V Mariboru 15. junija Tečaj X. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom /a celo leto 3gld.— kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Biscliofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, nepla: čani listi se ne spre» >: jjeiiiaj».' «liti« Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Centralizem pa avstrijske dežele in narodi. (Govor poslanca dr. Vošnjaka v dež. zboru v Gradcu.) Mi imamo na čelu dežele, od cesarja imenovanega c. kr. namestnika, kateri pa ni odgovoren deželnemu zboru. Isto tako na čelu dežele stoji deželni glavar, kije sicer od cesarja imenovan, pa deželnemu zboru odgovoren in se za čas šestletne dobe deželnega zbora ne more odstaviti. C. k. namestniku so podložni c. k. uradniki pri namestništvu, pomagalni uradi, stavbeni in finančni uradi, okrajna glavarstva, šolski nadzorniki, c. k. okrajni zdravniki itd. C. k. uradniki so imenovani od cesarja in samo cesarju odgovorni. Zraven deželnega glavarja stoji deželni odbor šestih od deželnega zbora izvoljenih mož. Vsak deželni odbornik ima svoj uradni oddelek, blizu tako, kakor c. kr. namestniški svetovalci. A deželni odborniki niso stalno, ampak le za odločeni čas nastavljeni; pri volitvah se gleda pred vsem na politično mišljenje, tudi plača ni tako visoka, da bi se moglo zahtevati, naj izvoljeni odbornik ves svoj čas in trud temu poslu žrtvuje. Odborništvo je navadno le postransko delo, osobe se bodo večkrat spreminjale in vse to na kvar javnej upravi. V okrajih imamo zraven c. kr. okrajnih glavarjev izvoljene okrajne načelnike z okrajnimi odbori. Čudim se, da se to dvojno gospodstvo ni tudi navzgor nadaljevalo in da se ni na Dunaju zraven c. kr. ministrov nastavil državni odbor s svojimi posebnimi uradi. Le občina, najnižji člen v državni upravi, ona je jedina; nositi mora gospodstvo, ki se nad njo razdvoji v cesarske in deželne urade. Občina je nakovalo, na katero bijejo vsi c. kr. organi od c. kr. okrajnega glavarja in c. kr. davkerije, do c. kr. namestništva v Gradcu najed-nej strani, a na drugej strani okrajni odbor, okrajni šolski svet in deželni odbor. Ubogi občinski predstojnik le pregosto na sebi čuti resnico prislovice: težko je dvema gospodoma služiti. Taka javna uprava pa ni samo nepraktična in težavna, temuč tudi zelo draga. Zakaj bi se ne prepustilo de- želam ali deželnim skupinam, katere bi se po narodnostih zložile, da si upravo doma uredč, kakcr se jim prav in dobro zdi, državi pa bi plačali odločeni del svojih davkov, kakor Hrvatska Ogerskej? Dežele bi si gotovo ne bile nakladale tako drage in zamotane javne uprave, kakoršna se jim je iz Dunaja usilila. Dežele ali deželne skupine bi si politično upravo, pravosodje, šolstvo, davkarske in sploh finančne urade po' svojih potrebah uredile gotovo tako, da bi ne bilo treba davkeplačevalcev preveč stiskati; lehko bi od svojih prihodkov odločeni del oddale za skupne državne zadeve, a si še toliko prihranile, da bi imele kaj v roke vzeti za povzdigo ljudskega blagostanja. Centralizem je Avstrijo, ker v protivji proti njenemu zgodovinskemu razvoju in posebno proti narodnostim, ne samo materijelno hudo poškodoval, ampak je tudi najbolj zakrivil z dr a ž bo mej raznimi narodi. V tem tre-notku se centralizem v Avstriji naslanja samo na jeden del Nemcev, ker zdatni del nemškega naroda v Avstriji ostro protivi centralizmu; naslanja se dalje na uskoke iz nenemških narodnosti, na zavržene in zaničevane odpadnike. Kako pa je mogoče, da mali oddelek prebivalstva, kateri le 5. ali 6. del vsega avstrijskega ljudstva zastopa, v celej državi vladno silo v rokah ima? Kako bi ne? Volilni redi za deželne zbore in za državni zbor so tako umetno narejeni, da ima velika večina ljudstva le pičlo število poslancev voliti, ki so potem v zborih v manjšini. Poslanec profesor Michl je očital g. knezu Lich-tensteinu, da njegov govor o krivicah volilnega reda za deželni zbor denes ni na pravem mestu, ker je le deželni proračun na dnevnem redu. A prav volilni red odločuje sestavo zbornice, zbornica daja postavo za deželo, postave vplivajo na gospodarske razmere dežele i ljudstva; tedaj se sme govoriti o volilnem redu i to z večjo pravico, nego o marsičem, kar je na primer poslanec baron Wal-terskirchen v svoj govor vpletal. Centralizem si je moral,' da si ohrani svoje gospodstvo, ustvar- jati sebi popolnem udaui uradniški stan, celo armado c. kr. uradnikov, ki le od središča države, Dunaja, odvisč ter koristi dežele i narodov pogosto malomarno, če ne sovražno nasproti stojč. Uradniki pa morajo dobre plače dobivati. Na ta način si je centralistična stranka v vseb krajih dežele nastavila svoje ljudi, ki jej pri volitvah pomagajo na ljudstvo pri ti« kav a t i. Tako potroša država dosta denarjev, se ve da na stroške davkeplačevalcev in je tudi dežele, okraje in občine zapeljala k nepotrebnim stroškom. A centralizem je še več storil. Da bi si pridobila^ mej čisto slovanskim prebivalstvom, mej Cehi in Slovenci vselej zanesljive privržence, dosegla je centralistična stranka, da vlada na višja pa včasi celo na nižja uradniška