Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 17. MARCA 1960 Leto XII. — Štev. 11 Cena din 10.— OSNOVNE ORGANIZACIJE SZDL PRED KONGRESOM V preteklem tednu več sto novih članov V preteklem tednu so pričele osno vne organizacije SZDL v Pomurju z obširno akcijo za pridobivanje novih članov v Socialistično zvezo. Pobudo zn to so dale občinske konference Socialistične zveze. S pridobivanjem članov v SZDL se vaški odbori vključujejo v priprave za V. kongres Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, ki bo v drugi polovici aprila. V Murski Soboti so v času po letni konferenci SZDL sprejeli v organizacijo večje število volivcev. največ v terenski organizaciji Partizan in sicer 120. V terenski organizaciji Trg zmage so zabeležili 30, v organizaciji Lendavska ulica 15 in v Rakičanu 73 novih članov Socialistične zveze. Iz Lendave poročajo, da so vaške organizacije sprejele v SZDL preko 200 volivcev. Med najboljše sodijo organizacije v Radmožancih, Petišovcih, Čentibi, Kapci in v Turnišču. V Radmožancih doslej niso bili niti člani krajevnega odbora včlanjeni v Socialistično zvezo. Tudi v beltinski občini so vaš- ki odbori pokazali precejšnjo aktivnost. V Odrancih so na novo sprejeli 95 volivcev. Do nedavna je bilo v tej vasi včlanjenih v SZDL le 21 odstotkov volilnih upravičencev. Na množičnem sestanku v Ižakovcih v soboto je pristopilo v SZDL 84 volivcev, 80 novih članov pa so sprejeli tudi v G. Bistrici. V soboški občini so bile pred nekaj dnevi sektorske konference SZDL, na katerih so se odbori osnovnih organizacij pomenili glede sprejemanja novih članov v Socialistično zvezo. Do danes je sprejelo nekaj vaških organizacij tudi v tej občini večje število novih članov. Med ostalimi so tudi v vaški organizaciji SZDL v Sebeborcih sklenili, da bodo sprejeli v Socialistično zvezo čez 80 novih članov. Kaže, da bodo posamezne osnovne organizacije, do V. kongresa SZDLJ vključile v organizacijo večino volivcev. Vendar je še vedno precejšnje število osnovnih organizacij SZDL, ki do sedaj niso ničesar storile za pridobivanje članstva. Letos 500 brigadirjev Letos se bo iz Pomurja udeležilo mladinske delovne akcije preko 500 brigadirjev. Še ta mesec bo odšla na cesto II. specialna pomurska brigada, ki bo sestavljena iz kmečkih fantov in deklet. Brigada bo štela 120 brigadirjev. Z brigado bo odpotoval tudi predavateljski kader — strokovnjaki, ki bodo predavali na traktorskem tečaju. Okrajna zadružna zveza v M. Soboti bo dala na razpolago strojni park. Zanimanje za to speciaLno brigado je med mladino veliko. OB DNEVU ŽENA V POMURJU ŠTEVILNE PROSLAVE Dopisniki iz raznih krajev nam poročajo o številnih proslavah. in prireditvah ob Dnevu žena ter poudarjajo, da so bile prireditve tako množične, kot nobene doslej. Tako nam dopisnik G. J. iz ČRENSOVEC poroča, da so otroci tamkajšnje osemletke svoje matere razveselili z lepim nastopom in čajanko, ki je potekala v tako prisrčnem vzdušju, da bo vsem ostala še dolgo v spominu. Dopisnik -ek nam poroča, da so v preteklem tednu žene-zadružnice iz ŠA-LOVEC, HODOŠA in DOLENEC imele posvetovanje, ki so ga združile tudi s proslavo. Na posvetovanju so razpravljale o nakupu pralnih strojev, sokovnikov ter o zdravstvenih in kmetijskih predavanjih. Po končanem posvetovanju jim je tamkajšnja kmetijska zadruga priredila sprejem. Kot nam piše K. Š., so v FO-KOVC1H vaščani s Suhega vrha, Vučje gomile, Sela in domače vasi ob proslavi napolnili šolsko učilnico do zadnjega kotička. Pionirji tamkajšnje šole so pripravili več recitacij, dramska skupina pa je uprizorila »Lovorjev venec«. Igra je navdušila stare in mlade gledalce, ki so si tudi hkrati zaželeli, da bi jim skupina še pripravila podobne prireditve. Dopisnica A. M. piše, da so v APAČAH več dni pripravljali proslavo. Otroci iz vrtca so za svoje matere pripravili košarice in jih napolnili s cvetjem ter jih podarili materam. Razveselili pa so jih tudi z lepim nastopom. Na prireditvi so sodelovali tudi pionirji višjih razredov osemletke, pionirski pevski zbor in ženski pevski zbor, ki ga že drugo leto vodi tov. Marija Lapoši. Zelo presenetljiv pa je bil za žene veseli del programa, ki so ga pripravili možje, ki so na prireditvi tudi stregli svojim ženam. Tako so se oficirji, živinozdravnik, uslužbenci, kmetje in drugi spremenili tisti večer v natakarje. Zato ni nič čudnega, če bo ta večer ostal ženam v nepozabnem spominu. Dan žena so na TIŠINI proslavili v soboto in sicer v dvorani zadružnega doma, kjer se je zbralo približno 400 šolskih otrok, mladine, žena in tudi precej fantov in mož, kot nam poroča dopisnik J. G. Program so v glavnem priredili učenci osemletke in otroci iz otroškega vrtca. Uprizorili so tudi Klopčičevo enodejauko »Mati«. Moški pevski zbor in mešani pionirski pevski zbor sta zapela več narodnih in borbenih pesmi. Lep je bil tudi nastop baletk in gojencev glasbene šole, ki so morali nekatere skladbe ponavljati. Ob koncu so šolski otroci z odra posipali dvorano s cvetjem. V DOBROVNIKU so pripravili prireditev v madžarskem in slovenskem jeziku, nam piše C. E. Na prireditvi so nastopili šolski otroci in cicibani. Tudi v TRNJU so vaščani svečano proslavili 8. marec. Dopisnik I. K. nam piše, da je pevski zbor in mladina pripravila zelo lep program. Dopisnik tudi dodaja, da seje proslava spremenila v pravi vaški praznik. V VERŽEJU, kot nam piše F. K., so prav tako proslavili Dan žena. Pionirji tamkajšnjih šol so pripravili lep kulturni program in čestitali svojim materam za praznik. E. H. pa nam piše, da so ob 8. marcu imele žene na Cankovi širše posvetovanje, na katerem so izvolile tudi nov odbor sekcije žena-zadružnic tamkajšnje kmetijske zadruge. Popoldne istega dne pa so priredile proslavo, na kateri je nastopil ženski pevski zbor, ki so ga pred kratkim ustanovile. Zvečer pa je bil veseli del praznovanja. Naši dopisniki in bralci so nam tudi iz drugih krajev poročali o zelo uspelih proslavah tako v beltinski, ljutomerski in drugih občinah. Vsi poudarjajo, da je bilo to praznovanje odraz skrbi in pozornosti naše socialistične družbe, ki se bori za to, da bi se odpravila neenakopravnost žena, ki jo je nekdanja kapitalistična družba ustvarila. Precejšnji tržni viški živine, perutnine in jajc Predvčerajšnjim je bilo v Murski Soboti posvetovanje zastopnikov kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in nekaterih podjetij o prometu z živino za zakol in pleme, o perutninarstvu ter o proizvodnji jajc. Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da se Pomurje aktivno vključuje v našo izvozno trgovino, saj ima iz leta v leto za izvoz večje količine kmetijskih pridelkov. Glede na to je bilo poudarjeno, da naj naši proizvajalci iščejo take izvoznike, ki bodo nudili dovolj ugodno udeležbo pri ustvarjenih devizah. Letos računajo, da bodo kmetijske zadruge odkupile 7000 glav goveje ži- vine in 57.000 prašičev, tržni viški jajc pa bodo znašali nekaj čez 21 milijonov jajc. Precejšnjo posta, ko pri odkupu predstavlja tudi plemenska živina. Posvetovanje je pokazalo, da predstavlja odkup perutnine in jajc v Pomurju eno tretjino tržnih viškov v LR Sloveniji, kar kaže, da je moč z organiziranim odkupom zagotoviti neprekinjeno proizvodnjo jajčnega prahu v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti. Na posvetovanju je bilo med drugim dogovorjeno, naj bi v bodeče organizirale ves odkup jajc kmetijske zadruge. O nekaterih vprašanjih o odkupu bomo pisali obširneje v prihodnji številki. Šola za odrasle v Petrovcih-Šalovcih Na območju občine Petrovci-Šalovci delujeta dve šoli za odrasle in sicer v Petrovcih in Šalovvih. Obe šoli obiskuje nad 70 poslušalcev. Pouk je štirikrat tedensko po pet ur. Kljub zaposlenosti poslušalci redno obiskujejo pouk ter kažejo veliko zanimanje. Povprečna starost poslušalcev je 28 let. Občni zbor sindikalne podružnice opekarne Boreči Večina delavcev novi način nagrajevanja ugodno ocenjuje Kaj je pokazalo nagrajevanje po enoti proizvoda — Kolektiv v Borečih z razumevanjem daje sredstva za obnovo obrata v Lukavcih Na letošnjem občnem zboru sindikalne podružnice v Opekarni Boreči so med drugim ugotavljali, kakšne rezultate je dalo nagrajevanje po enoti proizvoda. Člani kolektiva so navajali posamezne pomanjkljivosti te ali one skupine, saj je uspeh ekonomske enote odvisen od prizadevanja vsakega posameznika, ki dela v skupini. Pri tem so nekoliko kritizirali skupino, ki izdeluje zidake. Poleg tega, da posamezniki niso bili dovolj prizadevni, kar se je pokazalo tudi pri prejemkih, je bilo delo skupine nekoliko slabše tudi zaradi tega, ker so delali v njej večinoma novinci. V zvezi z nagrajevanjem po enoti proizvoda so tudi ugotavljali, da se posamezni delavci še vedno preveč zaposlujejo izven opekarne, kar močno vpliva na delovno storilnost v opekarni. Kaže, da bodo morali predvsem letos v tem pogledu več storiti tudi v upravnem odboru sindikalne podružnice. Na splošno je bilo po ugotovitvi občnega zbora lani s strani sindikata nekoliko premalo političnega dela v kolektivu. Delavci obrata v Borečih z velikim zanimanjem zasledujejo obnovo opekarniškega obrata v Lukavcih, za katerega daje podjetje skoraj vsa razpoložljiva investicijska sredstva. Glede na obnovo tega obrata letošnja proizvodnja v opekarni ne bo tolikšna, kot je bila lani. Kljub temu, da je tudi borečki obrat potreben večjih investicij, je doslej kolektiv tega obrata z vsem razumevanjem dajal sredstva za čimhitrejšo obnovo opekarne v Lukavcih. Med najnujnejše investicije v Borečih sodi transportni park — tako so ugotavljali na občnem zboru — saj ob sedanjih razmerah ni mogoče povečevati proizvodnje, prav tako pa imajo delavci težave ob iztrošenih transportnih napravah pri organizaciji dela med posameznimi skupinami. Mešalnica za krmila Prejšnji teden je začela obratovati v Puconcih