tekmovalk in tekmovalcev iz Sovodenj, ki so prej nji teden tekmovali v okviru športnega
zanimanje ter bo ostala odprta do; tekmovanja mladine, se je po prejemu nagrad in priznanj na sovodenjskem županstvu, zbrala P1*" ponedeljka, 26. maja.	županstvom za skupno spominsko sliko
govoril o demokratični decentrali-1	........................iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiHiiiinimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||,ll,llf^
i SPET OKRVAVLJEN ASFALT V DOLU
nameravanem uradnem sprejemu! bivših ameriških bojevnikov na žu- j panstvu. Odgovoril mu je župan,! ki je glede rajonalizacije občinske I uprave suveren občinski svet; glede ameriških bojevnikov pa je dejal, da gre v glavnem za bivše bojevnike neameričane, ki so bili pridruženi ameriški vojski.
Po tem uvodu so prešli na dnev- j ni red ter izvolili 4 občinske predstavnike v odbor občinske godbene šole «Citta di Gorizia« v katerega so ponovno potrdili dosedanje odbornike. S tem v zvezi je predsednik odbora, geom. Chiozza
Avto zbil malo Nadjo Peric ko je stopila izza avtobusa
\ racala se je z vaje v Gorici za današnjo šolsko prireditev - Danes bi morala v družbi sošolk praznovati svoj rojstni dan . Njeno stanje je kritično
Spet huda prometna nesreča v odpelje proti Trstu Nekako ob i nedeljo dopoldne ob 10. uri v Park poročal o dosedanjem delu odbora j Dolu; tokrat je avtomobil zbil 11- < 12.20 se je avtobus ustavil pri Mi- | hotelu v Novi Gorici, te ustanove Povedal je, da stane, letno deklico, ki je izza avtobusa1 kolih. Izstopila je v družbi Suzi Goriški šalvsti priredilo v uprava letno okrog 25 milijonov stopila na cesto. Imenuje se Nad- j Krulc Deklici sta se prijet! za deij0 25 maja ali teden pozneje od katerih gre 20 milijonov za ja Peric ter dopolnjuje danes svoj roko. stopili pri sprednjem delu tud’ mednarodni šahovski brzotur-olače. Med občinstvom je premalo rojstni dan.	avtobusa na cesto in se name- , nir na kate!.ega nameravajo
zanimanja in pn tedenskih koncer- z avtobusom se je nekaj po dva- -J1* *—	*T—■- *- -x—”- -------11
tih na sedežu ustanove so v dvo- najsti uri pripeljala iz Gorice v ranici velike praznine na prosto-1 Dol, kjer je izstopila skupno s so-ru za občinstvo, tudi kadar so na šolko Suzi Krulc. Kot vsi otroci programu nastopi znanih muzikal-1 ob državni cesti skozi Dol je bila nih osebnosti. V debati se je ogla- , tudi Nadja na moč previdna, ven-
silo več svetovalcev in med njimi dr Sancin, ki je ponovno poudaril' umestnost, da se pri takih prilikah opiše delovanje ustanov, pri kateri je občina udeležena v odboru.
Odobrili so nadalje poimenovanje trga na koncu Ul. Colombo in Pavia po Luigiju Einadiju ter
Pariški orkester; '13 30 Antologija' podaljšek Ul. Cipriani pri nase-
delavo podrobnega urbanističnega načrta ter še nekatere druge ukrepe. Vsekakor je ostalo še precej toč za prihodnjo sejo. Zaključili so nekaj pred 24. uro.
Nov poveljnik karabinjerjev v Gorici
Ker je zaradi bolezni dosedanji poveljnik bataljona karabinjerjev v Gorici polkovnik Sala na zdravstvenem dopustu, je prevzel za-
dar pa še vedno premalo za vse večji promet, ki se tod odvija. Stopila je pri sprednjem delu avtobusa na cesto, kjer jo je podrla šoferka 24-letna Jolanda Soban iz Jamelj št. 41, ki se je s svojim fiatom vračala z dela v Gorici. Deklico je zadela s sprednjim delom ter jo vrgla na desno Stran ceste, kjer je obležala ■v- nezavesti-
nili čez Naaja je stopila naprej j vabiti vsa šahovska društva iz Pri-ter za roko peljala Suzi za sebo;. | morske. Prireditelji obetajo za ta Vtem je šofer avtobusa zakričal, naj j turnir lepe nagrade za prvih šest ne gresta čez cesto Verjetno je j ekip. videl od zadaj prihajajoči oseb-
Iju-IAGP ..po papežu Jaaezu~XXUX.,
Odobrili so nadalje prošnjo za Karabinjer, ki se je peljal v prispevek 50 milijonov lir za iz- jg[em avtobusu, je ustavil prvi av-
tomobil, ki se je peljal v Gorico; Ida Frandolič od Mikolov je deklico vzela v naročje ter ja je z avtom odpeljala v goriško ool-nišnico, kjer so malo Nadjo sprejeli na zdravljenje zaradi zloma lobanje, pretresa možganov, šoka in hudih notranjih poškodb; njeno zdravstveno stanje je izredno slabo.
Nadja se je v družbi svojih sošolk odpeljala včeraj dopoldne na vajo v Gorico, da bi sodelovala na današnji šolski prireditvi v Ka toliškem domu. Po vajah se je vsedla na avtobus, ki ob 12. uri

V NEDELJO V DIJAŠKEM DOMU
Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.20 nik; 21.15 Gospodarska panora-Ceški film »Zadnja jesen«.	ma; 22.15 Simfonični koncert.
JUG. TELEVIZIJA OD 18. DO 24.-V.-1969
NEDELJA. 18. maja
9.25 Po domače; 9.30 Pridelovanje krompirja; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Daktari in filmska burleska; 12.00 TV kažipot; 14.30 in 16.45 Monaco: avtomobilske Aifke; 15.00 šah; 15.30 Nogometno srečanje Jugoslavija - Avstrija v Erfurtu;	17.00 Polet vesoljske
ladje «Apollo 10»; 18.15 Jezdili so na zahod, film; 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 Humor oddaja; 21.20 Videofon; 21.35 športni pregled; 22.35 Evropsko telovadno prvenstvo za ženske.
PONEDELJEK, 19. maja 20.00, 22.00 Dnevnik; 9 35, 14.45
otroke; 18.30 En frangais; 18.45 Velika pustolovščina - film; 19.15 Popularna glasba; 19.45 TV prospekt; 20.30 3—2—1; 20.35 G. Bizet: Carmen - opera; 23.00 Finale za nogometni pokal
ČETRTEK 22. maja 9.35 in 14.40 TV v šoli; 10.30 in 15.10 Nemščina; 11.00 Angleščina; 15.40 Splošna Izobrazba; 16.30 Atletski miting «Alpe Adria«; 17.45 Trije župani; 18.00 Risanka; 18.15 Po Sloveniji; 18.45 Turobna jesen - film; 19.45 Cikcak; 20.00 in 22.55 TV dnevnik in polet vesoljske ladje ((Apollo 10»; 20.30 3—2—1; 20.35 A. Marodič: Kinooperater;
fkOOSplošna izobrazba!1 lfljcf An- \2°oje^Z.
PETEK, 23. maja 9.35 in 1445 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Dogodivščine Marka Piegusa - film; 18.15 Mladinski koncert; 19.00 Slovenska trgo vina na jugoslovanskem trgu; 19.45 Za boljši jezik; 20.30 3-2—1; 20.35 En krompir, dva krompirja - film; 22.10 Veš, vem. SOBOTA, 24. maja 20.00, 23.30 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 11.00 Polet vesoljske ladje ((Apollo 10»; 17.45 Narodna glasba; 18.05 E. Voss: Plešoči osliček; 19.15 Jugoslovanska revolucija; 20.30 3—2—1; 20.35 Bila Je ena stara slika; 21.00 Moda in modne popevke; 22.00 Filmska burleska; 22.20 Maščevalci - film; 23.10 TV kažipot; 23.35 Beograjska pomlad
gleščina; 17.45 Fant v televizorju: 18.00 Po Sloveniji; 18.25 Aktualna tema za samoupravljanje; 18.50 Godala v ritmu; 19.20 Dekle v poklicu; 19 45 Cikcak; 20.30 3—2 -1; 20.30 L. Andrejev: Balada o sedmih obešencih; 3145 Glasba Luke Sorkočeviča; 22.05 En frangais.
TOREK, 20. maja
9.35 in 14.45 TV v Soli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 11.00 Splošna zobrazba; 16.10 Francoščina; 17.45 Risanka; 18.00 Ostržek - film; 18.20 Obrežje; 18.40 Ansambel M. Dovžana; 19.05 Od zore do mraka; 19.35 Motivni svet Plestenjakove in Slane ; 20.30 3—2—1 ; 70.35 Vhod za igralce - film; 22.10 P Hindemith: Metamorfoze.
SREDA, 21. maja 9.35 TV v šoli; 17 45 Oddaja za
Zaključni nastop gojencev in roditeljski sestanek
Danes šolska prireditev v Katoliškem domu
Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici, vabi starše gojenk in gojencev na roditeljski sestanek, ki bo prihodnjo nedeljo 25. maja ob 15.30 url v prostorih Doma v Ul. Montesanto.
Vodstvo doma bo ob tej priliki prikazalo uspehe in neuspehe, probleme in težave, s katerimi so se srečavali vzgojitelji v teku šolskega leta pri vzgoji otrok, ki so jim bili zaupani. Sledil bo razgovor o nalogah in dolžnostih gojencev na šolskem in na vzgojnem področju v poletnih počitniških mesecih.
Po sestanku se bodo gojenke in gojenci predstavili staršem, gostom in prijateljem z igricami, recitacijami, pevskimi in glasbenimi točkami.
Danes popoldne z začetkom ob 17. url pa bo v Katoliškem domu v Gorici zaključna prireditev slovenskih osnovnih šol in srednjih šol iz Gorice in Okolice. Sodelovale bodo slovenske osnovne šole didaktičnega ravnateljstva iz Gorice in slovenske srednje šole. Na sporedu so igrice, recitacije in petje.