mesta nastavlja samo take može, ki se posebno odlikujejo po svojem nespošto-vanju, čene sovraštvu slovenske narodnosti. (Oho-klici ustavakov.) Deželni glavar: ^,Jaz bi vendar jedenkrat za vselej prosil, da bi se opustila taka očitanja proti stanu c. kr. uradnikov, kakor, da bi uradniški stan bil v sovražnem proti vju ljudstvu v tem, ko le postavam služi." Dr. Voinjak: Na to opombo g. deželnega glavarja bi «e dosta dalo ugovarjati; lehko bi dokazal, da je mnogo uradnikov, ki se sovražno proti slovanskim narodom obnašajo. Vlada proti nam Slovencem uže tako daleč sega, da v slovenskih krajih nastavlja sodniške uradnike, ki niti besede slovenske ne znajo ter se poslužujejo kakega diurnista ali beriča, kateri jim prestavlja izreke slovenskih strank. Ali tako ravnanje ne lomi postave, katera od vsakega sodnika odločno in brezpogojno zahteva, da razume jezik, katerega zaslišana stranka govori? Tudi večina našega deželnega zbora, ki se sama zove ustavoverno, 19. člen baš onih osnovnih postav, katere so sklenili zaupni možje te stranke, vedno pozablja in povsodi prezira narodne želje in potrebe Slovencev na Štajerskem. O tem smo se v vsakem zasedanju lehko prepričali. Mi tedaj stojimo sredi popolnem zamotanih razmer a ne samo v gospodarskem in financijalnem, temuč tudi v političnem oziru. Zato bodem glasoval za nasvet poslanca g. Hermana. Cerkvene zadeve. Sr. Oče Pij IX. so bili 16. junija 1. 1846 za papeža izvoljeni in so tedaj letos dovršili trideseto leto svojega za sv. Cerkvo toliko požrtvovalnega, srčnega in slavnega papeževanja. V zahvalo Bogu in prošnjo, da nam velikega pastirja še na dalej ohrani, se bode v nedeljo 18. junija v vseh farnih cerkvah lavantinske škofije služila velika meša z dvojnim blagoslovom in zahvalno pesmijo: Te Deum laudamus! Za duhovnike in škofe na Pruskem, kojim je pruska vlada zaprla skoro vse dohodke in jih iz farovžev in škofijskih poslopij iztirala, se je v našej lavantinskej škofiji nabralo 761 gld. Lepa svota je sijajn dokaz bratovske ljubezni in katoliške vzajemnosti ter se je odposlala v Prago pre-uzvišenemu kardinalu, nadškofu in knezu Švarcen-bergu, da jih za povedani namen dalej obrnejo! Seminišče Viktorinnui-Maksimilijannm je bilo iz prva v Gradcu in v Celju, poznej v Mariboru, potem v Celju, naposled se je razpustilo in dijaki so se z denarji podpirali na gimnazijah v Celju, Mariboru in v Ptuju; podpora se je lani ustavila in sedaj se išče primerno poslopje v Mariboru, da se seminišče zopet odprč. Ponudila se je bila že hiša žl. Gasteigerja z vrtom, za 18.000 fl., kojo pa je mestni magistrat kupil za 22.000 fl. Sedaj so bili 13. junija v Mariboru zbrani čč. gg. dekani, da se posvetujejo o ponudbi barona Maksa Rasta, ki ima svojo res tvrdo in krasno zidano hišo z velikim vrtom in gospodarskimi poslopji vred v predmestju sv. Magdalene na prodaj. Hiša stoji na zdravem in oziroma precej mirnem prostoru ! Kaj se je sklenilo, o tem prihodnjič! G. Simetiuger, inženir v Gradcu, in po Štajerskem in Koroškem dobro znani, izvrstni govornik pri katoliških-političnih društvih, je dobil od sv. Očeta vitežki križec reda sv. Silvestra. Društvo Device Marije čistega spočetja je lani podpiralo z denarji šole, seminišča in sirote, potem cerkve in misijone v jutrovih deželah. Za šolo katoliških dečkov v Draču v Albaniji na Turškem se je tamošnjemu nadškofu poslalo 200 fl. in za dekliško učilnico 150 fl. Cč. oo. Frančiškani imajo v Humacu v Hercegovini posebno seminišče kojemu se je dovolilo 400 fl. podpore. V Bosniji v glavnem mestu Travniku bivajo že več let usmiljene sestre. Blage ženske so ustanovile za zapuščene krščanske otroke posebno sirotišče. Mnogokrat se je že zgodilo, da so krščanska dekleta, ki so v turških hišah služila, jokajč prosila, naj bi jih sestre sprejele v sirotišče, pa reve niso za-mogle biti uslišane zarad pomanjkanja denarjev. Društvo je poslalo 300 fl. v pomoč, ter obžalovalo, da ne more več storiti. — Po jutrovih deželah na Turškem so jako razširjene sestre sv. Jožefa, ki se večjidel s podukom pečajo, vendar krščanska ljubezen jih je prisilila usmiliti se tudi ubogih mahomedanskih otrok, koje neusmiljeni stariši na ulice mečejo. Da bi zavržene črviče pobrale in na duši in telesu rešile, so blage sestre začele snovati sirotišča, katera zavržene otroke sprejemajo in izrejajo. Na otoku Cipru v mestu Lar-naki imajo sedaj 20 takih sirot, v Kahiri v Egiptu 8, v Siri 12 in še več po raznih sirotoščih v sveti deželi in drugod. Marijino društvo je blagim sestram podarilo 400 fl. — V Belemgradu na Srbskem je šola za katoliške otroke, katerej se je predlanskim 500 fl., lani pa 400 fl. podpore poslalo. V Bukureštu na Romunskem stoluje jako goreč in marljiv škof po imenu Ignacij Paoli, ki sedaj zida novo stolno cerkvo in vzdržuje več katoliških šol in posebno seminišče za odgojitev domačih mešnikov in misijonarjev. Ker je škofija uboga, zato prosi drugod za milodare. Tudi Marijino društvo je poprosil, ki mu je podpore dovolilo, kolikor je pri mnogovrstnih potrebah in pičlih dohodkih dovoliti zamoglo. (Nastavek