mešalnica za močnata krmila. Mešalnico je uredilo mlinsko podjetje v Murski Soboti, ki je v ta namen preuredilo bivši mlin v Puconcih. Vsa dela so stala 3 milijone dinarjev, ki jih je investiralo podjetje iz svojih sredstev. Zmogljivost mešalnice je 10 ton krmil v eni delovni izmeni, predvidevajo pa, da bodo delali v treh izmenah, seveda če bodo na razpolago surovine. Začetna dela za tovarno težke konfekcije Prejšnji teden so v Murski Soboti začeli pripravljati gradnjo tovarne težke konfekcije. Sedaj merijo zemljišča, kjer bodo stali posamezni objekti. Tovarno bodo gradili na Panonski cesti, k jer bo potrebno tudi nekaj stanovanjskih hiš. Tovarna bo imela tudi svoj transformator. V Sebeborcih ustanovljena šolska zadruga V soboto so imeli na šoli v Sebeborcih ustanovni občni zbor šolske zadruge. Ustanovili so jo na pobudo kmetijske zadruge Martjanci, ki jim je dodelila tudi večjo parcelo ter obljubila strojno in strokovno pomoč. Otroci so pokazali za to zadrugo veliko zanimanje, saj jih je včlanjenih okrog 50 iz vse okolice. Ko bo postalo nekoliko topleje, bodo začeli s prvim praktičnim delom. Letos bodo pridelovali koruzo, kumarice in papriko. -ko Med slušatelji dvoletne Srednje kmetijske šole v Rakičanu ŠOLA, KI RASTE Z ŽIVLJENJEM Oglasil se je zvonec in na hodnik so se vsuli »dijaki« — med njimi tudi taki, ki so že prestopili štirideseto leto. Hitro smo bili v živahnem pomenku o življenju v šoli in o morebitnih težkočah, kajti po desetih ali celo več letih spet pričeti drgniti šolske klopi, ni kar tako. »Približno tri tedne je bilo treba, da sem se nekoliko vživel«, je pripomnil Milan Lacko iz Ptuja. Podobno tudi drugi. Tako so pričeli. Sprva je bi lo precej hudo zaradi pomanjkanja prostorov in predavateljev. Pred izpiti so se potrudili, zato so ob semestru dosegli kljub dokaj ostremu kriteriju precej lep uspeh. Takega mnenja so slušatelji Jože Kolarič Milan Lacko. Geza Vida in Jože Vratič, s katerimi smo se največ raztovarjali. Tudi ravnatelj šole ing. Franc Skledar se je precej pohvalno izrazil o slušateljih. Od 180 jih je z uspehom zaključilo prvo pol let je kar 93,6 odstotka. Dobre povprečne uspehe so dosegli predvsem pri fiziki, sadjar-stvu in tloznanstvu. In težkoče? V vseh štirih od-delkih isto: anatomija pri predmetu živinoreja, biologija in kemija. Vendar tudi tukaj gre, saj vlada pri učenju pra-vo tovarištvo. Tisti, ki snov hitreje dojemajo, pomagajo drugim. Učni program je zelo obširen, zato ni mnogo prostega časa. Dopoldne predavanja, popoldne učenje v krožkih, marsikateri dan pa je potreb- no tudi študirati še po večerji. V splošno izobraževalno delo je vključena tudi organizacija ZK, pravzaprav šolski komite. Vsega je med slušatelji 10? članov Zveze komunistov. Vodstvu komiteja nudi pomoč ideološka komisija pri Okrajnem komiteju ZKS M. Sobota. Letne konference so med drugim pokazale, da so bili prav komunisti med najbolj aktivnimi, če je bilo potrebno pomagati tovarišem pri učenju. Čeprav je srednja kmetijska šola v Rakičanu nova ustanova, je že dokaj dobro urejenaTu in tam jim primanjkuje učil. vendar kaže, da bodo dobili za to nekaj sredstev. Poleg kinoprojektorja imajo na razpolago še diaprojektor, za splošno izobraževanje pa tudi televizor. Kljub temu, da ni veliko časa za razvedrilo in za delo izven šole, so navezali stike z vaškimi organizacijami v Rakičanu. V zadružnem domu nameravajo tudi telovaditi. Tako bo življenje v dveletni srednji kmetijski šoli še bolj živahno. Ob koncu še želja slušateljev iz mariborskega okraja. Sodijo, da bi bilo prav, če bi jih prišli obiskat tovariši z Okrajne zadružne zveze Maribor ali kdorkoli, ki jih bo seznanil z vsemi aktualnimi problemi, s katerimi so rastli. pa so se jim sedaj nehote nekoliko odmaknili. Da, če je človek deset ali celo več let živel in delal v središču vsakdanjih dogodkov, se jim ne more odmaknili. To je j tudi odraz optimizma, ki lahko rodi uspehe in voljo: po dveh letih še krepkeje naprej! Juš Makovec Slušatelji kmetijske šole v Rakičanu med odmorom VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 27. marca Približno do 25. marca bo v splošnem ugodno in zelo toplo vreme, le okrog 21. marca nekaj dežja, ki bo v glavnem v zahodni Sloveniji. Okrog 26. marca močnejše padavine z ohladitvijo. Dr. V. M. PO KATERI CESTI Zn prebivalce Andrejec na Goričkem ni moč trditi, da ne bi bili prav tako delavni kot kjer koli drugje. Zadnja leta so pomagali med drugim tudi pri elektrifikaciji vasi in gradnji gasilskega doma. Toda od okrog 240 volivcev jih je članov SZDL le 37. V Andrejcih so že pred leti pričeli graditi gasilski dom, v katerem imajo vaščani različne prireditve. Pobudo za grad- njo gasilskega doma ja dala Socialistična zveza, ki je imela prejšnja leta mnogo več članov kot danes. Zelo živahna je bila tudi mladinska dramska skupina, ki je uprizorila več iger, med njimi »Talce«, »Volkodlake«, »Korak s poti« in »Lovorjev venec«. Danes andrejska mladina ni v tem pogledu več tako delavna. V vasi je poleg Socialistične zveze tudi organizacija Rdečega križa, ki je priredila lani predavanje o zatiranju alkoholizma, o nalezljivih boleznih itd. Podobno kot v Socialistični zvezi ni čutiti aktivnosti članov tudi v Rdečem križu, kjer je včlanjenih precej žena. Nekoliko več sodelovanja z ljudmi pa je preko šolskega odbora, saj je udeležba na roditeljskih sestankih še kar zadovoljiva. Ko smo povpraševali odbor- nike ali člane Socialistične zveze, kaj sodijo, da je vzrok tako majhnemu številu članov SZDL, smo naleteli na različne pripombe. Najbolj resna in tudi upoštevanja vredna pa je vsekakor pripomba na račun cest. V Andrejcih že več let razpravljajo o tem, da je treba urediti cesto, ki veže vas z ostalimi kraji. Toda v Andrejcih imajo dve cesti. Prva veže večji del vasi s Sebeborci, druga, ki gre mimo andrejske šole, pa povezuje še vasi Krnci, Ivanovci, Kukec, Panovci in Bokrači. Po tej cesti naj bi vozil tudi avtobus. Dejstvo je, da sta potrebni poštenega popravila obe cesti. Ljudje so tudi pripravljeni pomagati pri urejanju ceste. In zaradi tega tihega spora med prebivalci naj ne bi bilo v vasi več članov Socialistične zveze? Če je tako, so vaščani Andrejec na napačni poti, saj bi predvsem preko močne organizacije Socialistične zveze, krajevnega odbora in ob sodelovanju z občinskim ljudskim odborom lahko dosegli, da bo cesta čim-prej urejena in da dobijo avtobus. V SEBEBORCIH DO KONGRESA 80 NOVIH ČLANOV Kljub temu, da je v Sebe-borcili precej več članov SZDL kot v Andrejcih, nam je tov. Sep, predsednik vaškega odbora SZDL dejal, da bodo do kongresa sprejeli v Socialistično zvezo 80 novih članov. Tudi v Sebeborcih je bilo pred leti nekaj več volivcev včla- njenih v Socialistično zvezo. Sodijo, da se je število članov zmanjšalo predvsem zaradi slabega organizacijskega dela takratnih odborov. V Sebeborcih gradijo gasilsko-kulturni dom, pri čemer si veliko prizadeva tudi Socialistična zveza. Letos bodo dom dogradili vsaj toliko, da bodo imeli prostore za različne prireditve in proslave. In kaj menijo v Sebeborcih o andrejskih cestah? Tako pravijo: če bi uredili cesto, ki vodi proti gasilskemu domu v Andrejcih, bi s tem premočno prizadeli kraje, kot so Krnci, Ivanovci, Kukeč, Panovci in Bokrači. In kdo drugi kot Socialistična zveza naj v prvi vrsti natoči pri vsej zadevi čistega vina! Toda samo 37 članov je ob tem le glas vpijočega v puščavi. -jm Razgovor s predsednikom občinskega odbora SZDL v Beltincih Aleksandrom Kutošem Namesto petih dve kmetijski zadrugi VPRAŠANJE: Kako kaže v beltinski občini glede tega, da bodo spričo spremenjenega načina proizvodnje v prihodnje svojim nalogam kos samo gospodarsko dovolj močne zadruge? ODGOVOR: Pred dvemi leti so tudi kmetijske zadruge naše občine izločile iz svoje dejavnosti trgovino na drobno. Mnogi pesimisti so jim takrat napovedali polom. Praksa pa je pokazala ravno nasprotno. Že naslednje leto so kmetijske zadruge povečale svoje dohodke za 188% in v lanskem letu za nadaljnjih 34%. Njihov dobiček je bil v letu 1958 8 milijonov dinarjev, v letu 1959 pa že 13 milijonov dinarjev. V tem obdobju so se tudi združile nekatere kmetijske zadruge, tako da smo od prejšnjih 7 dobiti sedanjih 5. Že ta združitev nam je nakazala, da je treba po tej poti naprej. Gospodarski učinek to jasno dokazuje. Na primer: kme- tijski zadrugi Odranci in Lipa, ki sta bili v letu 1958 še vsaka zase, sta ustvarili v tem letu skupno 1.5 milijona dinarjev dobička, v letu 1959, ko sta ti dve vasi gospodarili v združeni zadrugi, pa imata pri istem prometu nad 4 milijone dinarjev dobička ali za 166% več kot predlani. In take uspehe je treba upoštevati. Spričo nujne modernizacije kmetijske proizvodnje ob zmanjšanju proizvodne cene po enoti proizvoda moramo ugotoviti, da razen beltinske nima nobena naša kmetijska zadruga, taka kot je, objektivnih pogojev, da bi to nalogo v prihodnosti uspešno opravila. VPRAŠANJE: Glavni vzroki? ODGOVOR: Že pri samem odkupu, ki je sedaj najmočnejša dejavnost kmetijskih zadrug, se pojavljajo znane motnje, ki ne vplivajo spodbudno na pridelovalca, a tudi blagostanje prebivalstva — tako kmečkega kot industrijskega — je mogoče uresničiti samo z veliko večjo količino sredstev za osebno in družbeno potrošnjo. Potrebna so moderna in dragocena proizvajalna sredstva, ki si jih gospodarsko šibka zadruga ne more privoščiti. Ena izmed naših manjših zadrug je ustvarila lani 964.000 dinarjev dobička. Polovico tega zneska mora oddvojiti za anuitete, s 500.000 dinarjev ostanka pa ne more kupiti no benega pomembnejšega kmetijskega stroja. Dalje ni pri manjših kmetijskih zadrugah nobenih obetov, da bi razvile svojo strokovno službe, ob organizaciji dela, kjer je v manjših zadrugah cesto upravnik najvišji kmetijski »strokovnjak«, pa prav tako ne moremo pričakovati nobenega večjega