Cepljenje v Sovodnjah proti pasji steklini
Po zaključku cepljenja psov proti stekleni, ki ga je opravil občinski živinozdravnik dr. Tomba pretekli teden v števerjanski občini, bo isti zdravnik začel jutri, v ponedeljek s oepljenjem psov v sovodenj ski občini. Kot znano Je to cepljenje obvezno po vsej državi ter mora biti zaključeno do 30. junija. Lastniki morajo plačati za vsakega psa po 300 lir znižane pristojbine za cepivo in za zdravnika. Obenem priporoča živinozdravnik naj pripeljejo pse na določeno zbirno mesto točno ob navedeni uri in na vrvici Zbirna mesta so naslednja:
V Sovodnjah: jutri v ponedeljek od 9. do 11. ure na dvorišču žu-
panstva.
Na Peči: v torek od 9. do 10. ure na dvorišču Karla Batističa.
V	Rupi: v torek od 10. do 11. ure pri gostilni Ožbot Danilo.
Na Vrhu: v sredo od 9. do 11. ure pri gostilni Renato Devetak.
V	Gabrjah: v sredo od 11. do 12. ure na dvorišču Venceslava Černiča.
Danes sestanek šoferjev avtoprevoznik podjetij
Nedavna stavka šoferjev pri av-toprezovniškem podjetju Gratton, ki je popolnoma uspela, je sporočila nekaj podrobnosti o gospodarskem izkoriščanju šoferjev, ki prihajajo do izraza tudi pri drugih podjetjih te kategorije. Stavka je vzbudila zavest pri vseh šoferjih, ki izražajo svojo solidarnost z izkoriščanimi delovnimi tovariši. Zato so trdno odločeni, začeti z borbo proti brezvestnim izkoriščevalcem.
O nadaljnji borbi in ukrepih, ki jih bo treba sprejeti za uveljavljenje pravic prizadetih šoferjev, se bodo pogovorili na sestanku, ki ga sklicuje sindikat CISL. Sestanek bo danes, v nedeljo dopoldne ob 10. uri v prostorih gostilne Monte-verde v Ul. Giustiniani 40.
S traktorjem se je prevrnil
Sinoči ob 19.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 49-letnega kmeta iz Ločnika Erminia Markoviča iz Ul. Fomace 3. Zdravniki so mu ugotovili zlom nekaj reber, zlom palca na levi nogi ter več odgr-njenj po telesu ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Markovič je malo prej upravljal traktor na polju blizu svojega doma pri tem pa Je izgubil kontrolo nad vozilom, ki se je prevrnilo Ko je skočil s traktorja da bi se rešil si je povzročil navedene po-1 katero naJ
ni avto. Nadja, ki šoferjevega opozorila ni slišala, je vlekla na cesto, Suzi pa ga je slišala in je vlekla nazaj. Usoda je hotela, da se je Nadja iztrgala Suzi iz rok ter stopila izza avtomobila ravno v trenutku, ko se je pripeljala So-banova s svojim fiatom 850. Moč no je udarila Peričevo, da jo je vrglo v jarek
Udarec so prvi slišali bližnji stanovalci pri Mikolih. Nekdo je celo stekel na cesto, misleč, da se je nesreča pripetila njegovi hčerki. Pozneje so prek matere Suzi Krul-čeve o hudi nesreči obvestili Peričevo družino pri Ferletih. Mario Peric, ki poje v zboru «Kras», je skupno z ženo takoj odšel v bolnišnico, kjer sta ves včerajšnji večer prebdela pri postelji nezavestne hčerke.
Mala Nadja bi danes morala praznovati svoj rojstni dan v družbi svojih prijateljic; posladkati bi se morale s slaščicami, kot je prešlo že v navado Vsega tega ne bo. Njena prijateljica Suzi je bila včeraj brez besed; živo ji je pred očrni huda nesreča, ki se je pripetila njeni najboljši prijateljici. Tudi na današnjo šolsko prireditev bo kanila žalost, ki je zajela otroke osnovne šole na Palkišču
Tako je cesta po Dolu spet okrvavljena. Pred leti je v na las po-i dobni nesreči izgubila življenje šolarka Lidija Devetak, ko se je vračala iz šole V prometni nesreči je izgubil življenje Jožef Pahor, hujše ali lažje nesreče pa so se pripetile tudi drugim ljudem, ki živijo ob tej cesti.
Šahovsko srečanje Gorica-Nova Gorica
Šahovsko društvo iz Nove Gorice se je dogovorilo s šahovskim društvom iz Gorice, ki ima svoj sedež v kavarni Garibaldi, da bodo tudi organizirali medmestno šahovsko srečanje, ki se bo vršilo v soboto 7. junija ob 18. uri (po legalni uri) na 8 ali 10 deskah v kavarni Garibaldi v Gorici. Povratno srečanje bo teden pozneje, ali v
V drugi polovici junija pa bo srečanje šahistov iz Nove Gorice in Trsta na 10 deskah. Lani so bili v obeh takih srečanjih bolj uspešni šahisti iz Nove Gorice.
V PETEK ZVEČER V PROSVETNI DVORANI
Slovenski oktet navdušil goriške Slovence
V nabito polni dvorani so pevci izvajali izbran spored umetnih in narodnih pesmi
«Slovenski oktet« je bil po da.j- Batistič vd. Kaučič, gospodinj« ‘J
1 letna Angela Schrtsko vd ® -
šem presledku spet v Gorici, spet v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu, ki je bila ob tej priliki premajhna, da bi vase sprejela vse, ki želijo uživati lepo slovensko pesem. Povedali smo, da je bila stara prosvetna dvorana pre-
...v-,,- bOIVU '
to, upokojenka 78-letna Maria -rini vd. Cont,-en dan stara Montrasi, 4 mesece star otr Moreno Paoluzzi.	te
POROKE: mehanik Lucio TaV ,, na in uradnica Ortensia Brescia _
M ” wui u p4 vvii cwiu u » \JL d 11 Cl pi L | lici XXI Ut QlXl itott vy t lot t* —^	CiTO*
majhna za številno občinstvo, kljub ; prodajalec Danko Musini in^l0;
V PETEK
Župančičeva proslava v klubu «S. Gregorčič»
Klub «Simon Gregorčiču v Gorici prireja s sodelovanjem Slo venske prosvetne zveze v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 23 v petek 23. maja t. I. ob 20,45 Zupančičev večer posvečen dvajseti obletnici smrti velikega slovenskega pesnika Otona Zupančiča
Uvoano besedo bo imel književnik Mitja Mejak, Zupančičeve pesmi bosta recitirala znana gledališka igralca Stane Sever in Boris Kralj.
Ker bo to ena izmed zadnjih klubskih prireditev v tem letu in na dostojni kulturni višini vabi vodstvo kluba na večer tako Goričane kot okoličane.
STEVERJANCI
SE ZAHVALJUJEJO
Prosvetno društvo «Briški grič* iz Števerjanu, ki jc orga nizi ral o ob sodelovanju društva briških vinogradnikov letošnje nad vse uspele prosla ve ob priliki delavskega praznika 1. maja, se tem potom še enkrat zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k temu uspehu.
Še posebno se zahvaljuje vsem sodelavcem pri pripra vah, dalje govornikoma za njuna govora o pomenu prvega maja, vsem nastopajočim in udeležencem, ki so tudi dali svoj važen doprinos, da je letošnje praznovanje tako lepo uspelo, kar velja zlasti za prosvetna društva z Gori škega in s Tržaškega, ki so v tako velikem številu prihitela na to proslavo.
......................«uujiii..uiiiii.iiiihiiii.hii..urnim...mm,
NA ZBOKOVANJU V TURJAKU
Goriški lovci so proti zasebnim rezervatom
Demokratično izvoljeni pokrajinski odbor naj vodi vse lovske zadeve
Preteku četrtek so imeU v Tur-1 boru, ki naj ga na demokratičen jaku zborovanje lovci z Goriške- način izvolijo lovci naše pokrajine ga. ki se ga je udeležilo lepo šte- Ta odbor naj bi imel tudi nadzor-
vilo lovcev naše pokrajine. Raz pravljab so o osnutku novega deželnega lovskega zakona, ki pušča v veljavi zasebni značaj lovskih rezervatov.
Po daljši diskusiji so sprejeli soglasen sklep, da bodo odločno zahtevali od deželnega sveta, naj takoj prekUče ta diskriminacijski ukrep, ki ohranja privilegije zasebnih rezervatov, ki so v nasprotju s splošnimi interesi lovcev in tudi z republiško ustavo.
Poleg tega so na zborovanju postavili zahtevo po uvedbi demokratične uprave lovskih zadev, s bi poverili lovske za-
škodbe.
deve pokrajinskemu lovskemu od-
stvo nad upravo lovskih rezervatov v sodelovanju z obstoječimi lovskimi društvi.
POPRAVEK
V zvezi z našim včerajšnjim poročilom o predavanju v Kat. domu v Gorici moramo vnesti popravek: predavatelj se ne imenuje Anton ampak prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane.
temu, da je bil koncert v petek t.j. na delovni dan. Upamo, tako je tudi poudaril tajnik Slovenske prosvetne zveze Mundi Košuta, da bo prihodnji koncert Sovenskega okteta v lepi, moderni in akustični dvorani.
Oktetovci so prišli med nas novi zasedbi. Goričani Slovenski oktet prav dobro poznamo, saj imajo številni doma oktetovske plošče, med Goričani in člani okteta so tudi trdne prijateljske vezi.
Kvalitetna slovenska pesem ie vedno dobrodošla. Slovenski prosvetni zvezi, ki je koncert omogočila, tokrat ob sodelovanju kulturne ustanove EMAC <Citta di Gorizia«, čestitamo k uspehu. Isto časno pričakujemo, da nam bo i prihodnji sezoni omogočili poslu sati št kak kvalitetni slovenski zbor ;z Slovenije.
V spodnjih vrsticah pi inašamo strokovno mnenje našega sodelavca o koncertu samem.
* * *
Predsinočnjim smo imeli po dol geni času spet v gosteh Slovenski oktet.
Morda bi se bilo treba na tako izreden dogodek malo bolj pripravili in ga prirediti v primernejšem prostoru, kot je dvorana pri Pajku: dvorana se je namreč izkazala za ne ravno najbolj čedno, vsekakor pa premajhno, da bi lahko sprejela vse ljubitelje glasbe. Škoda!