prihodnjič.) Gospodarske stvari. Spravljanje sena. Čas kositve, seuokoše ali senoseče je za gospodarja vesel čas, posebno če je trava lepa, visoka, gosta in snažna. Srce mu veselja igri, ke-dar mu ob jutranji rosi veseli kosci z ostrimi kosami urno podirajo travo in jo v debele rede ali plaste na stran porivajo; in potem hitri spravljači plaste trosijo v štirivoglate „šeibe", da vroče solnce laglje pripeka in travo spreminja v blago dišeče seno, ki se naposled na visoko naloženih vozeh veselo vozi domu. Tako je pri lepem vremenu; ali kedar nadležni dež in plohe kositev in sušenje motijo, potem pa tudi ni situišega dela, kakor je spravljanje sena. Nekateri gospodarji imajo navado, da si naprosijo mnogo koscev, ki jim v jednem jutru po-derejo vso travo, katere pa ne morejo nikoli dobro pospraviti, ker jim manjka potrebnih spravlja-čev. Taka nevolja se rada zgodi menjšim posestnikom in sploh je ob času kositve trda reč za delavce, večkrat jih za velike denarje dobiti ni. Zato storijo taki posestniki najbolje, ako le toliko trave pokositi dajo, kolikor zamorejo dobro in lehko pospraviti, ostalo travo pa naj pustijo na korenu, kder se jim vsaj pokvarila ne bo. Brž ko je trava v rede ali plaste padla, se morajo ti raztrositi. Jeden spravljač stopi z dvema v vrsto in meče travo na desno in levo; levak in pravak mu pa vsak po svoji strani pomagata, da se trava raztrosi in zemljo ali „šeibo" pokrije jednakomerno, kar je poglavitna reč pri sušenju sena. Če je trava povsodi mogoče tenko jednakomerno razgrnjena, tedaj solnčni žarki največ zdajo in jo hitro sušijo. Zamotani šopki (šmuklji) tra-vini se morajo raztrgati. Sedaj se lehko gre za-jutrkovat, potem pa obračat, ker se je trava med tem že nekoliko sparila in na površju zvenela. Obračanje sena se more mogoče dobro in marljivo opravljati, če se hoče dobiti dobro seno. Kedar po prvem obračanju se nekaj časa ostane do obeda, se zamore trositev plastov nadaljevati do blizo poldneva. Vendar vselej in povsod ni mogoče, da bi se zanoglo tako s časom ravnati, včasih pride marsikaj v zmes, na kar se poprej ni moglo misliti, ki pa vendar zahteva, da se s časom drugače obrne. Kedar so dnevi vroči tako, da solnce od 12—2 ure močno pripeka, tedaj je svetovati, de- lavcem že ob 7, 12 z obedom postreči in jim nekoliko počitka privoščiti, da se potem dela tem urniše poprejmejo. To bo gospodar najbolj gotovo dosegel, ako sam rok križem ne drži ali v senci ne poležava, ampak marljivo pomaga. Ce le mogoče, se trava popoldne obrne dvakrat. Po drugem obračanju se da spravljačem nekoliko časa, da si odehnejo, toda ne predolgo. Treba je namreč še toliko časa pridobiti, da se raztrošena trava vkup potegne (v rese) in se napravijo seneni kup-čeki, katere Slovenci po raznih krajih različno nazivljajo. Nekateri jih imajo za navlje ali navale, drugi pa za plaste; delo imenujejo: pla-stovanje ali kupčenje. Ovo delo bi se naj nikoli ne opuščalo. Kajti ponočna slana ali nagel dež bi ves dobiček poprejšnjega obračanja vničil, seno nemilo spral in občutljivo spridil ali skvaril. Pri tem delu se ukaže najbolj hitrim in spretnim delavcem, da travo urno vkup vlečejo, bolj mudni in lenobni pa naj čisto grabljajo. Vkup potisnjeno seno se potem vrže v kupčeke, navlje ali plaste, ki se morajo z grabljami nekoliko potlačiti, da jih veter hitro ne vzdigne ali ne vnese. Drugi den je še več dela, posebno, če se je dalej kosilo. Iz nova nakošena trava se raztrosi brž ko je solnce roso vzdignolo; potem se lotijo spravljači tudi včerajšnih kupčekov, katere smejo sedaj bolj debelo natrositi. Sedaj se lehko gre zajutrkovat in po zajutrku se začne obračanje in sicer n^jpoprej novo nakošene trave in potem one od prvega dnč. Obojno obračanje se ponovi, če le mogoče, preden poldne zvoni. Po obedu se nadaljuje z obračanjem in se konča s plastovanjem ali kupčenjem. Kupčeki pri prvem senu so lehko še jedenkrat toliki, kakor prvi den. Tretji den se začne seno voziti na dom v pripravljene parme, škedne, kozolce itd., kakor je kde navada. Ako se je tretje jutro kaj kosilo, se ima ova trava najpoprej raztrositi, potem pa se po že vsahnjenih tleh razgrnejo tudi navlji ali kupčeki prvega in drugega dnč. Marljivo obračanje je tukaj glavna reč. Kdor ga mudno opravlja, ta si je sam kriv, če dobi vkljub lepemu vremenu le slabo seno. Če se trava med prsti da lehko prekrhniti, ako se poprej drgne, je to znamenje, da je postala seno, godno za vvažanje na dom. Kar se sena ne odpelji iz travnika, to se mora pred večerom vrči v plaste ali navlje. Pri neugodnem vremenu traja spravljanje sena mnogo več dni. Ako se začne napravljati hudo vreme, ali nevihta bližati, tedaj se z obračanjem brž preneha, razprostrto seno hitro vkup potegne in v plaste ali navlje vrže. Ti navlji ali kupi morajo biti mogoče špičasti in z grabljami potlačeni, da se dežnica hitro po strani spelja in seno menje zmoči. Drugi den, če se je zopet zvedrilo in so tla vsah-nila, se navljem mokra površina varčno odvzeme in posebič raztrosi, da se večkrat preobrne in škoda poravna, kolikor se da. Ta uačin seno spravljati je priporočevanja vreden in po mnogih krajih na Štajerskem v na- vadi. „Prakt. Landwirth" štev. 23. Repa (Brasica Rapa rapifera.) M. To rastlinsko pleme razpada v mnogo sort. Najnavadniše so: dolga, potem okrogla in naposled Teltovska repa. Prva je tedaj dolga repa z dolgim, velikim korenom, ki je včasih po več funtov težka. Tu semgrejo: a) Bela dolga repa. Večidelj jo v praho na njive posejajo. 