uspeha. V gospodarsko močni kmetijski zadrugi, ki ima tudi primerno veliko poslovno območje, je mogoče vse potrebne strokovne službe specializirati. Tu lahko imamo posebnega človeka za nabavo in prodajo, strokovnjaka za živinorejo, strokovnjaka za rastlinsko proizvodnjo, vodjo strojnega parka itd. Manjše kmetijske zadruge tudi nimajo razvite kreditne službe in tudi možnosti ni, da bi jo v prihodnosti razvile. Naš mali in srednji kmet pa sta poleg ostalega zelo potrebna tudi pomoči v obliki kredi tov. VPRAŠANJE: Kakšni so vzroki, da ste se odločili predlagati zadružnikom, naj se združijo v dve kmetijski zadrugi? ODGOVOR: V občini imamo 200 ha obdelovalnih površin SLP. Toda to je premalo, da bi pri petih kmetijskih zadrugah mogli ustanoviti samostojne proizvodne obrate, ker so ta zemljišča tudi zelo raztresena in jih v kratkem ne bo mogoče združiti. Ustanoviti samostojne obrate pri kmetijskih zadrugah, posebno pa še obrate za dopitanje goveje živine, pa je zelo nujno. Komaj ena tretjina prodanih živali je ocenjena v prvi kakovostni razred. Razlika v ceni med prvim in drugim kakovostnim razredom je pri enem kilogramu žive teže od 40 do 45 dinarjev. Če bi zadruge vso to živino dopitale, bi se njihov dohodek povečal letno za okrog 80 milijonov dinarjev, dobiček pa za približno 8 milijonov dinarjev. Manjše kmetijske zadruge, ki na svojem območju nimajo zemljišč SLP. ali pa jih imajo zelo malo, pa še ta so razdrobljena, prav gotovo nimajo pogojev za ustanavljanje svojih lastnih proizvodnih obratov, ker nimajo pogojev za pridelovanje krmnih rastlin. Sredstva, s katerimi bodo kmetijske zadruge v letošnjem letu razpolagale (ustvarjeni skladi v letu 1959), znašajo skupno v naši občini 13 milijonov dinarjev. Od tega odpade na dve kmetijski zadrugi kar 9 milijonov. Ostale tri imajo torej skupno le 4 milijone dinarjev. Dovolj jasno je, da ta skromna sredstva ne opravičujejo njihovega obstoja, ker ne zagotavljajo potrebne osnove za njihov uspešen nadaljnji razvoj. Velika večina kmetovalcev je pobudo glede združitve v dve . zadrugi sprejela z razumevanjem. Vse kaže, da bo v nekaj dneh zamisel uresničena. -bjš- (Z občnega zbora KZ Ljutomer) Upravnik Fišer v razgovoru z zadružniki ŠIRŠE OSNOVE Kmetijske zadruge „KMETOVALEC“ Letošnji občni zbor zadruge »Kmetovalec« v Ljutomeru, kise je odlikoval s številno udeležbo, saj je prisostvovalo preko 80 delegatov in gostov, je bil toliko pomembnejši, ker so na njem sklepali o pridružitvi kmetijskih zadrug Stročja vas in Radoslavci. Sama pestra in dokaj živahna razprava pa je dala koristne napotke za bodoče delo. Sicer je zadruga »Kmetovalec« v Ljutomeru zabeležila lani lep gospodarski napredek, le promet je z ozirom na njen sedanji obseg nekoliko premajhen, čeprav je dosegla kar 117 milijonov, s čimer je plan za 7 milijonov presegla. Kljub temu si je za preko tri milijone povečala zadružne sklade. Seveda bi lahko bil promet višji, če bi bilo lani več sadja in krompirja. Nekoliko neprijetno je ugotoviti, da je zadruga imela pri strojnem odseku preko 100 tisoč dinarjev izgube. Vprašajmo se, kje je temu vzrok! Brez pomislekov so bili lani nekoliko previsoki izdatki za popravila, zlasti še, če ugotavljamo, da so traktorji povečini novi. Ne bi pa bilo narobe, če bi zadruga še enkrat proučila kalkulacije. Mogoče bi bilo dobro, če bi zaposlila še strojnega tehnika, ki bi opravljal preglede in podobno. Tudi lanski dosežki pri kooperaciji niso majhni, vendar še z ozirom na velikost zadruge niso dovoljni. Sicer pa se stanje s precejšnjim tempom zboljšuje. Lani so se pojavili tudi že prvi’ zarodki zadružne ekonomije, ki pa jo bo potrebno širiti. Uredili so tudi manjšo zadružno pitališče. Ljutomerska zadruga se bo morala vse bolj zavzemati za povečanje molznosti ter tudi za to sklepati neke vrste pogodbe, saj so zmogljivosti mlekarskih obratov le deloma izkoriščene. Čeprav še vprašanje regulacije Ščavnice ni rešeno, bo potrebno posvetiti več skrbi tudi pridelavi kvalitetnejše krme. Razprava se je dokaj sproščeno odvijala. Delegate je zanimala zlasti gradnja tovarne močnih krmil in preskrba s krmili, kakor tudi obnova opuščenih hlevov na Moti. Na občnem zboru je zadružni svet kmetijske zadruge Stročja vas sklenil, da se bodo pridružili k ljutomerski zadrugi ter tako na širši osnovi začeli širiti sodobno kmetijsko pridelavo. Na zboru so govorili tudi o pridružitvi zadruge Radoslavci, vendar se zadružni svet za to ni zedinil. Na zboru so izvolili še novi upravni odbor ter se odločili, da bodo za elane letos pripravili vrsto strokovnih predavanj, utrdili pa bodo tudi zadružno hranilnico in posojilnico. J. S. BOGOJINA GRADNJA NOVE ŠOLE V Bogojini pridno gradijo novo šolo. Vaščani vozijo na gradbišče pesek, gramoz in les. Pri gradnji šole pomaga vsa vas, kakor tudi ostale vasi, katere spadajo pot šolski okoliš osnovne šole Bogojina. Pri delu pomagajo tudi pionirji. KRIŽEVCI ŠOLSKI VODNJAK Vaški odbor Bdečega križa v Križevcih v Prekmurju je pričel zbirati denarna sredstva za zidavo šolskega vodnjaka, ki je šoli nujno potreben. Za nabiralno akcijo so vaščani pokarali veliko razumevanje. Obljubili pa so tudi, da bodo pomagali pri gradnji s prostovoljnim delom. ČRENSOVCI Prejšnji teden je zadružnikom iz Črensovec, Trnja in Žižkov predaval inž. Ivan Pejnovič in sicer o problemih naše kmetijske proizvodnje in razvoju kmetijstva. Predavanje je med kmetovalci vzbudilo veliko pozornost in si zato takih poučnih predavanj še želijo. J. G. Zadružni koledar 1961 ? Pomurska založba v Murski Soboti je sporazumno z Okrajno zadružno zvezo Murska Sobota sklenila, da bo tudi prihodnje leto izdala Zadružni koledar. Glede na to je založba razposlala vsem kmetijskim zadrugam v Pomurju posebne anketne lističe, na katerih želi zvedeti za mnenje zadružnikov o Zadružnem koledarju 1960 in kakšne predloge ali pripombe imajo za koledar 1961. katerega je založba že pričela pripravljati. Založim namreč želi, da bo koledar za prihodnje leto še bolj pester, kar bo mogoče le tako, če bo dobilo uredništvo čim več koristnih pripomb in predlogov bralcev koledarja. V BODONCIH BODO GRADILI IGRIŠČE Osnovna šola v Bodoncih je pričela urejati šolsko igrišče. Prostor so si izbrali na starem in že zapuščenem pokopališču, kjer so že končana prva dela. Tako so posekali grmovje in sedaj mislijo izravnali še teren. Z dograditvijo igrišča bo izpolnjena večletna želja tamkajšnjega učiteljstva in mladine. S tem bodo izboljšani pogoji za delo tudi pri domačem TVD »Partizan«, ki prav zaradi pomanjkanja igrišča ni moglo razviti svojo dejavnost. NAROČAJTE Pomurski vestnik Franc Gumilar s Petanjec je lani prodal od dveh krav 5.800 litrov mleka ter za to debil tudi nagrado Tovarne mlečnega prahu v M. Soboti. Pravi, da se mu bolj izplača, če mleko proda, kakor pa da bi z njim pital prašiče. Zakaj premalo mleka? Prejšnji teden je bilo v Murski Soboti posvetovanje predstavnikov kmetijskih zadrug, kmetijskih gospodarstev, odsekov za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora, ObLO. Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti in Mlekoprometa v Ljutomera ter drugih o odkupu mleka, ki je tako majhen, da obe tovarni delata le s polovico svojih zmogljivosti. Zadnja lota je opaziti, da odkup mleka pada ali pa stagnira in to kljub temu, da po podatkih molznost rodovniških krav iz leta v leto raste. Na posvetovanju so ugotovili, da na to upadanje odkupa vpliva intenzivna vzreja goveje živine in svinj, nihanje odkupnih cen, premala agitacija in aktivnost za pridobivanje večjega števila prodajalcev mleka. Škodljivo je bilo tudi to. ker zadruge doslej sploh niso posvečale odkupu mleka več skrbi, to pa predvsem zaradi tega. ker sta ves odkup organizirali podjetji, zadruge pa so le izplačevale denar in pri tem dobile maržo. Zato so na posvetovanju sklenili, da bi naj v bodoče prešel ves od- kup v delokrog kmetijskih zadrug, ki bi z obema tovarna ma sklepale pogodbe, enako pa tudi s kmetovalci. Ob vsem tem pa bo potrebno precej storiti za pridobivanje boljše krme. ki bo pomogla tudi k večji molznosti. SEJA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET Danes dopoldne bo Svet za blagovni promet pri okrajnem ljudskem odboru razpravljal o zaključkih nedavnih posvetovanj o odkupu mleka, živine in ostalih kmetijskih pridelkov. Ta posvetovanja so imela namen, urediti odkup kmetijskih pridelkov v našem okraju in odstraniti razne pomanjkljivosti. ki se pri tem pojavljajo. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605—70 1—365 POMURSKI VESTNIK. 