<nNuva glasovna zasedba, s katero se nam je ob tej pri iki predstavil Slovenski oktet, se mi zdi, da se je v primerjavi s prejšnjo precej spremenila v medsebojnem razmerju. To je bilo opaziti predvsem v višjih glasovih. Največja novost pa je prihajata iz drugega konca, se pravi od basista Petra Čare ja: v solističnih delih nam je pokazal tako zvočnost in barvitost, da smo kar obstrmeli; prav tako pa smo se začudili, kako je znal svojo zvočnost v zborskih delih «kroliti», zato da ne bi preseg a drugih glasov in tako skalila zlito-sti zbora.
Oktet se nam je predstavil z zelo pestrim sporedom, saj je obsegal polifonske, romantične in moderne avtorje ter zbirko domačih in tujih narodnih pesmi Ob tako bogatem sporedu ima pravzaprav človek občutek, da ti ponujajo od vsake prvine le toliko, da te razdražijo. Zato ni čudno, če je oktet spravil občinstvo do podobne naelektrenosti, o kakršni smo slišali,
Zelo nas je prevze'a prožnost in lahkotnost (<ckot da bi skupaj dihalni, s katero je zbor prehajal od ene skladbe do druge. Mimo že znanih interpretacij in pa tistih, ki hitro učinkujejo, so nas najbolj prepričale in presenetile priredbe slovanskih narodnih in pa spiri-tuali.	M. R.
dajalka Annamaria Mastran mehanik Romano Bradeschia in i. jenka Elisabetta Manfreda; u sa nik Alberto Gabrielu in studeLj( Grazia Di Minica; bančni ura „.j Livio Di Blas in gospodinja M* , Luisa Vidoni.	,,e-;.
OKLICI:	mehanik Franco
nardi in prodajalka Rita D Lj. kapetan Giuliano Mattei in a aI niča Nella Tavagnacco; železL,re-Sergio Masetti in uradnica * dana Dambrosio; finančni s Vittorio Brucheri in Sosp0LnjK Maria Luisa Cristofoli; ura(L.e. Griogio Cremese in uradnica carina Pilotto; delavec Giovanni nin in gospodinja Eleonora ^
in
SP
železničar Silvio Picotti ška vrtnarica Graziella
piace'
Ga-
ni; pomorski kapitan Gior®j°cCio! i->-i in uradnica Adriana	0
bančni uradnik Giancarlo in učiteljica Vittoria Pizzuci

SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sklicuje svoj
18. REDNI OBČNI ZB0*
v nedeljo 15. junija 1969 9. uri v Prosvetni dvorani Gorici, Corso Verdi 13.
CORSO. 15.15:	«Bulht»,
Queen in J Bisset; film v barvah.
VERDI. 15.15: «Orgasmo»
amer**
c. Z
Kl®^
ker m L. Castel. Ameriški maskope v barvah; mladini' ir 18. letom prepovedan.	^
MODEKN1SS1MO. 14.45:	1(11
gazzo che sorride«, Al S. Martinhova; italijanski ^ film	C-
VITTORIA. 15.00: «Poor coW». ^ VVhite in T, Stamp, Ang1 ^ barvni film; mladini pod Irtom prepovedan.	e$t
CENTRALE. 15.00:	»Krakatoa g#.
di Giava«, M Schel) in O-ker Kinemaskope v barvah-
Tržič	*,
AZZLltKO. 14.00: «La piscina*.
Delon u' R Sclineider. ni)|e
KXCIS. SiO t. 14.00: Fi-aulein u e. S. Kendah tn CaPu
tor«,
Barvni film.	M-
PRINCIPE. 14.00; «Per un V* zone«, G. Hilton in G ^	-
Barvni film.	,<<jr
SAN M1CHKLK. 14.0?: «Sei tole per sei carogne«, V. ^ in R Gunner Barvni
čfi*? „ o®
POROKE
je od 12.
O S M I C A V Podgori pri SIRKOVIH točijo odlično domače belo vino.
Včerai-danes
ROJSTVA. SMRT] Ih
V goriški občini se do 17. maja se je v goriški občini rodilo 28 otrok, umrlo 8 oseb, poročilo se je 5 parov in 9 so jih okUcali.
ROJSTVA: Pier Francesco Bisia-ni, Paolo Sonego, IVO Kovic, Fa-bio Maestruzzi, Andrea Obit, Ren-zo Radini, Luca Sartori, Italo Su-biac, Sabrina Cecovini, Marco Mor-ganti, Italo Kos, Marta Cecchini, Alessandro Franco, Gianluca Franco, Gianni Lubrano, Rossana Marini, Simone Bergamasco, Cristina Cristiancig, Barbara Padovani, Mi-chela Munari, Sabrina Zorzlni, Paola Visintin, Stefano Valentinuz, Lucio Marangon, Monica Brisco, Stefano Bertozzi, Barbara Oggia-nu, Fabio Passoni.
SMRTI: upokojenec 58-letni Lu-ciano De March, upokojenec 49-letni Luigi Dominutti, gospodinja 82-letna Antonia Puja vd. Zando-meni, upokojenka 73-letna Mana
datek risanica «Tom in
Vrmj <>oruu
Soča (Nova Gorica) «Sest konj«, ameriški barvni filtri 16., 18 in	20	15.	pir
Svoboda (Šempeter): «Ujeti 'i L< stinji«, ameriški barvni fH1". ob 16., 18,	m	20.30.	iS*J
Deskle:	«Upor	Apačev«,	‘	S
barvni film - ob 17. in	.jj-
Prvačina: «48 ur do smrti«. n pt ško-ameriški barvni film "
16- 111 20.	Jjl
Šempas:	«Los tarantos«,
barvni tilm - ob 16. 20.	^
Kanal:	«Dolina lutk«, ah1*
barvni film — ob 16. in 20-
DEŽURNE LEKARNE
GORICA	oi’
Danes ves dan in ponoči D° ^ prta lekarna Tavasani, Kora°
Uja 10, tel. 25-76.
TR2IC	(e 1
Danes ves dan in ponoči >.^ Tržiču odprta lekarna «Al y gl tore« dr. Enneri in De Nord*s' Rosselli 23, tel, 72340.
DEŽURNA CVETLICABh}A ,))•
Danes je v Gorici odprta c.^<•* čarna Micheli Ferdinando, v
XXIV maggio 22, tel. 23-39-
OB_ ODKRITJU^ SPOMENIKA PADLIM_ ZA OSVOBODITEV_ IZ_ ZG OMSKE OBČINE
Globoko zakopani spomini na velike žrtve
in boje privrejo danes jasno in čisto na dan
y, •
l"*‘***"*Tm’-~
Zupan Guštin Josip v razgovoru z našima sodelavcema pred spomenikom
občine®nci1 nad vasmi zgoniške [stojne oblasti takoj odobrile za njali zaS°reli kresovi in	ozna-	j to namenjenega	prispevka, se je
hilt. ’ 01 nekoč, da	je danes	praz-	i v občini spontano pričela	nabiral-
5 ...	na akcija, ki je	v nekaj	mesecih
koj_ Nad so nabrali	mladi, kot ne-	w_^a za kritje	četrtine	stroška.
oih’g'2.ri,ra*i v kupe na posarr.ez-
l Kot i# £asmi in J° PriM?; kraflu eK°c. Kresovi so v naših kov nn sP°rninjali na prihod Tur-Oa 'va^2a.rJa-i ljudi, naj spravijo % ;no živino in pridelek in se tlijo 7j,e sami poskrijejo, ali utr-tovoe	“uiovi. v letih druge sve-
tod odi - f’ ko je slovenski nato kres023 °, svojem obstoju, pa leli vlL’ so nenadno zago-^azni/V. kfaških nočeh, pomenili *** je vzdu^e- Kraška mladi-ko	opozarjala na vsa-
!,t>jsltpniemdno zmago partizanske katero'’ -Vsako uspešno akcijo, za u,^ dodela in tako sporo-po upornih kraških »Uje , ’ da je bodočnost, ki se kakor ;„?t0zjem' prav tako Svetla,
6’ ^ sipa goreči brin. so nam v Zgoniku in v dne|1PriPovedova'>. kako je bilo ^Nirai’ 110 50 partizanske čete ‘tu. Ba Primorsko, proti Tr-, 9a „Te, se je, kot če bi ves H vf/6 \	so bili kresovi
]/i ,en kažipot borcem.»
f'5d y.©.Pa so °gnji na vrhovih Ses /^.vabili v Zgonik, kjer je “ ri.V.acana proslava pred no-uocinskim spomenikom pa-
v tjgviiiK, njci jc
'V nt^cana proslava pred no-’’ venskim spomenil Hek • partlzanski vojni.
J3* ž!Lleč,°.tem nam Je P°ve‘
^ iepan Josip GušUn. Popeljal spomenik in nam ga tostavp'	tribuno, ki je bila
k v ,za to priložnost, nam ^ino, Kopik besedah predstavil
Medtem je v letu 1966 nadzorni pokrajinski odbor izdaten odobril.
Vprašali smo župana, čemu tak spomenik.
Povedal nam je, da je spomenik posvečen vsem padlim za osvoboditev iz vseh krajev zgoniške občine. V Zgoniku, Saležu, Gabrovcu in pri proseški postaji že stoje spomeniki. Vendar je občinski svet soglasno sklenil, aa se postavi novi, ki naj bo posvečen vsem žrtvam in naj še trdneje poveže ljudi s tega konca Krasa k prisegi izpred petindvajsetih let.
Zahvalili smo se županu in se podali v vas. Na večjem dvorišču pred kmečko domačijo je v senci košatega drevesa balincalo nekaj možakarjev. Med njimi ie bil tudi Stanko Milič. Sedli smo za mizo, prijazna gospodinja je takoj natočila kozarce in se pomenili. Milič je star komunist. Že 1930. 1. je bil član »trojke*, ki je po vojašnicah in vaseh trosila letake.