6) Rudeča dolga repa. Jo tudi radi na strnišča sejejo. c) Rudečečrna dolga repa. Je bolj nježnega okusa od prejšnih dveh sort, je pa le bolj poredkoma sem ter tje najti. — Druga je okrogla repa. Koren je stisnjen, ploščnat in okrogel. Metenica je manjša, kakor pri dolgi repi. Semkaj spada d) bela okrogla repa; tudi majeva, ploščnata repa, in rana repa imenovana. Seje se že večidel meseca maja, je nježnega okusa in je zelo priljubljena. Potem e) žolta okrogla repa; ta je bolj poredkoma najti, prijetnega in nježnega okusa. Seje se že meseca maja. f) Rudeča okrogla repa. Seje se pogostoma v praho na njive, daje veliko pridelka, je precej nježna in za krmo in prikuho zelo priljubljena. Tretja je Teltovska repa, tudi bavarska, jetinska, berolinska in mar-kovska repa imenovana. Ta repa je bolj drobična, okroglata, ima trdo meso najnježnejšega okusa in se iz Teltova blizo Berolina kot prava eladčica v vse kraje po Nemškem razpošilja. Za nježen razvitek hoče peščenato-ilovičasto zemljo in se seje meseca junija, piplje pa oktobra. Ta rastlina se v vsaki drugi zemlji, ki ni peščenato-ilovičasta izrodi in celo drugi okus dobi. Več poskušenj jo v nepeščeni zemlji prirejati so popolnoma spodletelo. Repa je postala večidelj mo-knata namesto mesnata in skoraj bi bilo verjetno, da je jedino zemlja okoli Berolina pripravna, tej repi nježen in prijeten okus podeliti. Sicer pa je skušnja učila, da je od dolgoletne pridelave na jednem in istem mestu dobrota in nježen okus te repe najbolj odvisen. Okrogla ploščnata repa je večjidel, če ni stara, (posebno bela) nježna in sladka za jed, za živinsko krmo pa ni tako izdatna kakor dolga. Seje se navadno meseca maja, pa tudi pozneje na vrtu za kubinske potrebe, pa tudi v praho na njive. Dolga repa je najizdatniša, in jo tudi najbolj pogostoma za živinsko krmo na strniščih sejejo. Vse sorte te rastline poprek zahtevajo prosto, solučno lego, rahlo, bolj peščeno pa ne premastno zemljo. V dobro pognojeni zemlji postanejo razne sorte repe nježne in sladke, v glinasti pa vodene in slabe in le bolj za živinsko klajo pripravne. Čas setve je maj in avgust. Po južnih krajih, kakor pri nas, se večidel po žetvi v strnišča pose-va, kdcr dobro obrodi. Če pa repni pridelek v teh krajih spodleti, nastane večidel pomanjkanje živinske klaje. Zemlja za pridelovanje repe ne sme biti pregloboko obdelovana. Seme se seje črstvo in na redko in se plitvo z brano povleče. V 8 dneh že iz zemlje pririje. Brž pa, ko se tretji list prikaže, se mora okopati in opleti tako, da se prst od vsake rastline nekoliko odgrebe in da se rastline tako nekoliko na stran vležejo pa vendar še trdno zemlje držijo. Pozneje jo je dobro še enkrat okopati in opleti in če je pregosto vz-rastla se nje nekoliko popiplje, da se bolj izredči. Repa ostane do zime na polju. Sneg in dve stopinji mraza ji še nič ne škodi. Okoli vseh svetih se navadno popiplje, metenica skrbno poreže in repa ali v jamah ali v kletih, ki pa ne smejo pretople biti, na kupih hranuje. Pri obrezovanju se nekaj najlepše repe odbere, v prosto zemljo za-kople in proti mrazu z slamo ali listjem zavaruje. Spomladi se posadi v prosto zemljo, da seme ob času setve, t. j. konec junija, začetek julija za setvo dozori. Seme se more brž koj črstvo posejati, ohrani pa tudi še 3—4 leta kalivno moč. Repa se ali cela ali krhljana v juhi povživa; tudi kot salata je priljubljena. Večidel se pa porablja kot prikuha, bodi si sladka bodi si kisla. Nježne cime proti spomladi in še po zimi dajejo izvrstno salato, ki se pa tudi kot prikuha porablja. Dober pomoček zoper arjo železa in jekla je beli vosek pomešan z razgretim trpentinovcem. Z dobljeno zmesjo se železni deli mašin, orožja, ključanice in sploh železne in jeklene reči poma-žejo in potem s suho laneno rutico oterejo in zgladijo; vendar najpoprej se mora iz železa arja snažno postrgati. Sejmovi. 16. junija v Lembahu. 18. junija v Tinskem. 19. junija v Jurkloštru, v Rušah in pri Novicerkvi. 20. junija v Reichenburgu in v Vitanju. 21. junija v Studencih pri Mariboru. 22, junija pri sv. Jurju pri Celju, v Loki, v Sevnici in v Šoštanju. 23. junija na Zelenem travniku. 24. junija pri sv. Jurju pod Taborom, v Konjicah, v Podsredi, pri sv. Janžu na Dravskem polju, pri sv. Lenartu v Slov. goricah, v Setalah, v Švan-bergu in v Laškem. Dopisi. Iz Podjunske doline. (Kazen božja, — k a t. društvo). 