17. MAREC 2 KONFERENCA „DESETORICE“ V torek je pričela v Ženevi z delom razorožitvena konferenca — Dva predloga na prepihu — Lloydov načrt, dopolnjen in spremenjen s francoskimi in ameriškimi popravki — Gibčni načrt iz Moskve V torek je pričela o Ženevi z delom razorožitvena konferenca »desetorice«. Prvič doslej bosta Zahod in Vzhod na stopila z enakim številom članov. Predstavniki ZDA, Anglije, Francije. Italije in Kanade na eni in predstavniki SZ, Poljske, ČSR, Romunije in Bolgarije bodo po sklepu Generalne skupščine proučili ose dosedanje razorožitvene predloge ter skušali s pogajanji doseči kompromisno rešitev. Med predlogi vzbujata posebno zanimanje dva: □ Načrt Hruščeva, ki ga je sam avtor pojasnil lani na zasedanju Generalne skupščine, ter □ načrt britanskega zunanjega ministra Lloyda, ki ga bo, v malce spremenjeni in do- polnjeni obliki, po vsej verjetnosti zastopal Zahod. Kaj je pred meseci predložil Hruščev? Po njegovi sodbi naj bi v štirih letih v treh stopnjah izvedli popolno razorožitev. Najprej naj bi sorazmerno zmanjšali število oboroženih sil. Zalem bi odpravili ostale enote ter oporišča na tujem ozemlju. Slednjič bi prepovedali in uničili vso jedrsko in raketno orožje. Sovjetski predsednik je priporočal tudi dve drugi varianti, če bi sedaj še ne bilo pogojev za tako razorožitev. Predložil je delen program razorožitve in konkretne ukrepe, kolikor bi načelno sprejeli splošno razorožitev v posameznih stopnjah. Gre torej za široko in gibčno podlago. Zahodne dežele so po dolgih pogajanjih, ki so se pričela v Washingtonu in nadaljevala v Parizu, dosegle nekakšen sporazum. Baje gre za kompromis med ameriškim in britanskim stališčem ter francoskimi nazori. Tudi ta načrt obsega tri stopnje: Najprej naj bi ustanovili mednarodno organizacijo za razorožitev (IDO), ki naj bi centralizirala ves material in vse informacije, ki zadevajo oborožitveno stanje in število vojakov v vseh deželali-pod-pisnicah. Vse države-podpisnice naj bi del svoje oborožitve izročile tej organizaciji, ki bi orožje zbirala in nadzorovala, in ji sporočile vse podatke o izstreljevanju vesoljskih satelitov. Potem ko bi se sporazumeli o prvi stopnji, bi prešli na drugo. Prenehali bi izdelovati jedrski material v vojaške namene, ves nakopičeni vojaški jedrski material pa bi uporabili v miroljubne namene. Jedrske zaloge bi uničili šele potem, ko bi uredili zanesljiv nadzorstveni sistem. Sklicali bi konferenco dežel, ki imajo veliko vojsko. in se pomenili o skrčenju vojaških sil. V tretji, končni stopnji bi prepovedali izdelovanje vsakršnega jedrskega orožja. Vojaške izstrelke bi uničili, navadno orožje pa bi zmanjšali na količino, ki bi zadostovala za notranjo varnost dežel in za izpopolnjevanje obveznosti v okviru IDO. Kaj nam bo pokazala konferenca. pa bomo videli v naslednjih dneh. Svetovna javnost od nje mnogo pričakuje. ZAVEZNIKI NA LEVICI RIM — Potem ko sta predsednik italijanske republike Gronchi in predsednik skupščine zaman skušala s posvetovanji najti primerno osebo za novega predsednika vlade, je predsednik to nalogo zaupal dosedanjemu vladnemu predsedniku Segniju. Ta bo na ponudbo dokončno odgovoril, ko bo zaključil pomenke s političnimi prvaki. Kaže, da bo skušal pridobiti zmerno levico, t, j. republikance in socialne demokrate ter si zajamčiti podporo Nennijevih socialistov. NESMISELNA POLITIKA Zahodnonemška vlada je ponovila staro igro, ki jo Jugoslovani poznamo že iz leta 1957. Ko so v Bonnu zvedeli, da je veleposlanik nove afriške neodvisne dežele Gvineje v Moskvi pred nedavnim izročil svoja akreditiona pisma tudi v Vzhodnem Berlinu, so najprej neuradno, prejšnji petek pa tudi uradno zagrozili ganski vladi, da bodo prekinili diplomatske stike, če je ta res uredila diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo. Bonnski diplomati so torej postavili pred Gano ultimat kakor svoj čas pred jugoslovanski zvezni izvršni svet. Pri tem se sklicujejo na tako imenovano »Hallsteinovo doktri-no«, t. j. načelo, da tiste dežele, ki priznajo vzhodnonemški režim, ne morejo imeti rednih diplomatskih odnosov z Bonnom. Kako nevzdržna je taka zahteva, so povedali že sami zahod nemški komentatorji. Zahodnonemški diplomaciji nihče na brani, da skuša pred svetom nastopiti kot edini nemški predstavnik. Drugo vprašanje pa je, če predstavniki neodvisnih dežel to tezo tudi sprejemajo ali ne. Tu jim ne more nihče diktirati svoje volje. Gvineja sodi med mlade, toda politično zrele in odločne dežele črnega kontinenta. Odlikuje se po pozitivnem nevtralizmu in želji, da sodeluje na enakopravni podlagi z vsemi deželami sveta. Zato ni čudno, če je njen predsednik Seku Ture v soboto izjavil, da želi njegova vlada ohraniti diplomatske stike z obema Nemčijama. Če bo torej Bonn samovoljno, v duhu svoje »doktri-ne« prekinil stike s to afriško deželo, bo v bistvu škodoval sam sebi. Prav lahko se zgodi, da bodo zgledu ganske vlade sledile tudi druge afriške in azijske dežele ter s tem podprle svojega afriškega zaveznika. Dr. Bruno Kreisky Včeraj je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky v okviru širše turneje po evropskih deželah. Pred tem je obiskal London, Pariz, Varšavo in Bonn. Med zadrževanjem v Beogradu bo avstrijska delegacija z jugoslovanskimi predstavniki zamenjala nazore o dvostranskem sodelovanju in položaju na svetu, obenem pa tudi podpisala nekaj, posebno za naše obmejne kraje pomembnih sporazumov. Visoki avstrijski gost se je rodil pred 49 leti na Dunaju. Kot sin industrijalca je tik pred drugo svetovno vojno končal pravno fakulteto, vendar se pozneje ni nikoli ukvarjal s pravno vedo. Že v 14. letu se je Kreisky priključil socialističnemu mladinskemu gibanju in se je kmalu pričel ukvarjati s politiko. V procesu zaradi veleizdaje proti skupini vodilnih avstrijskih socialistov leta 1934 je na obtožni klopi sedel tudi on. Obsojen je bil na leto dni strogega zapora. Dve leti pozneje so ga znova obsodili, vendar so ga na posredovanje iz Stockholma izpustili. Semkaj je tudi pobegnil leta 1938 pred gestapom. Na švedskem je delal kot novinar, pozneje pa kat tajnik neke kansumne zadruge. V združenju socialističnih emigrantov se je seznanil z današnjim županom Zahodnega Berlina Brandtom. Skupno sta ustanovila tako imenovano skupino Kreisky-Brandt, ki je med drugim obravnavala bodočo ureditev Evrope. Po vojni se je Kreisky vrnil v domovino z ženo Svedinjo in dvema otrokoma. Kmalu ga je avstrijska vlada poslala nazaj v Stockholm z nalogo, naj organizira avstrijsko diplomatsko predstavništvo. Leta 1949 se je vrnil po opravljenem poslu ter delal najprej v gospodarsko-političnem oddelku zunanjega ministrstva, nato v kabinetu predsedniku republike Kornerja in slednjič kot državni tajnik v zunanjem ministrstvu pod ministrom Gruberjem in Figlom. Ko so po lanskoletnih majskih skupščinskih volitvah sestavili koalicijsko vlado socialistov in predstavnikov ljudske stranke, je postal kot prvi socialist doslej zunanji minister. Kot tak je zahteval in tudi dobil široka pooblastila. Takoj spočetka je omenil, da smatra za eno pomembnih nalog urediti odnose z južno sosedo Jugoslavijo. Izrekel je tudi nekaj bodrilnih izjav v zvezi z ureditvijo manjšinskega vprašanja. SREČANJA Neposredni stiki med državniki so zadnja leta prišli v modo. Dokazali so namreč, da lahko narede za svetovni mir in mednarodno varnost več koristi kakor kopica poslanic, not in diplomatskih opozoril Na drugi strani pa skrivajo nekateri obiski nevarnost pred sporazumi, ki bi utegnili še bolj zamotati mednarodni položaj v določenem trenutku. Neposredne stike prve vrste pozdravljamo, onih drugih pa si želimo čim manj, Te dni se v Parizu pripravljajo na obisk sovjetskega ministrskega predsednika. Gre, kot pravijo, za razgovore, o katerih bo francoski predsednik de Gaulle skušal nastopiti po uspešnem atomskem poizkusu o Sahari kot predstavnik države, ki si je spet priborila stolček velesile. Kako velik pomen pripisujejo temu obisku, priča naslednji dogodek. Britanski ministrski predsednik je skočil o soboto z letalom na kratek, neuraden »klepet« čez Rokav-ski preliv ter se dva dni zadržal v gosteh pri francoskem predsedniku v dvorcu Rambouillet, kakih 40 km od Pariža. Kaj pričakujejo na Zahodu od obiska, ki so ga morali za nekaj dni preložiti zaradi nenadne bolezni Hruščeva? V Washingtonu in Londonu opozarjajo na »samovoljo« francoskega predsednika o Atlantskem paktu in pa na določena francoska stališča, ki povzročajo zahodnim zaveznikom precej preglavic. Kaj. ko bi de Gaulle popustil n. pr. v svojem »odločnem« stališču glede razorožitve (kot vemo, se mu zaradi Alžira preveč ne mudil), o zahvalo za to popuščanje pa prejel od sovjetske vlade določene koncesije? Znano je, da v Moskvi zelo previdno ocenjujejo de Gaullovo politiko in da tudi v Parizu pazijo na izraze, kadar gre za odnose s SZ... Priprave za obisk sovjetskega premiera so obsežne. Sovjetskega gosta bodo sprejeli z visokimi častmi. Zahodnonemški kancler pa je pohitel »čez lužo., da bi si pri svojih »velikih zaveznikih«, pri ZDA, zagotovil določen glas tik pred predvidenim majskim sestankom »na vrhu«. Pravijo, da se bonnski predsednik boji nekakšne osamitve v zahodnem bloku, posebno po nedavnih vesteh, da se je bonnska diplomacija brez vednosti Atlantskega pakta menila s Španijo o zahodnonemških oporiščih na španskih tleh ... Med zahodnimi zavezniki, posebno pa pri Angležih. prevladuje mišljenje, da skuš a Nemčija na lastno pest uveljaviti stvari, katere bi ji ne smeli dovoliti. Torej nekako za hrbtom ostalih. Ni dvoma, da se tudi v Washingtonu ne strinjajo povsem z zahodnonemškimi potezami, pa tudi ne z Adenauerjevim namenom, da bi miniral konferenco na »najvišji ravni«. Omenimo naj samo nedavno izjavo ameriškega zunanjega ministra Herterja, da zavezniki ne bodo priznali kakršnega koli zahodnonemškega »veta« na zahodne odločitve glede Berlina, o čemer v Bonnu na tiho sanjajo. To pomeni, da si Zahod zaradi Adenauerja ne namerava vezati rok... Ni dvoma, da bo obisk Hruščeva pomenil obisk dobre volje z ugodnimi posledicami. Tudi razgovori de Ganila z Macmiilanom so lahko pomenili samo korak naprej spričo resnice, da se Anglija na Zahodu najbolj vneto zavzema za uspeh konference »na vrhu«. O kanclerjevi misiji bi ne mogli reči nič dobrega, kajti minerjev poti, ki vodi k sporazumu, si dobri ljudje ne žele... »ZAPRTA VRATA« PARIZ — Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je spričo nedavnih izjav predsednika de Gaulla o »vojaški rešitvi« v Alžiru dejal, da je francoski predsednik »zaprl vrata za pogajanja o miru ter pojasnil stare kolonialne težnje«. Francoska vlada se po njegovi sodbi boji samoodločbe alžirskega naroda, zato pa skuša oživiti zamisli o vojaški zmagi. Alžirski predsednik vlade je pri tem opozoril na boj, ki ga bijejo alžirski borci od 1. novembra 1954 z mnogo številnejšim nasprotnikom. Ta boj bodo nadaljevali vse dotlej, dokler dežela ne doseže neodvisnosti. Kolonializem ni pustil alžirskemu narodu drugega izhoda. ILEGALNE ORGANIZACIJE DŽAKARTA — Indonezijsko ministrstvo za informacije je sporočilo, da so