Ko je čez deset let izbruhnila vojna, je na Krasu postalo vroče. Tam so tekli vodi visoke napetosti, ki so jih stalno stražile italijanske obhodnice. Pozneje so se jim pridružili še Nemci. V dvainštiridesetem se je iz doma podala prva skupina šestih mož. Iz Trsta so jim prinesli nekaj orožja, hrano pa jim je nosil sedaj pokojni župan Pirc. A ne dolgo. V juniju so ga zaradi tega aretirali in zaprli. Tedaj je Alojz Budin napisal Miliču pismo, v katerem ga
Zgonik, središče občine
Sp1akL0bčina’ Je dejal, je 1. S' v leSh^Jkj8 prebivalci "lorda * In 1944 Pa J‘h ** fcLPtetiran sto ad dvesto manj.
»«. da je v antifa-te7a"ija ,-P°ru sodelovala vsaka j' 1 '2 mladeničev in mož tekilo Zagr?k’.*0 za orožje in se tw ** Dan' "ribe. Prva skupina h," Pred Uzanov pa je nastala v Od ♦I?zs.ulom Italije, v letu
si §kr\ .	lf'
Vat kužkih okoliščinah, so
l	uiuiisuTi«],
in "Ovim * okoli Zgonika plačale ^fašisti Krvhim davkom. Nemci Ka Jvati ,Sj hoteli prebivalstvo oS. in j* ,, deportacijami. V nem-Halne odiiJanslta taborišča je iz k*6 jih °- © prebivalcev, 13 C* 2 "» več vrnilo. CNziraii’16 eatalo doma, so se C bont pemagali so Osvobodi > k... ln vojskujočim se fantomi orožjem in vsako-C^vam^trebšCinami. Med iz-*li j J "T1 svoje dolžnosti na 0«e,-	- o padli v zasedah
^ Se štirje aktivisti OF.
"ili ^ ga v ¥ namenjen spo meto hosuJr.ebčlnska uprava skle-I®,.* v letu 1965- k0 0sVo(v!^ 'Jala dvajseta oblet-^°d‘tve. Ker pa niso pri-
je prosil, naj prevzame skrb za šesterico. Utaborili so se bili na Volniku. To delo je Milič opravljal do triinštiridesetega, ko je bil zaradi izdaje aretiran. Odpeljali so ga najprej v tržaški Koroneo, nato v Benetke, Bologno in končno v Farli. Ob razsulu je direktor tamkajšnjih zaporov izročil ujetnike Nemcem, ti pa so jih depor-tirali v svoj »rajh*. V internaciji sta se z bivšim županom Pircem spet srečala in se po koncu vojne tudi odločila domov. Dva dolga meseca sta pešačila preko Nemčije in Avstrije do Krasa, kamor sta prišla 17. julija 1945. Hiše ni več našel, ostale so samo ruševine, v vaseh pa opojno vzdušje svobode.
Kako se je vračal iz internacije nam je pripovedoval tudi Karlo Grilanc. Spomnil se je tudi padlega aktivista Ludvika Kneza, enega izmed prvih predsednikov krajevnega odbora OF. Zaradi golega slučaja je bilo to zanj usodno. Nemec, ki je skočil preko kraškega zidu, je dregnil vanj, da se je zrušil. Med kamenjem pa je Knez bil skril zavoj dokumentov. Se istega dne so ga aretirali in nato odpeljali. Zavedel se je, da je končano in mirno dejal domačinom, ki jih je bil srečal: »Zadnjič ho-
dim po tej poti.* Res ga več ni bilo nazaj.
Kako je bilo v majskih dneh osvoboditve pa nam je pripovedoval pod latnikom v gostilni Ivan Kocman. Oči so mu sijale, ko je v pripovedi podoživljal ure in dneve prvih majskih dni.
Razgovor pod latnikom
»Devetnajsta brigada je 30. a-prila prodirala preko Krasa na Opčine. Še prej smo bili v Trnovskem gozdu, na Dolenjskem in Vipavskem. Z nami je bil «ruski bataljon*. Spominjam ge, kako smo prihajali v kra4fce vasi. V teku za zastavo! Iz Gornje Gabrovce v Repentabor. Priganjal nas je komandant Nanos, da je bilo joj. Jedli smo ki^tčtiaj, ko je bilo prav neobhodno potrebno. Minilo je tudi nekaj dni in nismo se dotaknili hrane. Bili smo navdušeni in srečni.*
Prekinili smo ga. Med pripovedjo nam je samo ob sebi dozorelo vprašanje, čemu ni tedaj za trenutek zavil domov, v rojstno vas, ki je že dolgo ni videl.
»Kaj pa, saj sem imel težko bredo s seboj. To pa je bila naša najzvestejša spremljevalka, brez nje pa tudi brigada ni mogla. Ob treh ponoči smo prodirali proti Opčinam. Cesto smo minirali, o-rientirali pa so nas Nemci sami, s svojimi raketami...*
In tako vse do 4. maja, ko so se boji za 19. brigado končali.
Ob prijetnem pogovoru je minila več kot poldruga ura, spominom pa ni bilo konca. Že župan Guštin nam je bil dejal, da so spomini globoko zakopani, toda v takih prilikah vse privre na dan prav tako jasno in čisto, kot če bi bilo včeraj.
še dolgo bi lahko obujali spomine na Junaško dobo narodnoosvobodilnega boja. Tukajšnjim ljudem je prirasla k srcu in o njej bi kar naprej govorili s ponosom in spoštovanjem. Usoda slehernega prebivalca teh krajev v tistih letih je že roman zase. Toda pri obujanju teh nepozabnih spominov, se od časa do časa njihova pozornost povrne v sedanjost, njihovi pogledi bežno obkrožijo okoliške gmajne, ki se na severni strani vasi polagoma vzpenjajo na kopaste griče, nato se spustijo nad vinograde v smeri morja, ki se prešerno kopljejo v pomladnem soncu, in končno obstanejo jned sivimi kraškl-mi hišami, med katerimi se podi za žogo truma razposajenih o-trok. Vse je tako praznično, polno veselega vzdušja, med temi domovi; človek ima občutek, da v teh vaseh zgoniške občine ni problemov, da se je vsakdanje trdo življenje ljudi strnilo v nekaj, kar odvzema skrbi, razočaranja in neuresničljive upe. Toda rahlo razočaranje vendarle odseva lz oči starejših kmetov teh kraških vasi, in mladina se polna naveličanja in privlačnih upov nestrpno ozira v smeri sonca, od koder se ob dolgočasnem vremenu razločno sliši šum vabljivega mestnega vrveža.
«Vidite, na oni strani je bilo včasih veliko vinogradov, danes pa je svet tam okoli zapuščen; še živine, ki se je v mojih časih kar gnetla po gmajnah naokrog, skorajda ne vidite več/* nam je dejal priletni možak in nam s prstom kazal na kraje, kjer se mali kraški zidki potapljajo v bujnem zelenju. «Mladina noče in noče več delati na kmetiji,* nam Je še dejal z zaskrbljenim glasom.
Kamor smo šli, povsod iste u-gotovitve, ista zaskrbljenost: mladina noče več kmetovati! Kaj bo
Od nepozabnih spominov do današnjih skrbU načrtov9 nerešenih vprašanj - Beseda o prosvetnem in športnem delovanju naprednih in podjetnih zgoniških občanov
s temi kraji, kjer se ljubitelji pristne domače kapljice s steklenicami in sodčki pod pazduho gnetejo pred vaškimi gostilnami in osmicami za liter kraške črnine, smo se vprašali. In pršut, domači kraški pršut? Ali ga bodo morali celo domačini naročati v mestnih skladiščih?
Vprašali smo mlajše, kaj mislijo o tem. Marsikdo je odgovoril, da sploh ne misli popolnoma zapustiti kmetije, se ji pa izključno posvetiti se itak ne splača, ker kraška zemlja ni dovolj radodarna, da bi s svojim pridelkom lahko zadostila potrebam povpraševanja. Po njihovem mnenju se človeku teh krajev izplača, da se primemo zaposli pri kakem mestnem nodjetju, kjer je zaslužek, četudi skromen, zagotovljen, in je, tudi prostega časa na ta način dovolj. Na kmetiji pa je človek suženj časa in je zaslužek odvisen od razpoloženja letnih časov.
Velika
zvestoba
zemlji
Zaposlitev v mestu in v majhni meri delo na kmetiji, izključno za svojo porabo. Tako je mnenje mladih ljudi teh krajev, željnih lažjega življenja, kot so ga imeli njihovi predniki, ki niso imeli v svojih mladih letih druge izbire: naporno delo na kmetiji ali še napornejše v kamnolomu.
Za mnenje smo vprašali domačina Mira Žigona, občinskega svetovalca, in edinega kmetovalca v vasi, ki se ukvarja izključno s kmetijo, človeka, ki temeljito pozna probleme vinogradništva, poljedelstva in živinoreje v teh krajih. Na vrhu vasi nas je njegova 'domačija 'sprejela v vsej svoji prostranosti. Visoka, na novo prepleskana hiša z zgledno u-rejenim vrtom in dvoriščem, nam je na prvi pogled dala vtis, da tu vlada skrbno in urejeno gospodarjenje. V hlevu enajst glav živine, polni hrami sodov domačega vma! Kako naj bi človek ne občudoval teh ljudi, prežetih s skromno in ognjevito ljubeznijo hkrati do svoje zemlje, do njene pretekle, sedanje in bodoče usode! Mira ni bilo doma. Odpravil se Je po vasi, da bi zbral prostovoljne prispevke vaščanov za občinski spomenik, ki kraljuje na sredi vasi, med šolo in občinsko palačo. Dobili smo ga še-
le pri županu Guštinu, s katerim sta vneto razpravljala ravno o tem, kako bi se primerneje u-redilo vse potrebno v zvezi z bližnjim odkritjem spomenika. Najlažje je pogovor stekel o vinogradništvu. Ta problem je tamkajšnjim ljudem najbolj pri srcu, ker je vinska trta tu doma in jim daje največ zadoščenja, saj ima trta med drugimi dobrimi lastnostmi tudi to, da lahko prenaša sušo, velike količine apnenca v zemlji, ter dobro uspeva tudi v siromašni zemlji in na strmih pobočjih. Nato se je ugotavljalo, da ima mleko prenizko ceno in se zato ne splača rediti živine; v zadnjih časih dobro nese cvetličarstvo, ker je povpraševanje mestnega trga po tej kulturi v stalnem naraščanju. In spet se je zaskrbljeno ugotavljalo, da delovne sile na kmetijah ni, mladina zapušča delo na polju in se zateka v mestna podjetja, čeprav se je tehnika silno modernizirala in zamenjala tradicionalno kmetijsko orodje s traktorji.