1. junija je čuvaj pri železnici blizo kolodvora Grabstein na šinah obležal, ne vé se ali nalašč ali pijan. Vlak ga je precej daleč pred seboj na tleh vlekel in mu potem glavo razbil in prsa vdrl. Vsi ljudje pravijo, daje to očitna kazen božja; zakaj bil je ta človek najhujši sovražnik naše svete vere in zaničevalec svojega maternega slovenskega jezika. Svoje krive in hu-dobue nauke ni le samo svojim sosedom in tovarišem, ampak celó otrokom, nikar koj doma, ampak tudi v drugih krajih, in v drugih hišah, kamor je nalašč zato zahajal, vcepiti skušal. Ljudje drugebarti pri enakih priložnostih rekajo: Bog mu daj dobro, a pri tej prigodbi pa sploh le rečejo: škoda, da so možgani take modre glave po že-lezju razmazani! — 5. junija popoldan se je naše slovensko kat. društvo zbralo pri Miklaveu k drugemu občnemu zboru. Prišlo je prav veliko kmetov iz soseske pa tudi iz daljnih krajev poslušat govorov in se vpisat med družnike. Tudi naš poslanec v deželnem zboru č. g. Andr. Einspieler je društvo s svojo pričujočnostjo počastil. Govorili so sledeči gospodje: Matevž Šervicl, duh. svetovalec, o namenu društva, ki ima biti kmetsko, katoliško, slovensko, konštitucijonalno, ter je vabil k pristopu. — Gosp. Andr. Einspieler je razjasnil sedanje šolske postave, ino pričujoče napolnil z upanjem, da bo zastran šol skoraj boljše, ker so se tudi liberalcem začele uči odperati. — Gosp. Sim. Muden je poslušalce peljal po domačih in tujih deželah okoli, ter jim pokazal kako se ljudje vojskujejo in kaj se vse po svetu godi. — Gosp. Jož. Peterman je v svojem govoru pokazal, da liberalizem pošteni kmetovski stan s svojimi dosedanjimi postavami in napravami, posebno s postavo proste razdelitve domačij, proste odrti je, prostega rokodelstva in s fabrikami, na beraško palico spravlja. Sklenilo je društvo tudi sledečo resolucijo ali prošnjo poslati na deželni zbor: 1. naj se okrajša 81etno obiskovanje šole na 61etno, in naj se napravijo nedeljske šole, 2. naj bodo naše šole slovenske, 3. naj bodo tudi katoliške — potem: naj se pri subvenciji ali podpiranju potov in cest tudi na Podjunske pota in ceste ozir jemlje, in naj se postava zastran potov prenaredi. Iz Kozjanskega okraja. (Ploha). Sivi star-čeki se ne spominjajo tako grozne plohe, kakor nas je pretečeni četrtek zalila. Zjutraj je solnce obetalo najlepši dan; tudi barometer ni bil nizek a proti poludne začne solnce grozno pripekati; kmalu se začnejo megle zbirati, proti dvema je bilo celo nebo črno in — vlilo se je. V '/a uri so se potoki in reke napolnile, prestopile svoje meje — in iz hribov smo gledali daleč in daleč vse v vodi. Kolikor je bilo mogoče ploho opazovati, se je raztegnila od Planine črez Prevorje, Zagorje, Pilj-štanj, Virštanj, ^Buče, Polje in daleč prek Sotle na Hrovaško. Skoda je velika, pa za zdaj še vse ne poznamo; veliko so trpele vinske gorice in polje; cele njive je voda odnesla in gorice so tu in tam obrite do prsti in kamena. Nekaj mlinov je celó zginilo, da se jim še komaj mesto pozna; drugi so močno poškodovani. Brvi je itak vse odneslo, a tudi mostovi in ceste so trpele. Tu smo na javnih cestah našli cele pečine, tam najlepšo ;zemljo; po drugod jih je zopet plaz tako zavlekel, da ni varno voziti. Obžalovati moramo tudi nekaj ljudi, ki so pri plohi zgubili življenje. V Bučah je nekaj otrok zginilo in bati se je, da so utonili; na Piljštanju je enega moža pri kleti strela zadela, da je kar mrtev obležal. Politična gosposka skrbno pozveduje po posameznih nesreč- nih dogodkih. Tako je naš okraj zlasti ob Sotli letos zelo nesrečen. Mraz je v nižjih goricah, če ne vse, vsaj dobre 2/s pobral, zdaj nas je še po-vodenj zadela. Nesreča nas bo prisilila srčno in otročje prositi: Oče naš, daj nam naš vsakdanji kruh. — Iz ormužke okolice. (Ormužki okraj — bogat!) Večkrat sem si mislil, zakaj tako velike davke plačujemo za okrajne potrebe, ker ceste so slabe, drugih naprav za blagor naroda pa ne vem našteti. Zvedel sem pa te dni, da ima okrajna blagajnica več kot 10.000 gld., reci: deset jezer goldinarjev nakopičenih, in da je več kot 7000 gold. v graški hranilnici shranjenih! — To mi je lepo gospodarstvo okrajnega zastopništva! Štibro nam tako ojstro terjajo, rubijo, prodavajo in moči kmeta slabijo, da se le naš okrajni načelnik g. Kad a lahko baha, da je toliko lepih penez „pri š p ar al!" — Je pa več posestnikov, ki še toliko penez nimajo, da bi si soli lehko kupili; za graško „šparkaso" pa le morajo skrbeti! Dobro bi pa le bilo, ako bi si posestniki ormuž-kega okraja enkrat narodno zastopništvo zbrali tudi v okrajni zastop, kakor ga že imamo dolgo časa v deželnem zboru. Volitve bodo že v nekterih dneh; zedinjeni pojdimo na delo; koga da imamo voliti, nam bodo že povedali naši gg. župniki, ali pa tudi g. dr. Geršak v Ormužu, do kterih gospodov imamo popolno zaupanje. . . . ič, volivec. Od sv. Lenarta v slov. goricah. Pri nas je že precej slabo in nevarno za upnika, kateri komu kaj denarjev posodi, ker dolžnika potem skoro ni več pred oči dobiti in če ga prideš na dom za obresti terjat, se ali skrije ali pa te začne psovati in preklinjati. Zato so začeli ljudje svoje denarje v hranilnice zalagati rajše, kakor pa da bi se s sitnimi in nehvaležnimi dolžniki trgali. — Nedavno je v naše kraje se pritepla neka nemška babura, ki je pravila, da dežnike popravlja. Dežnikov je sicer precej pobrala, a nazaj