v glavnem mestu pred tedni odkrili ilegalno orožje in dokumente, iz katerih je mogoče sklepati, da obstaja ilegalna organizacija, ki med drugim streže predsedniku Sukarnu po življenju. Sodijo, da se je ta organizacija skušala vgnezditi tudi med upravni aparat in verjetno tudi v indonezijske oborožene sile. Pred dnevi je nek aktiven podporočnik streljal iz vojaškega letala na zgradbo predsednika Sukarna z namenom, da bi ga ubil. Gre za osebo, ki je bila v rokah te organizacije. Podporočnika so ujeli v trenutku, ko je pristal s padadalom na tleh z željo, da bi se pridružil gverilskim protivladnim skupinam. NEMŠKA OPORIŠČA V KENIJI NAJROBI — Britanski obrambni minister Watkinson je na nedeljski tiskovni konferenci izjavil, da bo Anglija omogočila članicam NATO izkoriščati oporišča v Keniji. Ker je Zahodna Nemčija članica NATO, ni izključeno, da ne bodo dali del oporišč na razpolago tudi Nemčiji. Britanski tisk zadnje dni ostro napada politiko oboroževanja Nemčije in govorice o nemških oporiščih na britanskih tleh. PARIZ JE PRIPRAVLJEN Pisani rebus o obisku Hruščeva v Franciji — ,,Dvometrski“ in „okrogli“, ki imata zelo dober spomin -- Anketa govori... -- Cerkev, Vatikan in kanonik Kir Sovjetski ministrski predsednik Hruščev bo zaradi bolezni šele 23. marca prispel v Francijo in bo prav zaradi tega nekoliko skrajšal svojo pot po francoskih tleh. Francoski tisk različno ocenjuje prihod sovjetskega gosta glede na to, kakšnim političnim strujam ali nazorom se prišteva. Vendar je eno zanesljivo — Francozi so se v zadnjih nekaj tednih lahko dobro seznanili s sestavki, risbami in fotografijami o fizičnih lastnostih sovjetskega predsednika, z njegovimi odlikami in hibami, z njegovimi navadami in obnašanjem. Kakor piše dopisnik »Vjesnika« Janekovič, vedo sedaj skorajda vsi doraščajoči in odrasli prebivalci francoskih mest in vasi o tem, da se je Nikita Sergejevič rodil v ukrajinski vasici Kalinovki. Vedo. kakšen je bil kot otrok, koliko otrok ima iz prvega zakona in koliko iz zakona z Nino Pe-trovno, koliko imata oba vnukov, kako se imenujejo, komu so podobni, koga imajo rajši, babico ali dedka itd. Vedo, da je Hruščev vesele narave, da je bil tak tudi v mladosti, da je strasten plesalec ukrajinskih narodnih plesov in da izvrstno poje. O Nini Petrovni pišejo vsi brez izjeme, da je simpatična. S svojo blagostjo in nasmeškom je očarala vse v ZDA. In te podrobnosti, ki jih tako radi prebirajo povprečni Francozi, se sprepletajo z redkimi komentarji o sami naravi obiska. Francozi pa imajo tudi priložnost, da se po tisku seznanijo z lastnostmi svojega predsednika de Gaulla. Nekateri novinarji iščejo — iz kakršnega si že bodi nagiba — različne podrobnosti iz življenja obeh državnikov, mož istega rodu, ter jih primerjajo. Tako izveš, da je de Gaulle natančno za 6 centimetrov manjši od dveh metrov in da tehta 95 kilogramov. Nikita Sergejevič pa je visok le 1,59 m in tehta 110 kg. Ko se je de Gaulle rodil, so ga zavili »v čipke«, Hruščeva, desetega otroka siromašne ukrajinske družine, pa v »platnene plenice«. Ko je bilo de Gaullu deset let, mu je oče dejal, naj gre v gledališče, Hruščevu pa naslednje: »Niko, naučil si se šteti do sto, dovolj je, ker v žepa tako ne boš imel nikoli več kot sto rubljev.« Seveda to še ni vse. Novinar nekega večernika z milijonsko naklado primerja oba mladeniča, »drugačna od ostalih«: de Gaulla, učenca jezuitov, vase zaprtega in vedno lo čenega od drugih (imenovali so ga »dvometrski«), in Hruščeva, živahnega, veselega, majhnega in okroglega. De Gaulle je videti ravnodušen in ljubi mir, Hruščev pa je živahen, ljubi veselje, toda oba imata izredno dober spomin. . Tak de Gaulle in tak Hruščev se bosta sestala prihodnjo sredo. Zanimivo je, da se tisk noče obširneje dotakniti slavnega namena srečanja — političnih posvetovanj. Seveda bi bilo odveč ugibati o tem, čemu bo sta oba državnika dala prednost. Zunanjepolitični urednik uglednega »Le Monde« sodi, da berlinskemu problemu. Toda vsi vedo, da ne bosta šla mimo razorožitvene konference v Ženevi, ki zaseda te dni, konference na »vrhu«, ki se je hudo približala, odnosov Vzhod—Zahod, francosko-sovjetskega sodelovanja itd. Tisk želi v duhu tradicionalne francoske gostoljubnosti sprejeti gosta iz Moskve. In kaj sodi francoska javnost o visokem obiska? Inštitut za raziskovanje javnega mnenja, ki redno an- ketira pomembne dogodke v deželi, je postavil anketirancem dre vprašanji: Q Kako naj bi Francozi po njihovi sodbi sprejeli Hruščeva? □ Kakšni so razlogi za to, da je predsednik de Gaulle povabil predsednika Hruščeva na obisk v Francijo? Odgovori na prvo vprašanje: VLJUDNO —38. odst.; DOSTOJNO 21 odst.; TOPLO — 14 odst.; HLADNO — 4 odst.; SOVRAŽNO — 2 odst.; RAVNODUŠNO — 9 odst,; BREZ MNENJA — 12 odst. Odgovori na drugo vprašanje: — da bi doprinesel popuščanju mednarodne napetosti (29 odst.); da bi se okrepili odnosi s SZ (23 odst.); zaradi ugleda (4 odst.); zaradi diplomatske vljudnosti (6 odst.); zaradi razprave o Alžiru in Sahari (3 odst.); ker general de Gaulle igra na rusko karto proti ZDA (3 odst.) itd. Seveda so te dni zabeležili tudi določene izgrede in celo sabotaže. Tako so skrajneži metali celo bombe na določena mesta. Seveda tako ravnanje samo opozarja vlado, da naj bo pripravljena na vse. Resnico, da so oblasti poslale na »prisilni oddih« številne tuje emigrante na Korziko, je vsem znana, ker bi utegnili pripraviti kakršno koli dejanje, ki bi utegnilo vplivati na razgovore in na — razpoloženje Hruščeva. Omenimo naj tudi še organizacijo skrajnega desničarja Georgesa Saugeja, ki je pred dnevi poslal sovjetskemu veleposlaniku v Parizu Vinogradovu pismo, v katerem zahteva, naj Hruščev javno odgovori na »nekatera vprašanja«. Največjo burjo pa je brez dvoma povzročil kanonik Kir, poslanec in župan Dijoua, najstarejši poslanec francoske skupščine. »Sveti francoski očetje« so ga najstrože opozorili in mu celo zagrozili. Vmešal se je celo Vatikan, ker kanonik daje tako »nedostojne izjave«. Ukazali so mu. naj sleče duhovniško obleko, ko bo' sprejemal Hruščeva, in opravi svojo nalogo — v civilu. In starec 84 let je odločno vprašal: »Kaj pravzaprav hočete od mene? Mar v svojih letih ne smem sam odločati?« Za kaj pravzaprav gre? Osebno je povabil Hruščeva, naj obišče Dijan, ki se je prav na njegovo pobudo pobratil s Stalingradom. Tako sta prišla oba, on in mesto, v zgodovino. Kir bi moral svoj čas kot gost Hruščeva odpotovati v Stalingrad, pa se je vmešal Vatikan in zahteval od Kira, da ne odpotuje. Da bi nekako odgovoril Vatikanu in tistim, ki mu niso hoteli izdati izhodne vize, je Kir izkoristil sedanji obisk Hruščeva ter ga povabil, naj obišče njegovo mesto, da se mu osebno zahvali za povabilo. Cerkev in skrajna desnica se hudujeta. Govorč celo o pripravah, da bi kanonika za določen čas »ukradli« in tako preprečili njegovo srečanje s Hruščevom. Toda Kir pravi: »Jaz sem realist. Za mir se je treba bojevati. Kaj imate proti temu, da sem povabil Hruščeva, ko pa vendar večina na svetu dela za zbliževanje in želi mir. Osebno sem na tej strani.« Takim pripombam sivolasega starčka je res težko ugovarjati. Vsaj tistim, ki so zares realisti. Eiffelov stolp v Parizu POMURSKI VESTNIK, 17. MAREC 3 Dostalova „Clivija“ v Ljutomeru Pretekli teden je Narodno kazalište »Avgust Cesarec« iz Varaždina prišlo petič v tej sezoni med ljutomerske gledalce. Številni ansambel gledališča jih je tokrat malone tri ure zabaval z Dostalovo opereto »Clivia«. Kakor večina operet, je tudi ta skoraj prelahkotne vsebine in razen prijetnih melodij in različnih viizuelnih mikavnosti (mislim predvsem na kostume in plesne vložke) zahtevnemu gledalcu ne more nuditi kaj drugega. Dogajanje v Cliviji je namreč postavljeno v imaginarno južnoameriško republiko »Boliguay« in na odru se v vsej svoji folklorni slikovitosti zvrstijo temperamentni prebivalci te dežele od navadnega govedarja, ki pa je preoblečeni predsednik te republike, do očarljivega odreda amazonk. Vsebina je skoraj sodobna, saj nastopajo filmski producent, filmska igralka, snemalec, reporter in predstavniki drugih modernih poklicev sodobnosti ali polpreteklosti. Tako je opereta Clivia i po vsebini i po glasbi blizu današnji moderni glasbeni literaturi, saj toliko da ni posegla po jazzu. Z nekaterimi prizori — nastopi amazonk, plesi v slikovitih narodnih nošah, nekatere pesmi — se celo poskuša približati musicalu, tipičnemu ameriškemu odrskemu proizvodu, ki pa ni istoveten evropski opereti, kajti kot zvrst leži nekje med glasbeno komedijo, opereto, kabaretom, opero in revijo. Za musical je namreč značilno, da si je rad sposojal elemente iz folklore tudi še tedaj, ko je že dobil trdnejšo vsebino, enotno zaokroženo dogajanje in postal lažja glasbena komedija (»musical comedy«). Ni potrebno debelo podčrtavati, da so ljutomerski gledalci od prve vrste do zadnje stene v dvorani ramo ob rami z nedeljenimi občutki spremljali dogajanje pred seboj in nastopajoče sproti nagrajevali s krepkimi izrazi navdušenja. »Moderna« Clivia s sodobno vsebino je pač našla še več simpatij, kot kaka staromodna opereta. Večino odobravanja občinstva pa so si nedvomno zaslužili njeni izvajalci, ki so ponovno dokazali, da gledališče »Avgust Cesarec« ima dobre glasbenike, pevce, igralce in plesalce. Od vseh je spet najbolj ugajala Nada Kahn v naslovni vlogi filmske igralke Clivie Gray. Veliko smeha je požel Franjo Lesar kot reporter chikaškega »Timesa« Lelio Schwartz. V njem je kos odličnega komika, a v Ljutomeru so ga gledalci preočitno potegnili za seboj: ker jim je hotel čimbolj ugajati, je njegova igra često zdrknila na raven cenenega burkaštva ali pomilovanja vrednega klovnostva. Režiser, scenograf in kostimograf operete je bil Vladimir Gerič, vsi sodelujoči pa so zaigrali, zapeli ali zaplesali pod taktirko Davorina