Zgoniška občinska uprava pa i-ma poleg tega še veliko drugih problemov, s katerimi si bo morala v bodoče beliti glavo, čeprav je v zadnjih letih napravila precejšen korak naprej, še pred leti je bila zgoniška občina najbolj zapostavljena med vsemi občina-
mi našega področja. Predvsem se je to poznalo na turističnem področju. S popolno ureditvijo cestnega omrežja pa se je tudi ta občina vključila v tujski promet in zaradi slikovitih krajev ter mnogih zanimivosti že lahko konkurira sosedni repentabrski občini in ostalim. Zgoniški župan nam je med drugim celo povedal, da se pred jamo v Briščikih v enem samem popoldnevu zbere do 25 avtobusov s turisti iz najrazličnejših krajev sveta, da ne govorimo o zasebnih avtomobilih, ki se le s težavo prerivajo med gnečo
Prosvetno in športno delovanje
Tudi kamnoloma na Brišču in Repniču sta v zadnjem času silno zaživela in zaposluje kamnolom belega kamna v Repniču že 33 delavcev. S tem je končala do-i ba, ko so kmetje na lastno roko kopali kamen na svojem zemlji-I šču in iz njega klesali najrazlič-) nejše predmete, stopnice in velike posode, nagrobne ter obcestne kamne. Še danes je marsikje po gričevnatem svetu zgoniške o-kolice onaz'ti velike vdolbine,
kjer so domačini kopali kamenje.
In nazadnje še beseda o prosvetnem in športnem delovanju teh podjetnih ljudi. Nenehno ob j navijajoča se sila naprednega ljud | skega duha je od nekdaj napaja-I la srca tukajšnjih občanov. Lah-j ko bi rekli, da je ljubezen do slovenske pesmi, do lepih slovenskih navad, značilna za te kraje. Vsaka vas je do pred kratkim i-meia svoje prosvetno društvo, in danes, ko ta društva trenutno ne delujejo, vsak občan čuti potrebo po njihovi obnovitvi. Tudi to mnenje smo povzeli med našimi razgovori z občani, kot mnenje, da je treba tudi športni krožek KRAS, ki sicer šteje kakih 150 članov in aktivno goji odbojko, še razširiti ter vanj vpeljati nove športne panoge
Prepolni prijetnih občutkov smo se ločili od teh krajev in ljudi, ki so nam po duhu in navadah tako blizu, a smo jih vendar premalo poznali.
Grič Strela na vzhodni strani vasi je s svojo plešo ljubosumno zakrival mesec soparne pomladne noči in razsvetljeni spomenik v čast padlim junaškim občanom, veličastno vzpenjajoč se proti nebu, je naprej obujal nove spomine.
Stojan Spetič - Dušan Kalc Foto Albin Bubnič
Grilanc Karlo in Kocman Ivan pripovedujeta o narodnoosvobodilni borbi
. ..................I.IIIIIIIMII.lili.Illllllll.Illlllllllllllllllllllllllllllll.Illlllllllllll.Illllllllllll.I llllilll Hilli H lili IIIII illllill III lit) H lili lili Hill.IIIIIIHHIHH.HHIIII
NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE KROMPIRJA
Kraljica Marija Antonietta je na kosilu postregla gostom s krompirjem v oblicah
v
Krompir so prinesli v Evropo Spanci, med zadnjimi pa so ga začeli gojiti in jesti Francozi
Pri nas je krompir glavni del prehrane. Od pridelkov pa je med najvažnejšimi. Sedaj na pomlad skrbi vsak kmet, da vsadi najboljše krompirjevo seme, da bo, če bo letina, tudi pridelek lep in dober in da ga bo dovolj. Paziti pa bo moral, da bo krompirjevo njivo dobro obdelal in da bo pridno uničeval koloradskega hrošča, ki se poleti zelo razpase po krompirišču in ga u-ničuje. Menda je v Italijo prvi prinesel krompir neki Tomaso Fiaschi v 17. stoletju. Je pa gotovo, da je pater Vital Magazzi-ni prvi pisal o gojenju krompirja že v letu 1625. V začetku so ga imeli po botaničnih vrtovih kot okrasno rastlino. Sele konec 17. stoletja so ga pričeli uporabljati za hrano, ko ga je beneški gro! in senator Vincenc Dandolo pričel gojiti v večjih količinah kot «zemeljsko jabolko* za človeško prehrano.
Leta 1537 je španski konkvistador s svojimi vojaki izropal neko vas v Andih. Lačno moštvo je po hišah iskalo hrane. V vsaki hiši pa so našli v shrambah debele gomolje, ki so služili ljudem za hrano. Tudi ti obiskovalci so si spekli nekaj gomoljev, Jih pojedli in izjavili, da so zelo okusni tudi za španske želodce. Indijancem so bili ti gomolji glavna hrana in so jih imenovali «papa». Španci so po hišah
pobrali mnogo teh gomoljev, jih prinesli v taborišče in jih imenovali «patata» - krompir. Od tedaj je krompir nastopil svojo zmagoslavno pot po vsem svetu in gotovo je, da je ravno ta rastlina bila največje bogastvo, ki so ga španski konkvistadorji prinesli v Evropo s svojih pohodov po Ameriki.
Res pa Je tudi, da je bilo treba dolgo čakati, da se je krompir po Evropi kot hrana uveljavil. Ljudje sami so mu napravili zelo slabo reklamo, ker so govorili, da ta novo uvožena rastlina prenaša gobavost, jetiko in rahitis. Bilo je treba mnogo odličnih gospodov, da so ljudi prepričali, da je južnoameriška rastlina odlična hrana.
Leta 1588 je cerkveni legat iz Španije poslal na Dunaj na cesarski dvor nekaj krompirja. Tudi tu so ugotovili, da je zelo okusen za vse želodce in celo za kraljeve, da ne govorimo o revežih, ki so bili zadovoljni, da so z nečim napolnili prebavni trak.
V Nemčiji, ki Je zibelka pečenega krompirja, ga Je uvedel Friderik Veliki leta 1744. So pa morali vojaki prisiliti kmete, da so ga pričeli saditi. Je pa vojna prisilila ljudi, da so krompirju določili častno mesto v človeški prehrani. Med vojnimi ujetniki je bil tudi Francoz Parmentier,
pariški lekarnar, ki je prinesel krompir iz Nemčije v Francijo. Opozoril je tudi kralja Ludvika XVI. na izredno pridobitev. Podaril mu je 40 ha zemlje, da zasadi novo hrano. Cvetoči krompir si je ogledala tudi kraljica Marija Antoinetta. Priredila je sprejem in večerjo, pri kateri je bil krompir glavna hrana, narejen na razne načine celo samo kuhan s soljo v oblicah.
Polja, zasajena s krompirjem, so stražili vojaki, dokler jih ni Parmentier ukazal odstraniti. Po odstranitvi vojakov so ljudje zelo kradli po njivah dragocene gomolje. Parmentier je umrl. Njegov grob so zasadili s krompirjem, ki je pričal o hvaležnosti Francozov do človeka, ki je prinesel v domovino tako odlično hrano.
Tudi v Angliji je imelo plemstvo najprvo krompir, a kmalu nato so ga že prodajali po londonskih ulicah lepo zapečenega. Pozimi pa so gorke gomolje vtikale dame v mufe, da so si grele roke.
Krompir je rastlina zapadnega sveta in vendar sta bili potrebni dve stoletji, da Je prišel v Evropo. Krompir je doživljal tudi huda leta, kakor slabe letine, sušo in vojne pohode. Kmetje pa so posadili tudi okuženo seme in niso nič pridelali. Ljudje so se morali izseljevati, ker je na-
stopila lakota, tako da so umirali. Krompir je redilna rastlina. Srednje velik krompir ima 100 kalorij, vitamine, mineralne snovi in škrob.
Agronomi delajo poskuse, da bi obsevali krompir z radioaktivnimi izotopi, da bi zaustavili kaljenje uskladiščenega krompirja. Tak obsevan krompir vzdrži uskladiščen tudi dve leti. Ponekod potrosijo po krompirišču derivat hidracine, ki uspava rastlino in ji s tem podaljša življenjsko dobo.
Velike krompirjeve površine obdelujejo s stroji od sajenja do odprave na trg. Na trgu ga prodajajo umitega in že olupljenega v najlonskih vrečkah. Vsako leto se pridela več krompirja na manjših površinah. Pred 30 leti se je pridelalo 67 stotov na ha, danes že 170 stotov. Proučevanje krompirja se nadaljuje in pričakujejo se novi izsledki ljudi, ki bedijo nad pridelkom.
M. P.
llllllllllillillllllllllllllllllllllllllillllllllllliiimiillilll
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. protest, bolnica; 2. Roberto, Adamsit; 3. o-ker, raster, kal; 4. gad, pastir, Gana; 5. av, listek, melos; 6. kost, aero; 7. arara, snetje, ma; 8. Sand, alinea, pen; 9. sas, Ara-kan, pust; 10. Abaeban, revolta; 11. Messina, ejektor.
Veljaven od 18. maja do 24. maja 1969
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) V ljubezen-I	\	skih	zadevah bo vla-
l	J	dalo	večje ravnoves-
J je. Priporočljiv je ^ molk in opazovanje. Šele čez nekaj časa se bo odkrilo,	da	se	vajina značaja
skladata. Na delu boste morali	na	pol	poti	menjati smer,
pri čemer pa ne smete nikogar obvestiti. Imeli boste motnje v črevesju in na jetrih.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neka oseba I	\ 130 imela dobre na-
) mene z vami in jih bo tudi izrekla s primernimi besedami. Priporočamo vam družbo veselih ljudi, ker ste nagnjeni k melanholiji. V poslovnih zadevah morate vsako dejanje izvršiti zelo spretno. Zdravje se vam bo izboljšalo in okrepila se vam bo energija.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V ljubezenskih zadevah boste dosegli zadoščenje. Prejeli boste neko vabilo in darila, ki bodo potrdila, da vam ljubljena oseba zaupa. Na delu boste morali pohiteti, sicer ne boste mogli uresničiti načrta. Zdravje se vam bo okrepilo in živci bodo spet v redu.