prinesla še nobenega ni. Varujte se babure! — Nesreča z revolverjem se je pripetila v nekej kleti v Nadbišecu v št. Roprt-ski fari. Janez Dobaja je sorodnikom kazal nov revolver, ta se sproži in zadene brata Jakoba v desna prsa; rana je življenju nevarna. Iz Koroškega. (Razne novosti). Naša dežela pride iz ene nesreče v drugo. Pretečeni mesec smo imeli slano, ki je veliko škode napravila na sadunosnem drevju, te dni pa se je nad Be-lakom in okolico vlila nezaslišana ploha. Lilo je, kakor da bi se bili vsi oblaki pretrgali. Škoda je nepovedljiva. — Česar smo se bali, to se je zgodilo; konservativni „šparovci" so pri volitvah v Celovcu propadli, toda ne pod poštenim orožjem liberalnih nasprotnikov. Ti so se poslužili sredstev, da jih mora vendar sram biti sedaj, ko se , je vse izvedelo. Oddali so namreč 100 volilnih listkov, na katerih so bila imena jihovih kandidatov tiskana, kar je zoper postavo, ki veleva, da ima vsak volilec sam imena svojih kandidatov na listek zapisati; razun tega je še pri štenjn glasov volilna komisija mnogo listkov, na katerih je bilo ime: Ankershofen, t. j. ime konservativnega kandidata zapisano, meni nič tebi nič zavrgla. Liberalna nesramnost je povsod jednaka. Protest zoper volitev pa ni pomagal nič! —Ta mesec se vrši na Koroškem premiranje konjev, 15. v Bleiburgu, 16. pri sv. Andrašu, 18. v Celovcu, 19. v Feldkirchnu, 20. v Belaku in 21. v Sachsen-burgu. Premije so nastavljene: za kobilo z žre-betom 10 zlatov, za mlado brejo kobilo 6, za 3-letno žrebico 6, za 21etnega žrebca 6, in za žrebca z licencijo za spuščanje 15 zlatov. — Pravali ima sedaj zopet svojega župana; izvoljen je bil poprejšnji župan Ullman. Župnija Stranjska in št. Danijelska ste bile pred nekoliko leti združeni s Pravali, sedaj pa že komaj čakate, da ji zopet odpišejo od Prevali in jima dajo staro samostal-nost nazaj. — Inženirji sedaj merijo železnico la-bodsko, kakor da bi se namenil kos potegniti po desnem obrežju Drave, tedaj se je denar iz žepov davkeplačiteljev za železnico dovolil, preden je bilo določeno, koder se ima staviti. Kmetje zahtevajo za odkup železnici potrebnih zemljišč po 4—5000 fl. in se jim ne more zameriti, vsaj jim bo železnica ves sedanji zaslužek pri vožnjah vzela in še drugih nadlog prinesla, kojih e« sedaj ne poznajo. Politični ogled. Avstrijske dežele. V Gradcu prične novo policijsko ravnateljstvo svoje poslovanje s 1. avgustom t. 1. Za ravnatelja pride nek K. Barthel iz Prage. — V mestu Steyer je c. kr. namestništvo na prošnjo liberalcev, ki so pri volitvah propadli, razpustilo mestni zastop in nove volitve razpisalo. — Cehi so po smrti Palacky-ja izvolili za narodnega vodjo: dr. Rieger-ja. — Nova sodnija, tako zvana u p r a v-na sodnija na Dunaju začne poslovati s 1. julijem. Za predsednika je imenovan baron Staehlin, ki bo na leto vlekel 20,000 fl. plače; med svetovalci je tudi slovenski poslanec Winkler iz Gorice. — Na Dunaju se zdaj posvetujejo o avstro-oger-skem colnem tarifu. Predsednik zborovanju je naš slovenski rojak dvorski svetovalec Schwegel. — Minister Andrassy se je preselil v Schonbrunn k cesarju, da ga zamore ta hitro pozvati k sebi, ker je sedaj silno imeniten in važen čas, ali se bo zarad Turkov mir ohranil ali strašna vojska unela. — Pri vojakih se bo dosedanje bobnanje odpravilo in samo trobenje uvedlo. Uhacijevi novi kanoni se v arsenalu na Dunaju marljivo izdelujejo; meseca decembra bo vseh 13 kanonirskih regimentov sprevidenih z novimi kanoni. Vojni ladji: „nadvojvoda Albrecht11 in „Habsburg" po imenu sedaj marljivo orožajo, da ji pošljejo v turško morje; prva ladja nosi 12 kauonov in 481 ljudi, druga pa 18 kauonov in 482 mož. — Minister Holzgetban je naglo umrl; mislil je iti k cesarju pa je bil poprej poklican pred Boga. — Buda-p e š t je odposlal prošnjo do ogerskih ministrov, naj sklenejo z Avstrijo boljšo nagodbo, po katerej bo Ogerska več dobila, a menj plačala. Takih tepcev bi menda več bilo! Ogersko-Fiumanska železnica je lani zopet več potrošila, kakor spečala in kar primanjka, to mora vlada plačati. Do sedaj je ogerska vlada doplačala že 8,424.628 fl. 97 kr. Ce to ni slabo železničarsko gospodarstvo, potem pa ga res ni nikder najti. Hrvati bodo v oktobru slovesno obhajali spomin na svojega kralja Zvonimirja, ki je bil pred 800 leti v starem Solinu kronan za hrvatskega kralja s krono, katero mu je bil papež Gregor VIL poslal. Vnanje države. Rusi in Angleži se za-volj Turškega čedalje bolj pisano gledajo. Anglež se grozi, da se Rus ne bo brez kazni vtikal v turške zadeve. Rus pa mu je ostro zavrnol, da naj jasno izpoveda, kar hoče, če si upa: ali hoče dati Kristijane od Turkov iztrebiti ali občno vojsko po celem svetu? Rus se nje ne boji in bo na vsak način Kristijanom pomagal! Tako govorijo Rusi; Angleži pa iščejo zaveznikov in so tudi pri Bismarku potrkali in mu obljubili otok Ilelgo-land; ob jednem so poslali še več svojega bro-dovja v Gibraltar in v turško morje Turkov branit. Ruski- car se je 15. t. m. v Emsu sošel s pruskim cesarjem in se vrne 18. junija domu na Rusko. — Francoska in laška