Hauptfelda. Jože Horvat-Jaki: Lepoglavske vrbe Kulturno in prosvetno življenje v beltinski občini NAVDUŠENJE, KI NAVDUŠUJE Nasprotja, imenovana: veliko truda, zastoji, cepljenje sil, zanimanje prebivalstva in drugi činitelji, ki zahtevajo smotrne organizacijske oblike V beltinski občini sicer ni nobenega DPD »Svoboda«, zalo pa delajo prosvetna društva Melinci, Srednja Bistrica, Lipovci, ki je novo društvo, Gančani in Dokležovje. Občasne dramske prireditve — to je skoraj vsa dejavnost teh društev. Kar zadeva izbor del, je ta letos že boljši. Precej prirejajo prosvetna društva v beltinski občini vesele večere. Najbolj aktivna pevska zbora sta v Melincih in Dokležovju. Osrednjo knjižnico v občini upravlja beltinsko prosvetno društvo. Nekaj knjig imajo tudi v Črensovcih in Srednji Bistrici. Skupno je okrog 2000 knjig. Kaže, da se bodo v prihodnosti odločili za potujočo knjižnico iz sklada osrednje, ki jo bo treba povečati in razširiti. □ Zelo prizadevna je v dramski dejavnosti mladina. Mladi Melinčani, na primer, so že dali lastno prireditev, drugod pa se vključujejo v prosvetna društva. Mladinska sekcija prosvetnega društva Črensovci je uprizorila »Pot do zločina« v Hotizi, Lipi, Odrancih in dvakrat doma. Podobno je tudi v Dokležovju. kjer sestavlja mladina polovico pevskega zbora. Mladina zelo pogosto prireja tudi vesele večere. Največ pogojev za uspešno kulturno-prosvetno življenje je v Beltincih, vendar beležijo prav tukaj največji zastoj. To pa za to. ker ni organizatorja. Morda bo boljše takrat, ko bodo ustanovili učiteljsko dramsko skupino v okviru sindikata prosvetnih delavcev. Sicer pa so naj večji problem v občini prostori. Le v Beltincih, Zg. Bistrici in Odrancih imajo dvorano, drugod pa si po magajo s šolskimi odri. Med ljudmi je zanimanje za kulturno-prosvetno delo, zlasti za dramsko in pevsko dejavnost. Žal so učitelji zelo zaposleni s celodnevnim poukom, kar pa ne velja za Beltince. Ponekod, kot v Gančanih, imata dva učitelja celodnevni pouk. a kulturnoprosvetno delo navzlic temu teče. V Beltincih je žal drugače. Znano je tudi, da si prebivalstvo želi kakovostnih prireditev. Če je bila kje v prejšnji sezoni slaba uprizoritev, prihodnje leto ljudi ni več bli- zu. Nedvomno je v Beltincih tudi film vplival na oblikovanje okusa, zato si ljudje želijo nečesa boljšega, nimajo pa skoraj ničesar. Domače društvo ne dela, edino mladina pripravi od časa do časa kaj. Niti veselih planšarjev ni več, kje šele kaj drugo.. ,« so potožili v Beltincih. Vendar bi bilo iz vsega tega napak sklepati, da vlada v vsej beltinski občini mrtvilo. Res je namreč, da dela že tri mesece uspešno kinoaparatura Ljudske univerze na ozki trak. Obisk je zmeraj zelo dober, prostori pa vedno premajhni. Mimogrede bi lahko zaposlili še eno aparaturo, so pa težave s prevozom. Dalje tečejo vsakih 14 dni na osmih mestih v občini predavanja po referatu E. Kardelja, ki se jih udeležujejo poleg članov političnih in drugih organizacij tudi ostali občani. Za seboj imajo budi že peto predavanje celotnega ciklusa. Dalje je v občini vedno več televizijskih sprejemnikov, v Črensovcih dela šola za odrasle, v G. Bistrici pripravlja PD Mura igro »Dve nevesti«, v Dokležovju komedijo neznanega francoskega avtorja, od časa do časa uprizorijo kakšno igro tudi gasilci v Žižkih itd. Mor-do bi lahko omenili in našteli še kaj. Upoštevati pa je treba, da se bliža april in od aprila do decembra v občini ni mogoče govoriti o kulturni ali prosvetni dejavnosti. Že zdaj odhajajo fantje in dekleta po dva ali trije na sezonsko delo in kmečka dela na domačih poljih so prav tako pred durmi. Po drugi strani pa je za beltinsko občino značilno cepljenje sil. Kjer delajo, vlagajo \ svoje delo ogromno truda in navzlic temu se z uspehom svojega dela lahko postavijo le v domači ali sosednji vasi. Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev bo nedvomno moral v prihodnje bolj smotrno in organizirano prijeti za delo in poskrbeti za boljšo povezavo z občinsko Ljudsko univerzo in prosvetnimi društvi. To toliko bolj. ker se obetajo v občini nekateri novi prostori za kulturno in prosvetno dejavnost (Črensovci — dvorana, D. Bistrica - dom množičnih organizacij, Melinci — dvorana množičnih organizacij, Gornja in Dolnja Bistrica — vaška skupnost itd.). Iz leta v leto bo več televizijskih sprejemnikov. Tudi črensovska zadruga se že zanima zanj, bistriška pa ga že ima navzlic tesnemu prostoru. Ob teh televizijskih sprejemnikih bo treba marsikaj ukreniti in urediti. V Beltincih. na primer, člani aktiva LMS sodijo, da za televizijski sprejemnik gostilna ni najprimernejše mesto. Imajo mladinsko sobo (edini v občini) in morda ne bi bilo napak, če bi jim kdo pomagal še do televizijskega sprejemnika. Njihovo delo in uspehi govore njim v prid. □ Naš sodelavec je imel priložnost govoriti z mnogimi političnimi. prosvetnimi in zadružnimi delavci, tudi z nekaterimi vodilnimi izmed njih. Razgovarjal se je tudi s kmečkimi ljudmi, delavci, uslužbenci in drugimi, največ pa z mladino obeh spolov. Ugotovil je. da bi bili marsikje veseli, cehi se lahko postavili s toliko navdušenja za kulturno, prosvetno in tudi zabavno življenje, kolikor ga je zlasti v mladih ljudeh beltinske občine. Res je škoda, da ti v tolikšni meri odhajajo z doma. Velja pa. da bodo morali pristojni ljudje beltinske občine izkoristiti sedanje pogoje, ki se bodo kmalu marsikje zboljšali ob lastnem prizadevanju prebivalstva, in hitreje postaviti kulturnoprosvetno življenje v občini na nove temelje. Bolje bo treba tudi vskladiti delo. a tudi okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev ne bo smel ostati ob strani, tudi glede gostovanj in druge pomoči ne. Bj. Š. Novi letnik ,SODOBNE PISARNE' Šele drugo leto teče, odkar je začela izhajati v Ljubljani »Sodobna pisarna«, revija za propagando moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Čeprav komaj drugi letnik, si je revija utrla pot do številnih bralcev, ki so jo ugodno sprejeli in ocenili, saj prinašajo prve štiri številke drugega letnika (dvojne številke) na % straneh vrsto zanimivih sestavkov s področja sodobnega pisarniškega poslovanja. V prvi in drugi številki najdemo poleg drugih tudi sestavek o univerzalnem avtomatič nem računalniku v Frankfurtu, se stavek o ocenjevanju uslužbencev kratek komentar predpisa o honorarjih za strojepisno, stenografske in prevajalsko delo, članek iz živ Ijenja pisarniških nameščencev v Angliji in še vrsto drugih zanimivo pisanih člankov s področja stenografije, pisarniškega poslovanja itd. Tretja in četrta številka objavljata obširno poročilo z lanskoletnega mednarodnega strojepisnega tekmovanja na Dunaju, sestavek o pisarniškem poslovanju upravnih organov, zavodov in organizacij, o pisarniški opremi, nekaj zanimivosti .s področja slovenske stenografije itd. Revija je tiskana na boljšem papirju in bogato ilustrirana, tako da jo vzame vsak bralec v roke s prav posebnim užitkom in veseljem. In kaj pravijo o reviji njeni bralci? J. D., odgovorni uslužbenec občinskega ljudskega odbora v novomeškem okraju piše: »Pisarni, za katero odgovarjam, pomeni revija .Sodobna pisarna’ nenadomestljivo učiteljico in pomočnico pri delu. Še več, pravo metlo, saj je iz naših pisarniških prostorov pometla že lep del navlake, ki se je tako bohotno šopirila v podobi sv. Birokracija in zaostalosti.« C. A., bančna uslužbenka iz Ljubljane pa med drugim piše: »,Sodobna pisarna’ mi je postala prava prijateljica. Sicer me imajo za prvorazredno strojepisko, menim pa in tudi čutim, da mi je revija ved no bolj potrebna. Daje mi spodbudo pri delu, seznanja me s sodobno ad ministracijo in mi utira pot k izpopolnjevanju.« O. B., direktor tovarne v Ljubljani: »Značilno za .Sodobno pisarno’ je dejstvo, da je že s prvo številko »shodila«, kar je pri nas tako redek primer. Zahtevam od pisarniških uslužbencev, da ne pregledajo v reviji samo slik, temveč da se tudi poglobe v vsebino član kov. Uspeh tega čutim v njihovem vsakdanjem delu.« Takih in podobnih ocen dobiva uredništvo revije vedno več. Zato je prav, da revijo naročijo prav vsi. ki imajo opravka z organizacijo dela v pisarni, kakor tudi oni, ki želijo, da bo njihovo delo lagodnejše in boljše. To doseči, pa je tudi namen revije. -jm PIONIRSKI PEVSKI ZBORI RADGONSKE OBČINE SE PRIPRAVLJAJO NA FESTIVAL V počastitev 15. obletnice osvoboditve bodo priredili pionirji-pevci radgonske občine že svoj šesti pionirski festival. Mladinski in otroški zbori po šolali sc že pripravljajo na nastop, ki bo 15. maja v Gor. Radgoni. Sama Radgona bo dala kar tri zbore: dva otroška in enega mladinskega. Menda so dosedaj s pripravami najdalje pevci iz Radenec, Apač, Stogovec, Kapele in Radgone. Vsekakor bodo tem sledili pevski zbori še po ostalih šolali radgonske občine. -ar RADGONSKI PIONIRJI DOBRI IGRALCI Ni preteklo še dober mesec, kar so se radgonski pionirji znova postavili na odru. Tokrat so zaigrali z oso vnemo ljubko igrico Grudica, ki nosi v sebi lepo misel: več kot kepa zlata je vredna kepica domače grude. Mladi igralci so bili živalmi, v nobeni sceni niso prišli v zadrego, po odru so se kretali pogumno, spretni v mimiki in kretnji. Čeprav je treba pohvaliti prav vse, je bil najbolj simpatičen oče treh fantičev, ki jih je zvabila o svet deveta dežela, od katere pa je bil še lepši domači svet. V sedmih slikah so se vrstile pred prepolno dvorano drobnega živžava pestre scene, ki so pritegnile k pozorno- sti hvaležnega majhnega gledalca. Lepo je gledati tako majhne in mlade igralske umetnike in lepo bi bilo, ko bi prišli do tega spoznanja tudi že enkrat Radgončani. saj bi s svojim boljšim obiskom netili v mladih srcih željo in voljo do dramske umetnosti. Obema tovarišicama, tovarišici Hojsovi in tov. Bel tramovi, ki se je tudi tokrat izkazala kol igralka, so bili majhni gledalci