KAK (od 22. S. do 22. 7.) V ljubezni morate biti nekoliko drzni in sreča vam bo naklonjena. Premagali boste vse ovire, ki motijo vaše razmerje. Priporočamo vam molk o neki tajnosti. Na delu boste nekaj zvedeli in pametno bi bilo, da bi novico izkoristili sebi v prid. Priporočamo vam več gibanja.
LEV (od 23. 7. do 'N 22. 8.) V čustvenih / C m. \ zadevah boste zrna-j šali. Imeli boste V J mnogo prijateljev, v-----^ ki vam Dodo kaza-
li naklonjenost. Sploh vam pojdejo vsi na roko. Na delu se je nekaj zataknilo, vendar vam bodo sodelavci pomagali, da to prebrodite, če boste več počivali se bo zdravje popravilo.
DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) V ljubezenskih zadevah boste imeli neko u-godno priliko in boste srečni z osebo, ki ji doslej niste upali povedati, da jo imate radi, ker se vam zdi premlada. Sedaj ko boste na delu uresničili svoj smoter, ne smete obupati zadnji trenutek. Boste precej u-trujeni.
TEHTNICA (od 23
9.	do 23.	10.) V
zvezi s čustvenim življenjem bi bilo dobro, če bi šli na neko potovanje. Nebo lagala, vendar se laž takoj odkrila. Na
delu boste nekoliko napredovali, vendar boste morali paziti, da se ne odpoveste svojemu mestu. Slabokrvnost.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) Bilo bi prav, da se otresete pogubnega vpliva neke osebe drugega spola, ki
vas je imela doslej samo za norca. Zahtevajte odkrit in jasen odgovor. Na delu boste zelo spretni in boste zaradi tega dosegli velik uspeh. Bojujte se proti preveliki malodušnosti, saj ste konec koncev zdravi.
STRELEC (od	22.
11.	do 20. 12.) Če
hočete v čustvenih zadevah stvar dobro zaključiti,	ne
smete pustiti drugim, da vplivajo na vas. Ljudje	v	vaši	bližini namreč	niso
iskreni. Prejeli boste prijetno pismo. Na delu boste utrujeni, a morate vztrajati. Bolela vas bo glava in trpeli boste za nespečnostjo.
KOZOROG (od	21.
f \ 12. do 20. 1.) Neke ( ki osebe vam bodopo-Imagale in vas bo-' ^	~17/ do podprle, hkrati
S pa vam bodo pokazale	mnogo razumevanja.	Na
ta način se bo vaša čustvena razburkanost pomirila. Na delu utegnejo nastati manjši spori, a bodite vedno vljudni. Z jetri ne boste zadovoljni.
VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) čustveno obzorje se bo razširilo. Oseba drugega spola vam bo	po
kazala veliko spo štovanje. Sploh se bo vnela res velika ljubezen. Na delu lahko pride do velike preno vitve, vsekakor pa bodite zelo realistični. Zdravstveno se boste zelo dobrn počutili.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Lahko ste zadovoljni, ker ste zelo ljubljeni, pa tudi prijatelji so vam vsi vdani. Nihče vas ne bo prevaral, zato popolnoma zaupajte. V kupčij-skih zadevah je nastala velika in nevarna vrzel, ki jo je treba takoj zapolniti. V zvezi z zdravjem ne bo nobenih sprememb.
ka oseba bo njena
©
MOŠKO KOŠARKARSKO PROMOCUSKO PRVENSTVO
Kolesarska dirka veteranov za «3. pokal Lonjerja»
V zadnji prvenstveni tekmi Bo Maver ju letos končno uspelo
lepa zmaga Borove peterke
Ekipo Bora zapušča eden njenih najboljših igralcev, dr. Savo Spacal
DOMAČI ŠPORT
DANES
Nedelja 18. maja 1969
NOGOMET
Pokal Standreža 15.30 v štandrežu
Breg - Juventina
17.15 v štandrežu
Vesna - Sovodnje
Začetniško prvenstvo
11.15 v Trstu, stadion «1. maj»
Breg - G. Viani
ODBOJKA
ženska C liga
10.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor B - Corridoni
Moška D liga
09.00 v Gorici, Ul. Puccini
Olimpija • Bor B
10.00 v Vidmu, Trg Osp. Vecchio
CSI Friuli - Kras
KOŠARKA
«1. divisione» 08.00 v Trstu
CRDA - Bor
Naraščajniška nagrada Servolana " Bor
ORIENTACIJSKI POHOD
POP za «Pokal Z. Jelinčiča* 08.30 v Bazovici
CSI Videm - Bor 43:51 (24:27) i ber v Borovi peterki in najboljši
BOR: Sancin 2, Fabjan 2, Rudeš, Spacal 17, Starc 5, Sirk 6, Ambrožič 12, Tavčar, Zavadlal 7.
CSI Videm: Bertossio, Comuzzo 8, Adorini 6, Ballico 5, Cecconi 8, Vida 12, Raza, Colonello 2, Failutti 2, De Giusto.
SODNIKA: Tonzig in Comelli iz Gorice.
KAZENSKI STRELI: Bor 7:20, CSI Videm 11:22.
Borovi košarkarji so v četrtek zjutraj v zadnjem srečanju letošnjega promocijskega prvenstva želi lep uspeli, šlo je za zadovoljivo zmago, katero so si «plavi» priborili zaradi odlične forme nekaterih igralcev in izkušenosti, katero so Tržačani prikazali v zadnjih minutah srečanja, ko so se domačini približali ter v 17’ celo povedli z 41:39. «Plavi» so preboleli trenutno krizo ter ponovno povedli po zaslugi svojega najboljšega igralca, Spacala. V zadnjih dveh minutah pa so Videmčani skušali zaustaviti zalet slovenskih košarkarjev s taktičnimi osebnimi napakami, kar pa se ni obneslo, ker so slednji dosegli visok odstotek prostih metov.
Ekipa Bora je zasluženo zmagala na videmskem igrišču, kjer je dokazala dokajšnjo mero uigranosti. Ta ni nikoli zatajila, ker je prof. Mari razpolagal z dobrimi menjavami, med katerimi je bil tudi Sancin, ki se je po daljšem premoru ponovno oprijel košarke. Obramba slovenske peterke je zadovoljila in običajna cona «2-3» ni puščala večjih vrzeli za strel in «plvote». V napadu so «plavi» izkoristili protinapad in pogosto so se posluževali pivotov.
Najboljši na igrišču je bil dr. Savo Spacal, ki je v četrtek odigral najbrže zadnio tekmo v dresu Bora. Dr. Spacal bo namreč čez dober mesec odpotoval v ZDA in zdi se, da se je predvčerajšnjim zaključila njegova uspehov polna košarkarska kariera. Brez Spacala, ki je bil ste-
strelec sploh, bo igra plavih doživela globoke spremembe ln gotovo bo občutila pomanjkanje Spacalove izkušenosti. Odgovornost prihodnjega prvenstva bo torej vsa na ramenih mlade peterke.
Adrljan Zavadlal
■iiiiiiiiiiiiHuiiitmmimiiiiiiimiiiiimiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniH
15. povratno kolo
ATALANTA — CAGLIARI Acemese
FIORENTINA — VARESE Pieroni
INTER — BOLOGNA Giuntl
L. VICENZA - H. VERONA D’Agostini
NAPOLI — PIŠA Carminati
PALERMO — MILAN Bemardis
SAMPDORIA - JUVENTUS Sbardella
TORINO — ROMA Gussord
14. povratno kolo
CATANIA — PADOVA Trono
CESENA - LIVORNO Lattanzi
FOGGIA - TERNANA Porcelli
LAZIO — BARI Lo Bello
LECCO — MONZA De Marchi
MANTOVA — GENOA Angonese
PERUGIA — CATANZARO Casarin
REGGIANA — COMO Francescon
REGGINA — MODENA Gonella
SPAL — BRESCIA De Robbio
A SKUPINA
Cii!
14. povratno kolo
ALESSANDRIA — SOLBIATESE Ferrari
BIELLESE — UDINESE Beccaria
LEGNANO — CREMONESE Vannucchi
MACOBI ASTI — TREVIGLIESE D’Amico
MARZOTTO — SAVONA Gialluisi
NOVARA — VERBANIA Lazzaroni
PIACENZA — MONFALCONE Clerico
RAPALLO RUENTES — TREVISO Lattanzi
TRIESTINA — PRO PATRIA Chiapponi
VENEZIA — SOTTOMARINA Campanini
SPDT bo priredilo 25. maja ob 10. uri zjutraj na svojem rekreacijskem prostoru v Bazovici (ob nogometnem igrišču Zarje)
športno - zabavno nedeljo
za otroke z raznimi tekmovanji. Vabljeni so vsi osnovnošolski otroci in dijaki iz nižjih gimnazij. SPDT vabi posebno tiste otroke, ki se nameravajo posvetiti v prihodnji sezoni smučarski aktivnosti in tudi tekmovanju v tej panogi.
osvojiti prvo mesto v Lonjerju?
Start dirke bo v Lonjerju ob 14. uri - Proga meri 70 km - Prihod na cilj približno ob 16. uri
Danes bo v Lonjerju tretja izvedba kolesarske dirke za veterane, ki jo priredijo izključno Lonjerci, medtem ko služi kolesarski klub Hausbrandt le kot legalizacija dirke. Drugače bi te dirke ne mogli izvesti, kajti cestne dirke lahko prirejajo le klubi, ki so redno včlanjeni v CONI. Drugo leto bo morda drugače, saj se slišijo govorice, da bi v sklopu Uniona napravili posebno kolesarsko sekcijo, ki bi prevzela pokroviteljstvo in vse stroške za dirko. Upajmo, da bo do tega prišlo, saj je škoda, da se vaščani trudijo, drugi pa pobirajo pohvale in priznanja.