vlada ste tudi začeli močno orožati se, kar gotovo ne kaže na mir. — Egipčanski vicekralj je hotel krščanskega kralja Janeza v Abesiniji podjarmiti; toda jegovi mohamedanski vojaki bili so tepeni in posekani in lastni sin Hasan ulovljen. Jugoslavj anska vojska. Stari turški sultan si je s škarcami žile prerezal — tako lažejo turški prijatelji — v resnici pa je bil zadrgnjen od novega sultana Murada V. Ta je sedaj Kristijanom vstašem ponudil pomiloščenje in za 6 tednov mir, da se mu podvržejo. Ali Kristijani mu ne bodo verovali, ampak se vojskovali, dokler si ne priborijo popolne svobode. V Hercegovini so bili Turki tepeni 24. maja pri Kamenem brdu in 6. junija pri Trebinju ; vstašem so Rusi poslali 160.000 gld. podpore. V Bosniji so vstaši Turke v Bjelaju poklali in jim odgnali 700 koz, ovnov in ovac, 300 goved in 100 konjev. Bolgari se zbirajo v Balkanu in nečejo poprej udariti na Turka, preden jih ne bo 50.000 orožanih mož. Ker pa Turki to branijo, zato je prišlo do strašnega klanja v Turešicah in pri vesi Ultkoj, kder je padlo 800 Turkov. Srbi še niso mej prestopili, ker jim Rusi ! to sedaj odsvetujejo; vendar turški sultan upirajč se na Angleže je včeraj Srbom ukazal, da morajo v Belemgradu 101 strelov iz kanonov novemu sultanu na čast storiti, 50.000 zlatov plačati invsevojake razpustiti. Tega Srbi ne bodo storili in vojska je — gotova. Grki oro-I žajo 70.000 brambovcev! Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in doma. XLII. Drugo jutro nas je četvero potnikov fijaker zapeljal za 5 frankov iz mesta proti ognjeniku Vezuvu, da si nagledamo kraj, kateremu pravijo S. Sebastiano, kder se lebko vidi, kako strašno pokončevanje stori Vezuv, kedar raztopljeno kamenje ali lavo iz sebe izlije. Leta 1872. dne 26. aprila je nekaj goro Vezuv razdražilo in začela njej je iz ognjenega žrela vreti .žareča tekočina in raz gore v doline in ravnine teči. Strahovita tekočina, katerej pravijo lava, je seženj visoko ali debelo pokrila najlepše njive in rodovitne brajde popolnem uničila; pokončala je vse, kamor je pritekla, še celo hrame je požgala in zasula. Ko smo se na mesto žalostnega pokončanja pripeljali, so nas lagodni lacaroni kar obsuli, še celo ženske so nadležno in sitno beračile in svojo službo ponujale; vsak nam je hotel kaj pokazati; komaj smo se jih rešili. Od steze smo se nekoliko podali na stran. Ko smo malo časa po trdem žlindru hodili, smo skozi podplate škornjev začutili posebno toploto. Med tem je pred nami zagorel laca roni lavo nekoliko razkopal in brž na glas zavpil: Signori, ecco fuoco! t. j. gospodje, glejte ogenj! Minula so 3 leta, odkar je žareča povodenj okolico poplavila, v globoČini še se vendar ni razhladila vsa tekočina. Lava je črnoplave barve in razhla-jena je trda kakor železo. Na potu v mestu nazaj sem po ulicah v predmestju zapazil na dolgih drogih viseče makarone ali vlite rezance. Cestni prah jih je precej „na-štupal" tako, da mi je vse veselje do njih pošlo. Kraj voza so nas vedno nadlegovali berači; kder bodi je kak berač pritisnil za nami; skoro se nam je hotlo zazdeti, da smo zašli med cigane v kaki ogerski vesi. Po obedu se odpravimo z brzovla-kom po železnici proti Rimu in tedaj prav za prav proti domu nazaj! Od železnice na desno smo zagledali visoko na strmem bregu staroslavni samostan Monte Casino, kako poldrugo uro na strani. Samostan je postavil leta 529 sv. Benedikt. Od nekdaj je samostan slovel kot mesto učenosti in pobožnosti; sedaj prebiva v njem kakih 30 očetov benediktinov. Ob 10 uri po noči smo dospeli v večno mesto — v Rim. Celi drugi den sem še ostal v Rimu. Obiskal sem še jedenkrat vseh 7 glavnih cerkva. Pri tem obhodu sem prišel tudi do Marijine cerkve unkraj reke Tiber. — S. Maria trans Tevere — in to svetišče še hočem popisati preden se od Rima poslovim. Vredno je! Za mirnega vladarstva cesarja Avgusta je na mah pri nekem hramu — taberna meritoria — poknila zemlja, iz pokline pa je začelo zvirati olje, jki je tako močno teklo, da je do reke priteklo. Čudovito pogodbo so poznej Kristijani imeli za znamenje prihoda Zveličarjevega na ta svet. Kajti kmalu po tej dogodbi bil je rojen Jezus Kristus. Verniki jegovi so si tedaj prizadevali kraj čudeža spraviti v svoje posestvo, kar se jim je posrečilo še le za cesarja Severija, ki je vladal od leta 222—225 po Kristusovem rojstvu. Brž so ondi pozidali lično kapelico, ki je ob jednem bila prva, kder se je obhajala javna ali očitna služba božja v Rimu. Ovo duhovno veselje se je pa Kristijanom kmalu spremenilo v veliko žalost in trpljenje. Dve leti po srečnem pozidanju prve cerkvice za očitno krščansko službo božjo sredi rimskega paganstva je strela udarila v tempel malika Jupi-terja, zidovje in altar razvrgla in tudi malika po-škodila. Neverniki so krivnjo vrgli na Kristijane, za katere se je sedaj začelo strahovito preganjanje. (Nastavek prihodnjič.) Smešničar '25. Tri vprašanja s primernimi 3 odgovori je moral korporal vbiti vsakemu vojaku v glavo, da je vedel generalu, kedar je prišel voj-nikov ogledovat, dobro odgovarjati: 1. Koliko let služiš? Odgovor: 