nad vse hvaležni za spretno izvedeno režijo. Ne samo pionirji, tudi mi odrasli, ki nam je pri srcu naša mladina, si želimo še takih prijetnih popoldnevov. -ar V LJUTOMERSKI OBČINI OSEM KMETIJSKIH ŠOL V ljutomerski občini deluje letos S kmetijskih šol in sicer na Cvenu, Veržeju, Vučji vasi. Križevcih, Bučkovcih, Stari cesti, Podgradju in Razkrižju. Te šole obiskuje 245 mladincev in mladink, ki so končali obvezno osemletno šolanje in nameravajo ostati na kmetijskih gospodarstvih. Osnovni predmet v teh šolah je bil osnova družbene ureditve in zadružništva, ki so ga predavatelji dopolnjevali s problematiko socialistične preobrazbe vasi. Pri strokovnih predavanjih pa so v posameznih krajih upoštevali strukturo kmetijskega gospodarstva in temu primerno prilagajali tudi učni načrt. Vse šole so v glavnem predelale predpisano snov učnih načrtov. Teoretični pouk, ki je obsegal 204 učnih ur. je v glavnem končan. Sedaj pa pripravljajo praktični del pouka in sicer v sadovnjakih, vinogradih in kmetijskih gospodarstvih. Mladina se priprav lja tudi na oglede raznih kmetijskih gospodarstev. Organizacija šol je bila dobra. Šolski odbori posameznih šol. mladinske organizacije. SZDL in kmetijske zadruge so šolam zelo pomagale, prav tako tudi občinski ljudski odbor, ki je skrbel za predavatelje. Težave pa so bile v tistih krajih, ki so bolj oddaljeni od občinskega središča in zato predavatelji niso mogli redno prihajati. Pri viseli šolah so delovali zdravstveni tečaji, ki jih je organiziral občinski odbor Rdečega križa. Tudi ti tečaji so že končani. Ob zaključku so udeleženke opravljale izpite, ki so pokazali, da so si mladinke pridobile mnogo praktičnega znanja o zdravstvu. Franjo Kozar Iz kulturnega življenja naših vasi KONCERTNA PRIREDITEV Pionirski pevski zbor v Bogojini se pridno pripravlja na glasbeni festival. 25. maja nameravajo prirediti samostojen koncert v Bogojini. S pevskim programom pa bodo tudi nastopali v sosednjih krajih. »DNEVI NAŠE SREČE« V TEŠANOVCIH Mladina v Tešanovcih je prejšnjo nedeljo pred domačini občinstvom uprizorila igro Dnevi naše sreče . Uprizoritev je dobro uspela, čeprav je delo zahtevno. V vaškem domu se je tokrat zbralo nad 200 ljudi, ki so zadovoljni zapuščali dvorano. Igralska skupina se pa tudi pripravlja na gostovanja v sosednjih vaseh. Š. K. »BETYAR KENDÖJE« V DOBROVNIKU Kulturna dejavnost v Dobrovniku se lepo razvija. Najbolj aktivna je dramska skupina »Petöfi Sandor «. ki je uprizorila madžarsko igro Betvar kendöje . Režiral jo je Jožef Časar. Uprizoritev je zelo uspela in so igralci že gostovali tudi v Prosenjakovcih. Prav tako je tudi mladina pred kratkim v madžarskem jeziku priredila veseli večer. Vaščani so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so dvorano napolnili do zadjega kotička. Želijo pa si, da bi mladina pripravila še več takih prireditev. S programom je skupina gostovala tudi v Radmožan-cih, kjer je prav tako žela veliko priznanje. TIŠINA Danes bodo na Tišini gostovali dijaki soboške gimnazije s Čufarjevo dramo Ljubezen v kleti«. Za gostovanje vlada med vaščani veliko zanimanje. Danes v stari kinodvorani v Murski Soboti ob 20. uri premiera E. G. O'Neill: Strast pod bresti Izšla Je druga številka MLADEGA PRLEKA Pionirji osnovne sole Ivana Cankarja v Ljutomeru so nas zopet razveselili z izdajo druge številke Mladega Prleka, ki je tokrat izšel na sedmih straneh. Prispevkom za to številko sta sc pridružili sedaj učiteljica tov. Minka Sever, ki v svoji pesmici pozdravlja prihod pomladi, in Dragica Novak, ki piše o slovenskem kulturnem prazniku. Pionirski štab objavlja tekmovalni program odredu »Jožeta Berdena«, ki obsega zimsko in letno delo in bo posvečen 15-letnici osvoboditve. V programu omenjajo tudi, da so vključeni v ob činsko, okrajno in republiško tekmovanje. Nepodpisana učenka 8. razreda razodeva v sestavku Na razpotju kar lepo otroško, prisrčno in odkrito svoje želje do poklica, kjer bi služila ljudstvu. Semenič Branko se v pesmici Vesela ptička prav ljubko poigrava s siničko in vrabcem. Novak Mirko piše v Naši vasi o Braneku, Stegmulerjeva o onkraj nem telovadnem tekmovanju v Murski Soboti, o strahu, ki ga je imela pred tem, in doseženih uspehih. Dalje pišejo pionirji o svojem šahovskem krožku, o plošči, ki jo bodo v Ba-bincih odkrili Jošku Berdenu, o nagradi za spis, ki so ga poslali DOZ Pionirka Danica Pečnik je posvetila pesmico svoji prijateljici, Vojko Pirher razodeva svoja lovska doživetja, ki so mu prav prijetna in ga mikajo v lovstvo. Rudi Pušenjak se spominja obletnice Franceta Prešer- na, Zdenka Sčernjavič pa je posvetila svoj sestavek Dnevu žena in pripravam na ta praznik Tudi tokrat niso pionirji šli mimo dogodkov NOB. Teh sc spominja Anton Kosič. Celo stran so posvetili pionirji Smešnemu kotičku, vsekakor imajo tega zelo radi, saj so gradivo zajeli največ iz šolskega življenja. Vsebina druge številke Mladega Prleka nam kaže, da gredo naši pionirji s časom, da zasledujejo vse, kar se godi okrog njih, da spremljajo dogajanja, v prihodnosti pa bodo morali pogledati še v preobrazbo naše vasi, v kooperacijo, v naše setvene plane, kar bodo gotovo prinesle prihodnje številke, ker v uvodnih številkah še tega vsega niso mogli. J-B. pomurski Vestnik, 17. marec 4 Dober tek! Mala Inka, ki jo je ujel naš fotoreporter pri obilnem zalogaju, je bržkone najmlajši abonent lendavskega »Triglava«. Medtem, ko sta očka in mamica v službi, se vrne iz vrtca in gre na kosilo. Samostojnost, kajne? (F.: J.Stolnik) Vesti iz naših krajev CANKOVA TELEVIZIJSKI KLUB Ljudska tehnika na Cankovi se uvršča med najbolj aktivna društva, saj je v kratkem časom ozvočila vas, pred nekaj tedni pa kupila tudi televizijski sprejemnik. Zanimanje za televizijske programe je zelo veliko in si jih prihajajo ogledovat tudi ljudje iz sosednjih vasi. Težave pa so s prostori, saj so predstave organizirane vsak teden po tri ali štirikrat in se vedno zbere okrog sedemdeset ljudi. Soba pa je mala in je v njej še tudi ostali tehnični material društva. OPEKA ZA ŠOLO Z ozirom na to, ker šolski prostori na Cankovi postajajo pretesni, je šolski odbor na eni izmed zadnjih sej sklenil, da bi naj vaščani začeli pripravljati zidno opeko in tako čez čas rešili ta problem. E. H. MURSKA SOBOTA 156 NOVIH PREBIVALCEV V mesecu januarju in februarju je bilo na matičnem uradu v Murski Soboti zabeleženo 156 rojstev, od tega se je rodilo v porodnišnici v M. Soboti 149. Poročilo pa se je 25 parov, to je 5 parov manj kot lansko leto v istem obdobju. V glavnem je zadnje mesece opaziti na matičnem področju M. Sobota padec rojstev, porok in umrljivosti v primerjavi z lanskim letom. UREJANJE DVORANE Prosvetno društvo v Bogojini je te dni urejevalo dvorano. Prikrili so streho in postavili nov oder. Lanskoletno dotacijo Občinskega ljudskega odbora M. Sobota so uporabili za urejevanje dvorane, Nekaj sredstev so zbrali tudi sami s prirejanjem veselih večerov in iger. Z ureditvijo prosvetne dvorane v Bogojini bo delo še bolj zaživelo. Igralska skupina ima sedaj vse pogoje za svoje delo. V Bogojini pa bodo odslej lahko gostovala tudi druga prosvetna društva. TLAKOVANJE CESTE Na seji Sveta za komunalne in stanovanjske zadeve pri ObLO Ljutomer so te dni razpravljali o nadaljnjem tlakovanju Ormoške ceste ter o gradnji stanovanjskih blokov v Ljutomeru. Člani sveta so predlagali, naj bi organizirali za urejanje Ormoške ceste posebno mladinsko brigado. Letos bodo dogradili stanovanjski blok z dvanajstimi družinskimi stanovanji, za tem nameravajo pričeti graditi še stanovanjske bloke VG Ljutomer, »Agrotehnikaservis« Ljutomer in manjši stanovanjski blok za učitelje v Stročji vasi. Z BELEŽNICO MED KRNČANI Kdor se napoti v Krnce bržkone najbolj pogreša primerno cesto, saj vasico povezujejo s cestnim omrežjem le težko prevozni klanci. »Premalo nas je,« pravijo Krnčani, »sicer bi si cesto že uredili.« Vas šteje le kakih 23 hiš, ki so raztresene po dolini in vzpetinah. Kljub temu. da Krnčani nimajo dobre ceste, pa se lahko odlikujejo, kot napredni kmetovalci, saj imajo že okrog 80 odst. vseh. površin v pogodbenem sodelovanju. To je kar precej. Nemara bodo že letos začeli o pogodbenem sodelovanju urejati skupen 50-hektarski sadovnjak, za kar jim bo zadruga najela posojila. Vaščani so kajpada za to zelo navdušeni, saj so že izkušeni sadjarji, vendar so sedanji sadovnjaki že dotrajali. »Zakaj bi bile hribovite površine neizkoriščene. ali le delno obdelane,« nam je pripovedoval stari Fartel, »ko pa na njih lahko pridelujemo sadje.