Kot že druga leta so tudi letos vsi upi Lonjercev vloženi v domačina Maverja, ki se je v prejšnjih dveh izvedbah uvrstil na drugo mesto, potem ko je vseskozi vodil in bil najaktivnejši na celotni progi.
niiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiuiniiiimuiiiuiiiiiimiiiimimiiiuiiiiiiiiuiimiiiiuiiiiiiiiiiiHii
KOŠARKA NA MLADINSKIH IGRAH
Polet zmagal na lestvici kljub porazu proti Mivarju
MIVAR — POLET 38:28	(17:16)
MIVAR: Ferrante 4, Cecchetti 10, Giardina, Luin 14, Stocovich 6, Zonta 2, Sergi 2, Starz.
POLET: Kraus 4, Gantar, Danev 11, Jugovič 2, Košuta, Sosič Jani 6. Sosič Adriian 5.
SODNIKA: Frizzatti in Kafol.
PROSTI STRELI: Mivar 2 : 10, Polet 4 : 18.
5 OSEBNIH NAPAK: Sosič Jani in Hrovatin.
S tekmo med Poletom ln Mivar-jem se je zaključilo prvenstvo v okviru mladinskih iger B skupine. In ravno to srečanje je odločalo o zmagovalcu te skupine. Pred tekmo so bili namreč v vodstvu na lestvici z dvema točkama prednosti Openci: mivarčanom je sicer uspelo razliko nadoknaditi, vseeno pa je zmago-valeo te skupine zaradi boljše razlike v koših ostal Polet.
Zanimanje za to srečanje je bili veliko. Okrog igrišča so se zbrali številni domačini, ki so vso tekmo burno navijali za svoje Igralce. Na koncu so sicer ostali razočarani, toda sprijazniti so se morali z dejstvom, da je bil Mivar res močnejši.
Tekma je bila izenačena le v prvem polčasu, ko so domačini igrali v popolni postavi. Proti koncu prvega polčasa je moral namreč zapustiti igrišče Sosič Jani (napra vil je 5 osebnih napak) in tako je imel Mivar prosto pot do zmage, saj je bil odsoten tudi Hrovatin, Jugovič pa je imel že 4 osebne napake. Na ta način je bila naloga nasprotnikov lahka. Izkoristili so vse prodore, sicer pa so tudi pokazali povezano in hitro igro, v kateri se je posebno izkazal mali Luin, ki je uspešno zaključeval protinapade. Njemu sta odločilno pomagala še Cecchetti in Stocovich.
Kaj pa Openci? Dali so vse od sebe, toda nič niso mogli proti razigranemu nasprotniku. Pozna se jim, da so vsi začetniki in sloni vsa njihova igra le na treh igralcih in sicer na obeh Sosičih ter Danevu. Ko je moral zapustiti igrišče Sosič Jani, pa je nastala na igrišču prava zmeda, kajti košarka je igra za 5 igralcev in ne za tri. Vsekakor jim
valci B skupine, česar pred pričetkom iger ni nihče pričakoval. Končna lestvica:
Polet	6	5
Mivar	6	5
Bor «A»	6	2
Bor «B»	6	0
10
10
4
0
jan —
PRVENSTVO «1. DIVISIONE*
Danes Bor-CRDA
Po četrtkovem počitku bodo «pla-vi» spet nastopili v nedeljo proti CRDA, m sicer ob 8. url zjutraj. CRDA se trenutno nahaja skupaj z Borom na zadnjem mestu lestvice z edino zmago, ki so jo dosegli samo proti borovcem v prvem delu prvenstva. Zmagali so z razliko treh točk prav v zadnjih dveh minutah, potem ko so «plavi» vodili celo z 10 točkami v prvem in drugem polčasu.
Ekipo CRDA sestavljajo vsi mladi igralci, ki so nastopali v mladinskem prvenstvu, sicer pa obvladajo košarkarsko tehniko razmeroma dobro.
«Plavi» bodo nastopili v običajni postavi in sicer Martin in Rajmund Kralj, Tavčar, Čermelj, štokelj, Kafol, S. in W. Hrvatič. Vodstvo gleda na to tekmo z zaupanjem, saj CRDA ne b; smela biti trd oreh za borovce.
Nedeljsko kolo ni prineslo večjih presenečenj, škedenjci so premagali borovce, Mivar je premagal z nekoliko težave Cianocolori, Italsider pa ni imel težav proti CRDA.
Nekoliko drugače je bilo v četrtek. Mivar je premagal CRDA, Italsider pa Cianocolori. Na sporedu je bila tudi tekma med Don Boscom in Servolano, ki sta na vrhu lestvice.
Lestvica:
Don Bosco in Servolana 14 točk, Italsider 12, Mivar 10, Cianocolori 4, Bor in ORDA 2.
— jan —
Zgleda pa, da so letos njegove možnosti za končno zmago precej omajane, kajti za tekmece bo imel najboljše kolesarje iz Veneta, ki so znani po svoji vzdržljivosti ter po močnem končnem sprintu. Z druge strani pa ima Maver letos na razpolago boljšo ekipo, saj tekmujeta z njim brata Stefilongo, medtem ko je bil lani praktično sam, brez večje opore. Med favorite pa je treba med Tržačani prištevati, poleg prej omenjenih, še Bartolija, medtem ko so med «tujci» najnevarnejši prvi zmagovalec «Pokala Lonjerja» Zamprogna ter brata Bil-lato. izmed katerih si je eden izbojeval prvo mesto lani. Na splošno pa bo letos konkurenca hujša, kajti nekateri kolesarji, ki so zelo cenjeni, bodo prišli preizkusit progo, kjer bo poleti državno prvenstvo. Zvedelo se je namreč, da bo zadnjih 50 km državnega prvenstva potekalo Po cestah, kjer se bodo kolesarji borili za osvojitev «3 pokala Lo-njerja».
Start bo v Lonjerju ob 14. uri, nakar se bodo kolesarji podali po naslednji poti skozi vasi: Lonjer -Bazovica - Padriče - Trebče - Opčine - Prosek - Sv. Križ - Nabrežina - Sesljan — nato po državni cesti «202» vse do pod Katinare — po cesti Brigata Casale - Sv. Sergij -Domjo - Dolina - Boljunec - mimo Boršta in Ključa - Lonjer.
Celotna proga meri 70 km, ni preveč naporna, razen v zadnjem delu, ko se bodo morali kolesarji povzpeti iz Boljunca do končnega cilja. Nekatere težave predstavlja pot po trbiški cesti iz Sesljana do Opčin, drugače pa je proga položna in v začetnem delu idealna za hitre vozače. Na cilj bi kolesarji morali privoziti po približno dveh urah.
Za zmagovalce, pa tudi za poražence, je na razpolago obilica nagrad, ki so jih prispevali zasebniki kot tudi mnoga slovenska športna društva, ki delujejo na območju, kjer bo potekala dirka. Najvažnejši je seveda «Pokal Lonjerjas. Ta bo šel društvu, ki bo imelo največ svojih kolesarjev plasiranih med prvimi. N?, razpolago Je nato še več pokalov, spominskih plaket ter cela kopica praktičnih daril.
Radi
cev in za nabrežinski rikreatorij štirje igralci.
Končni rezultati turnirja so naslednji:
Razred A (letnika 1954 - 1955):
1.	Fabiani (š D Sokol Nabrežina);
2.	Carnelli (Nabrežinski rikreat.);
3.	Dobrila (š D Sokol Nabrežina);
4.	Legiša (š D Devin - štivan). Razred B (letnik 1956):
1.	Puglia (Nabrežinski rikreatorij);
2.	Pertot (š D Sokol Nabrežina);
3.	Mervič (š D Devin - štivan). Za S D Devin - štivan so se dobro izkazali Legiša Bruno, ki je osvojil 4. mesto v A razredu, Brecelj Martin, ki je osvojil 6. mesto in Mervič Vladimir, ki je osvojil 3. mesto v B razredu.
Danilo Tinta
ODBOJKA
ŽENSKI PROMOCIJSKI LIGI
Po dveh urah igre Sokol B-OMA B 3:2
OBVESTILO
SZ BOR
obvešča, da so vsak torek ln petek oh 16. uri na stadionu «Prvi maj*,
Vrdelska cesta 7, treningi za ko-
je ostalo zadoščenje, da so zmago- I šarkarske naraščajnike.
V četrtek sta se v Trstu srečali drugi ženski šesterki nabrežin-skega Sokola in tržaške ekipe OMA. Zmaga je po dveumem boju pripadla Nabrežinkam, ki so jo tudi zaslužile. Tekma sicer ni bila tehnično na višini, kar pa je tudi opravičljivo' saj so nekatere igralke sploh prvič nastopile. Kljub temu pa sta obe ekipi zadovoljili, čeprav bi Sokol zaslužil gladko zmago.
O tekmi sami ni mogoče Kaj dosti povedati. V začetku so povedle Nabrežinke in so gladko osvojile prva dva seta; nato pa so popustile in so dovolile nasprotnicam, da so stanje v setih izenačile. Napet in borben pa je bil zadnji set, v katerem sta obe ekipi pokazali vztrajnost in voljo do zmage, kar je bilo radi močnega sonca še precej otežkočeno.
Sokol je nastopil v postavi: Pertot, Maganja, Giandon, Colja M., Colja L., Franceschini, Gulič.
Prihodhjo tekmo bodo Nabrežinke odigrale danes proti Gaji v Padričah.
S. J.
NA MLADINSKIH IGRAH
Nastopili so tudi igralci društva Devin - Štivan
Tudi v devinsko - nabrežinski občini, kot v ostalih občinah tržaške pokrajine, se redno odvijajo mladinske športne igre, ki so v vsedržavnem merilu organizirane m finansirane od CONIja, medtem ko so na občinski in pokrajinski ravni organizirane od občinskih, odnosno pokrajinskih uprav.
Za mladinske športne Igre so se v devinsko - nabrežinski občini močno angažirala tudi športna društva, ki delujejo v okviru občine, kot n. pr. š D Sokol iz Nabrežine, ki je zelo uspešno organiziralo odbojkarski turnir, š D Pie-tas Julia, ki je organiziralo mladinsko veslaško srečanje in š D Devin - štivan, ki je organiziralo namiznoteniški turnir, katerega se je udeležilo mnogo kvalitetnih i-gralcev; smejo se namreč udeležiti iger samo igralci letnikov 1954, 1955 in 1956.