2 leti! 2. Koliko let si star? Odgovor: 20 let! 3. Se oče in mati živita? Odgovor : oba. Nekokrat pride general in praša prvega vojaka: „koliko let služiš?" Ta mu v naglici odgovori: 20 let! General: „koliko let si pa tedaj že star?" Vojak: 2 leti! General nevo-ljen: „sedaj pa res nevem, sem li jaz osel ali ti?" Vojak: oba. Fr, K. Razne stvari. (Katol. polit, društvo v Konjicah) obhaja prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. v poslavljenje 30 letnega vladarstva papeža Pija IX. sč slovesno besedo peto obletnico svojega obstanka. Zbor je na prvomestnikovem domu. Začetek ob pol 4ih popoldne. Ude uljudno vabi odbor. (Javna zahvala) gre vsem, kateri so pomagali kamnati most zidati na Kostanjevici pri Ljutomeru, zlasti pa mlademu, vrlemu i narodnemu predstojniku Janezu Slaviču. Mosta je bilo silno treba. (Obesil) se je poštar in predstojnik Mih. lta-kuš pri sv. Barbari v Halozah, in Anton Hrašovec kmet v Brkovcih na Savnici. (Strela udarila) je 1. jun. v gospodarsko poslopje Janeza Deučerja na Vajgnu pri Mariboru in vse požgala; 6. junija pa je strela ubila Martina Beuca v Gostinci pri Brežicah in ob enem klet Jakobu Vrečkotu užgala. (Uboj). V Oslušovcih pod Ptujem se je Vido Korpar spri z Matijem Kovačičem, ki je prvega s 3 tovariši na travniku napadel in s sekiro ubil. (Pogoreli so) Jožef Toman v Gorici pri Celju, bržčas je ogenj v streho potisnila zlobna roka, potem Matija Prosenjak v Pokošah, kder je strela udarila, na dalje Jan. Pogač v Otišnemvrhu in Karničnik pri sv. Martinu pri Slov. Gradcu. (V okrajni zastop) Mariborski so veliki posestniki izvolili samih znanih 10 nemškutarjev. Jih imena so: Kameri, Dobaj, Gasteiger, lutrovec Hartman iz Virteuberga, Löschniggg, Kriebuber, Rast, Wiesinger, Wretzl in — Seidl. Slovenci so zoper volitev vložili protest. Potem so volili veliki trgovci in obrtniki. Izmed 27 volilcev je prišlo 5. Teh 5 možakarjev je izvolilo 10 zastopnikov z imenom: Albeusberg, Badl, Bankalari, Halbärth, Jäger, Janschitz, Kokoschineggg, Pfriemer, Götz, Scherbaum, skoro sami mestjani. (Ploha) se je ulila na Pohorju in je povodenj hndo razsajala v Hočab, Slivnici, Frauheimu in Polskavi. Tudi v brežkem okraju, zlasti okoli Buč, Virštajna, Gostinc, Veračje neizmerno veliko škode učinila na goricah, njivah in travnikih. (Nesreče). 5 knapov je v premogovi jami v Zrečah dušljiva sapa zadušila, pri sv. Jurju na južni železnici pa barantača Pinterja vlak usmrtil. (Dražbe). 19. junija Jož. Kepa v Rogaču 920 fl. — 21. jun. Jožefa Murnik v Bistrici. — 23. jun. Marija Vrtačnik v Podpeči (3), Fr. Šušte-rič (3) in Mart. Valenčak 1196 fl. vsi v Kozjem, Job. Osim v Studencih 4600 fl. (2), Juri Metličar 1866 fl., Cene Homer v Puščavi 450 fl. Blaž Jelen v Sedlačeku 1690 fl. (2), Kuna Brumec 850 fl. v Starivesi (3) in Štef. Rieser pri Vidmu 9950 fl. 24. jun. Juri Puconja v Stročjivesi 4225 fl. Martin Pozeb 772 fl. v Konjicah in Helena Inkret v Ljubnem 2150 fl. Listič opravništva: Č. g M. J. kapi. v L. plačano (lo 1. okt. — Vse p. n. naročnike prosimo, da o pravem času naročnino za drugo polletje pošljejo; tudi tisti, ki so do zdaj na vero list dobivali, naj obljubljeno naročnino kmalu pošljejo, ker nas stane vsak list gotov denar. Tržna cena preteklega tedna po Hektolitrih. (1 HI. = l83/.™ \as.) IN M Ječmen Oves Taršica Proso Ajda fl kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 8 40 6 50 — — 4 — 90 5 — 4 90 Ptuj . . • 8 50 6 65 5 —■ 4 30 5 20 5 — 4 — Slov. Gradec 9 43 6 83 6 50 3 74 4 87 7 80 5 69 Gradec . . 9 33 6 50 — — 3 74 4 86 — — 5 50 Celovec . . 9 32 6 96 5 25 3 80 5 90 4 46 5 50 Ljubljana . 9 — 6 40 4 80 3 80 6 — 4 80 6 — Varaždin 9 20 6 40 4 60 4 80 5 60 7 — 6 20 Zagreb -t ii 11 — 9 — 5 50 4 40 6 — 5 20 4 88 Dunaj 12 70 10 90 9 25 10 30 6 70 7 — 9 — Pešt ) 1 10 — 7 70 6 60 8 92 5 30 5 — -- — Proti ti j a stružnic (HoMtaDin mizarskega orodja. Podpisani bodem svoje mizarsko podvzetje razpustil in prodal tedaj svoje stružnice in druga mizarska orodja po prav ugodni ceni. Tudi imam na prodaj nov samotež ali kinkež vozič, za prevažanje mizarskih reči jako pripraven! V Mariboru, Burggasse, v Erhard-ovi hiši. C. IPosch. Služba orglarja in cerkovnika pri romarski farni cerkvi sv. Antona na Pohorju je za oddati. Prošniki se naj oglasijo do konca junija pri cerkv. predstoj-mstvu. Cerkveno predmtojništvo. Priporočilo. 2—2 Gostilnico gospe Lezererjeve pri sv. Lenartu v Slov. gor. sem v najem vzel, in še zdaj priporočim vsem mojim starim prijateljem, posebno slovenskim kmetom, da se radi k meni potrudijo zarad domačega vina in dobre jedi, tudi za prenočišče se skrbi. Z odličnim spoštovanjem Karol Manek, gostilničar. Najnovejši hur/l uu Dunaju. Papirna renta 6610 — Srebrna renta 69 30 — 1860- etno državno posojila 109'--Akcije narodne banke 809 — Kreditne akcije 139---Napoleon 9-60 — Ces. kr. cekini 5-76 — Srebro 102-30 rmr EMST D«S-D Dtr ■ ■ ■ ■ Sirovi loj kupujeta vsaki Čas po najvišji ceni Kari Pamperl-ova sina, Topilnica za loj, svečarija in milarnica, zaloga vžigalnih, svetilnih in maščobnih tvarin v CELOVCI na Koroškem. -3*3