Za š D Devin - štivan se je udeležilo turnirja naslednjih šest igralcev:	Legiša Bruno, Brecelj
Martin, Legiša Klavdij, Mervič Vladimir, Volari Enzo in Mervič Boris, za š D Sokol nadaljnjih pet igral-
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, re linijo z Južno Ameriko, *e Unijo z zahodno Afriko ^ nudi prevoze po vsem sve| ,
modernimi transportnimi
jami od 8.000 do 18.0« nosilnosti.
Za vse informacije se obrni na upravo podjetja:	.	,
•SPLOŠNA PLOVBA*
Zupančičeva ul. 24 in na n*’
____
agente po vsem svetu.
Telesi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovb*
Telegrami: Plovba Telefon: 73470 do
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno	In gostilna Pri hro*'11
Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna »Zvezda ^ razen torka in barski program	te.efon
HOTEL SLON LJUBLJANA
OTOVA UL. 10. TEL. OD 20641 DO 20645
n
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA NARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGR ' MOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPRjf SOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI P®
APERITIVNI
STORI IN BANKETNA DVORANA •

ARETTA
ULTRA T HIN
med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka

Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA> Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
im min ExmttT
Prodaja na veliko ln drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah!
Izraden popust — Garancija —
VAS IN VAŠEGA GOSTA priporočamo
BUDJOLO
ODLIČNO KRAŠKO MESNO SPECIALITETO VEDNO NA ZALOGI PRISTNI KRAŠKI PRŠUT
31.
C.
MAKS ZADNIK
3
Med Snežnikom
in morjem
Spomini no NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri
Ogen je uničil tudi lepa sadna drevesa češnje, hruške m jablane na vrtu, na katere sem kot otrok tako rad plezal in se igral s sosedovimi otroki, se v poletni vročini hladil in užival blagodejno pihljanje svežih sapic s Snežnika in Javornikov. Ko sem si vse to ogledoval, so se v meni nagnetla in me vsega prevzela čustva žalosti, sovraštva do fašistov In nacistov.
Ko sem si ogledal ostanke rodnega doma, požganih sosednih hiš, prijateljev in vaščanov, se mi je v srcu kopičilo in pomnožilo neusmiljeno sovraštvo zoper hitlerjevske pobesnele zveri. Nisem več pomislil na nevarnost, ki je prežala name, bil sem pripravljen se spopasti sam s celim krdelom roparjev in se z njimi biti do konca. Čeprav nisem že cel dan jedel, nisem pomislil na glad. Napotil sem se dalje po vasi, da ugotovim ali je kakšna domačija ostala nepožgana. Prispel sem k sosedom Vrtnarjevim, hiša je bila sicer razbita, vendar ni zgorela. Potem sem si ogledal ožganine Kovačevih in Hriblja-novih ter Pavlovih domov. Pri Zgornjih Pavlovih hiša ni bila požgana, v njej pa je bilo vse prevrnjeno in razbito. Ko sem prišel v stransko sobo in zagledal na tleh posteljno blazino,
je utrujenost premagala voljo, zleknil sem se nanjo in takoj zaspal, prezirajoč nevarnost, ki je grozila vsak trenutek. Najhuje pa me je prizadela samota. V nekdaj tako živahnih domovih, polnih otroškega vrveža, je bilo vse tiho in mrtvo. 2e ves dan in vso noč nisem srečal živega človeka na pogorišču. Ni ga bilo, ki bi me pozdravil ali mi izrekel grajo ali me prijazno preklel: «Kaj te strela tod nosi» ali «Hodi k oštiji, nu» kot je bila navada Pregarcev.
Spal sem slabo. Celo noč sem se premetaval po blazini, mučile so me grozne sanje. Sanjalo se mi je, da Je ožgano zidovje padaic name, toda, neka nevidna sila je vedno kamenje prestrezala, da me nikoli ni zadelo. Zbudil sem se šele okoli 8. ure v samotni vlažni čumnati. Bil sem še ves omamljen od strahotnih vtisov tiste grozne noči. V meni so se še vedno sanje prepletale z doživetji.
Spet sem si ogledal vas. V dnevni svetlobi so zgledale ožgane razvaline še strašnejše. Bile so neme priče hitlerjevskega grozodejstva, ki so vpile po maščevanju.
Čeprav sem se zadržal več kot do 9. ure v vasi, nisem srečal človeka, ki bi mi povedal, kje so moji starši. Vrnil sem se nazaj k Pavlovim v sobo, kjer sem prespal. Strgal iz zvezka list papirja in napisal nanj, da sem prespal pri njih. Hkrati sem jih spodbudil, naj ne obupajo, ker smo vsi prisegli sovražniku boj do zmage in svobode, ki bo kmalu prišla. Ne spominjam se več točno, kaj sem vse napisal. Vem le, da si je oče Pavlov — Anton Zadnik to tako dobro zapomnil, da me še danes, čeprav je osemdesetletnik, o tem pobara. Moje spodbudne besede so ga opogumile, in ga spodbudile, da jo premagal grozo, obup In razdejanje, ker je v svojih najhujših urah prav Iz njih spoznal, da se osvobodilni boj krepi in nadaljuje, da partizanov ne more uničiti niti najhujši okupatorjev teror, ker je končna zmaga naša. Tudi njegova sinova Janez in Lojze, oba borca NOVJ, sta vojno preživela, čeprav je bil Janez hudo ranjen.
SREČANJE Z DOMAČINI NA POLJU
Od Pavlovih sem se napotil po vrtovih spet na domači vrt, od kjer sem opazoval polja in njive na severni strani vasi v kraju «Lažišče». Tam sem opazil dva moška, ko sta se z nekim poljskim orodjem bližala njivi bujno rastočega krompirja, da bi ga okopavala; ker sem vedel, čigava je njiva, sem lahko uganil, kdo sta delavca. Kmalu sem bil pri njih. Ko sta me zagledala, sta poskušala pobegniti, toda klical sem ju z domačimi imeni in ustavila sta se. Bila sta moja soseda Janez ln Mirko Frank — Kuretova. V razgovoru z njima sem kmalu ugotovil, da ne delita glede nadaljevanja boja mojega optimizma. Bila sta zelo zaskrbljena in potrta, skoraj obupana. Skrbelo ju je, kako bodo preživeli zimo in ali bodo lahko obnovili požgane domove. V svojem obupu sta celo dvomila v našo končno zmago in ml tudi nista verjela, da bomo mogli v boju vzdržati do končne zmage. Rekla sta mi tudi: «Kaj nam bo koristila zmaga in svoboda, če pa nam bodo Nemci prej vse imetje uničili in nas pobili?» Tolažil in prepričeval sem ju, kot sem vedel in mogel, vendar sem kmalu spoznal, da je moje prepričevanje le malo zaleglo, ker sta bila še vedno pod svežim vtisom strašnega grozodejstva fašistov in nacistov.
Preden sem odšel, sta mi povedala, da so Nemci dobili na Pregarjah le 80-letnega Jakoba Leverja, in 72-letno Ivanko Bubnič, in oba vrgli v ogenj, medtem ko so v nekaterih sosednih vaseh pobili skoraj vse ljudi. Na Pregarjah je zgorelo precej živine in skoraj vse kmečko orodje, živila, obleka, posteljnina in oprema. Nemci in fašisti pa so prepovedali vsem preživelim, da bi se spet naselili v požgane domačije in jim zagrozili, da bodo ustrelili vsakogar, ki bi ga našli v vasi ali v njeni bližini. Rekla sta mi tudi, da sovražnik zelo pogosto prihaja v požgane vasi in svoje grožnje tudi uresničuje.
Od Janeza in Mirka sem tudi zvedel, da se Je večina domačinov naselila v sosednje vasi k znancem, sorodnikom ali v hiše, kamor so jih aktivisti OF in člani NOO namestili.
:t< e
in si graditi v požganih zidinah zasilna bivališča,
Nekaj družin pa se je naselilo v bližnje gozdove v 9
lere so trajale tja do začele posamezne družine
in gozdne ute. Takšne razmere so trajale tja do novembra 1944, ko so se
0čeV* t
vaščani in mladina pa so celo naslednjo zimo prenot* .u poljskih in gozdnih skrivališčih. Sovražnik je ostal v upornim ljudstvom brez moči.	. ,tlo ”
Za moje starše pa sta mi povedala, da so verjcl jC s“ Tatrah. Tako sem končno zvedel šele 26. junija 19'**'. starši in jih že isti dan obiskal. Zatočišče so našli Pr’ nih Lukovih na Tatrah, ki so jim dali streho in nujno P hrano.	p r
Od tam sem se ob 17. uri vrnil v III. bataljon s taboril med Ostrovico in Artvižami. Bil sem pomirje«; naši preživeli strašni pokol. Mati ni bila posebno z ^ i\ strahote je pogumno prenašala, čeprav je imela *°n‘ jjfl' leti starega otroka, najmlajšo sestro, in 8 let staroS vojnih grozot pa še ni bilo konec.	^
KLJUB STRAHOTAM LJUDSTVO NI NIKOLI K1,01*	,
omogočilo dobro rast
žo;p
Ugodno vreme, ki je delkov in zelo dobra sadna letina, hudi porazi sovražn;j''si v Franciji, Italiji, na vzhodni fronti in pri nas v po^ vztrajno prizadevanje političnih organizacij, s0 žij/
vrnili prebivalstvu upanje v našo skorajšnjo končič up»'~j Ljudje so premagali strah pred smrtjo, vrnilo se ji«1 v lastno moč in nepremagljivost; začeli so naprej goZ^j polja in se — kot sem že omenil — naselili v bunkeri® g0 dj ( ute, zemljanke in šotore v bližnje gozdove. Nadaljeva*. za našo osvobodilno vojno, za sovražnika pa so hl11 Jd'
bilW><
teže dosegljivi in manj ranljivi. Svoboda je bila sicer ^ še mnogo materialnih ln človeških žrtev je terjal D°3’ ga’ je brkinsko ljudstvo zmagovito končalo.	.jgfii
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCHI 6 II, TELEFON 93-808 ln 94-638 — PoStni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA, vnanrei četrtletna 2 250 Ur' polletna 4 400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln. nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo t: Trst 115374 - Za SFRJ- ADIT DZS Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur
beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Publicitk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
mesečno
_ MaU °«,aSl