« Seveda vse ne bo šlo letos, ampak bodo delali postopoma. Krnčane pa verjetno najbolj moti to, da si morajo še precej površin obdelovati s vprego, saj traktor le s težavo pride tja. Sicer pa upajo, da bo tudi temu kmalu konec, računajo namreč, da jim bo občinski ljudski odbor pomagal s sredstvi. da bodo uredili nekoliko boljše ceste. Iz razgovora z nekaterimi vaščani smo ugotovili, da je v vasi močno razgibano življenje, zlasti delavna je organizacija Socialistične zveze, o katero so včlanjeni domala osi vaščani, seveda razen nekaterih starcev. Po volitvah so sprejeli še deset novih, trudijo pa se, da bi vrste še utrdili. Tudi seje so precej pogoste in razgibane. V Krncih pa imajo precej pogojev tudi za živinorejo, le travnike bodo morali ponekod izsušiti; nič manjši pa niso v kraju pogoji za pogodbeno pitanje. To pa je v vasi kajpada le še začetek, drugo življenje pa se bo začelo, ko bodo imeli boljšo cesto in primeren vod- njak. Tako pravijo Krnčani sami in upajo, da se jim bodo te želje kmalu uresničile. J. Stolnik Naš sodelavec o pomenku s Krnčani SKRB ZA TURIZEM Turistično društvo v Radencih je bilo ustanovljeno pred štirimi leti. Vsa ta leta je precej prispevalo k olepšanju kraja in izboljšanju nekaterih komunalnih naprav. Vendar pa je bilo vse to delo bolj kampanjsko, nenačrtno. Tako so med drugim popravili in uredili nekaj poti in brvi, namestili v gozdičkih nekaj klopi, nasadili lepotično drevje, uredili park pred kolodvorom. markirali izletniške poti radenske okolice, uredili pot proti Železnemu vrelcu in še to in ono. Popolnoma pa je društvo opustilo ostale dejavnosti. Te dejavnosti so predvsem skrb za red. čistočo in boljšo opremo poslovnih prostorov in go- stišč, skrb za dobre prometne zveze, za razvedrilo, dalje ureditev avtobusne postaje, zgraditev plavalnega bazena, ureditev prostora za camping nekje pri Muri, sodelovanje pri organizaciji servisnih delavnic itd. O vseh teh in še mnogih zadevali so mnogo razpravljali na včerajšnjem občnem zboru in sprejeli več sklepov. Po razpravi sodeč, bo turistično društvo v Radencih spet zaživelo. Prenovljeni odbor nam jamči, da bo šel z novim poletom na delo. Uspelemu občnemu zboru sta prisostvovala predsednik občinskega ljudskega odbora ter predsednik občinske turistične zveze iz Gornje Radgone. Ika Kmetijsko-gospodarsko šolo v Moščancih obiskuje 23 mladincev in mladink. Na sliki: pri obrezovanju sadnih dreves NESREČAM SE LAHKO IZOGNEMO PREMALO CENIJO PROMETNE PREDPISE IN VARNO VOŽNJO Organi prometne varnosti so pred kratkim izvedli anketo, da bi ugotovili, ali kolesarji dovolj poznajo prometne predpise ter sploh pogoje za varno vožnjo. Od anketiranih so samo trije izjavili, da ne poznajo cestno-prometnih predpisov, ostali pa so s svojimi izjavami dokazali, da znajo le malo o pogojih za varno vožnjo. Skoraj naivno zvenijo izjave anketiranih kolesarjev v lendavskem okolišu, saj so nekati celo trdili, da če se peljejo skozi Lendavo ali po vasi, na kolesu ni potrebna luč. Prav tako so izjavljali, da so ceste za vzporedno vožnjo kolesarjev dovolj široke in tako naprej. Traktorist Drago Nemec iz Segovec je dejal, da na cesti II. reda vožnja brez luči ni nevarna, ker ni prometa... Kolesar Štefan Šeruga iz Beltinec je dejal, da po njegovem mnenju nočna vožnja brez luči in odbojnega stekla ni nevarna ter da je to steklo odveč. Podobno je dejala tudi Katarina Balažič iz Beltinec. Prav naivna pa je izjava Franca Lutarja iz Gomilic, ki trdi, da vožnja po levi strani ni nevarna, če na cesti ni kon- trole ter da pred srečanjem z drugim vozilom lahko preide na desno stran. Podoben primer so zabeležili organi prometne varnosti 5. marca, ko so ustavili delavko iz Tovarne perila Jolanko Baranja iz Nemčavec zaradi vožnje brez luči. Dejala je, da luči ne bo kupila, čeprav jo bodo vsak dan kaznovali. Razen tega je s svojimi nedostojnimi izrazi grobo žalila službujoče organe. Dasiravno je sindikalna podružnica v podjetju že obravnavala vprašanje varne vožnje, se Baranjeva noče odločiti za opremo kolesa. O po- trebnem jo bo seznanil sodnik za prekrške ... S to anketo so ugotovili, da je okrog 80 odst. prebivalcev, ki v glavnem poznajo cestnoprometne predpise in pogoje za varno vožnjo, vendar teh nočejo upoštevati. Vse premalo se zavedajo, kakšne posledice ima malomarnost, ko ALI SO SVARILA PREMALO? Šofer Mlinskega podjetja iz Murske Sobote Jože Turki se še očitno ni sprijaznil s predpisom, ki pravi, da je med vožnjo vsako uživanje alkoholnih pijač prepovedano. Kljub številnim opozorilom je 17. februarja vinjen peljal tovornjak, zaradi česar je prišlo na Meleh do nesreče. Ob kontroli krvi so ugotovili, da je imel kar 1,12 promile alkohola. Turki je bil že večkrat opozorjen od varnostnih organov, vendar to nanj ni prav nič vzgojno vplivalo, zato bo moral spregovoriti sodnik za prekrške. Potrebno bi bilo vprašati, kaj je podjetje ukrenilo, ko so ga obvestili, kaj dela njihov šofer na cesti in kje se ustavlja. O Turklu je že večkrat razpravljalo Združenje šoferjev in avtomehanikov, ki ga je končno zaradi nepravilnega odnosa in premajhne discipline izločilo, vendar se za to ni dosti zmenil. -ko Vožnja z mopedom brez izpita ni dovoljena STARŠI, PAZITE NA OTROKE! Z nedavno anketo staršev so ugotovili, da jih večina opozarja otroke, da naj bodo na cesti previdni, premalo pa gledajo na to, če otroci njihove nasvete upoštevajo. Ni prav, kot menijo nekateri, da so za vzgojo otrok pristojni učitelji, kajti ti imajo že tako dovolj vzgojnega dela. VANEK ŠIFTAR SPREMEMBE IN DOPOLNITVE V KAZENSKEM ZAKONIKE Posebej se moramo ustaviti še pri nekaterih novih kaznivih dejanjih in to pa le pri najvažnejših odnosno najpomembnejših: KRŠITEV PRAVIC SAMOUPRAVE. Samoupravljanje je temelj naše socialistične demokracije, torej ena izmed najvažnejših pravic, ki jih imajo delovni ljudje v socializmu. Potemtakem je razumljivo in tudi nujno, da se ta pravica mora zaščititi in tako se odslej kaznuje z zaporom, kdor koga s silo, resno grožnjo, z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ali kako drugače protizakonito ovira v izvrševanju njegovih pravic v samoupravnih organih ali ovira njegovo delo. To določilo je deloma tudi ovira za nastajanje in razvijanje birokratizma, obenem pa še resno opozorilo vsem »motilcem dela organov samoupravljanja. NEOPRAVIČENA UPORABA MOTORNEGA VOZILA. Vedno večja motorizacija ustvarja nove želje in tako niso več redki primeri, da ta ali oni protipravno vzame komu tuje motorno vozilo z namenom, DA GA LE UPORABI ZA VOŽNJO. Taki primeri so odslej kaznivi. Ker sem že omenil promet, naj še navedem na novo določeno kaznivo dejanje: ZAPUSTITEV POŠKODOVANCA V PROMETNI NESREČI BREZ POMOČI. Večkrat smo se jezili na voznika motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki je pustil brez pomoči tistega, katerega je poškodoval s svojim vozilom. Za tako brez- vestnost bodo sodišča lahko v bodoče kaznovala storilce z zaporom do enega leta, v hudih primerih pa celo s strogim zaporom do petih let. Voznik motornega vozila ali kakega drugega prometnega sredstva bo v bodoče kaznovan za ogrožanje javnega prometa in če pusti poškodovanega brez pomoči, pa še za to dejanje posebej. Med osnovne pravice, ki jih imamo, spada tudi SVOBODA VESTI IN VEROIZPOVEDI. Nihče nima pravice nikomur očitati, zakaj se prišteva tej ali oni veroizpovedi in prav tako tudi ne, če je BREZ VEROIZPOVEDI. Na žalost so še primeri, da se nekateri v svoji »vnemi« spozabljajo in se na različne načine znašajo celo nad otroci staršev, ki se nočejo prištevati nobeni veroizpovedi. Pred leti se je tudi v našem okraju dogajalo, da so bili nekateri »možje« proti temu, da se umrli s civilnim pogrebom pokopljejo v vrsti z drugimi cerkveno pokopanimi. Zasledili smo celo nekaj primerov skrunitve grobov civilno pokopanih oseb. Nedavno obravnavana proustaška skupina pred Okrožnim sodiščem v Zagrebu, ki je zažgala cvetje in vence na grobu velikega borca za svobodo in pravice delovnega človeka, nam je ponovno odkrila, da se še niso pomirili tisti, ki bi radi vzeli delovnemu človeku pravice, ki si jih je težko priboril z revolucijo. Naša ustava in zakoni jamčijo svobodo veroizpovedi in za- to je tudi razumljivo, da je nujno, da bo v bodoče kaznovan vsak, kdor NEOPRAVIČENO PREKOPLJE, RAZ-DERE ALI POŠKODUJE GROB ALI KAKŠEN DRUG KRAJ, NA KATEREM SE UMRLI POKOPAVAJO, ALI GA SICER HUDO OSKRUNI. Izmed družbeno nevarnih dejanj, ki so z novelo Kazenskega zakonika določena kot kazniva dejanja, naj omenim še pri nas zelo pogosto PROTIPRAVNO ZAVZETJE ZEMLJIŠČA. KI JE DRUŽBENA LAST. Pri listanju po starih mapah opažamo, da so nekoč bile poljske ceste širše kot so sedaj — zemlja je pač »odšla« k sosednji parceli. V bodoče ščiti Kazenski zakonik s sankcijo denarne ali zaporne kazni zemljišča, ki so družbena last, pred »tatvino«. Omenim naj še, da pri nekaterih gospodarskih organizacijah lahko večkrat opazimo, da je orodje razmetano kot bi se vsi razbežali, stroje na dežju razjeda rja in podobno. V bodoče bo lahko kaznovan tudi tisti, KI OČITNO NEVESTNO HRANI STVARI DRUŽBENEGA PREMOŽENJA, KI SO MU ZAUPANA. Tako bi v glavnem zaključil z novimi kaznivimi dejanji in v naslednjih vrsticah le nekaj besed o primerili. kjer se je v praksi bilo večkrat težko odločiti, ali sta istočasno bili storjeni z enim dejanjem dve ali le eno kaznivo dejanje. Novela Kazenskega zakonika je pri tem marsikaj razčistila. Doslej je bilo sporno ali je z uničevanjem gozda storjena tudi gozdna tatvina. Sedaj je določeno kot posebno kaznivo dejanje UNIČEVANJE GOZDOV, ki je v tem, da nekdo proti predpisom ali odredbam državnih organov seka ali krči gozd ali kdor beli drevesa ali kako drugače uničuje gozd in posebej kot kaznivo dejanje je določena še gozdna tatvina. Prav tako je bilo precej nejasnosti o goljufiji v službi in to je sedaj prav tako posebne kaznivo dejanje kot tatvina vojaške opreme. To so v glavnem spremembe. ki so stilističnega značaja. Omenil bi še, da je Zakonodajni odbor Zveznega zbora s prečiščenim besedilom vseh členov odpravil z novimi formulacijami marsikatero dosedaj nejasno ali ne dovolj izraženo misel zakonodajalca. Med spremembami v kazenskem zakoniku je nujno omeniti še to, da se je povečalo število kaznivih dejanj, za katera se storilca preganja na predlog ali na zasebno tožbo. Te spremembe kažejo tudi že na nove odnose med ljudmi, da v čim več zadevah odločajo sami, jih urejajo in vsklajujejo. Pri kaznivih dejanjih, kjer se storilci pre-ganjajo na predlog ali na zasebno tožbo, mora upravičence podati predlog oziroma vložiti tožbo v TREH MESECIH od dneva, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Pri takih kaznivih dejanjih se lahko oškodovanec odnosno upravičenec do kazenskega pregonu in storilec poravnata izven sodišča. Pri poravnavanju pa lahko poravnalni sveti s svojimi pametnimi in dobronamernimi nasveti veliko pomagajo državljanom. da ti poravnajo vse spore, kjer je to le mogoče in dopustno, na miren način, izven sodišč, brez stroškov in nepotrebnih poti. Organizacijo SZDL morajo videti vse te probleme in stalno vplivati, da se odnosi med ljudmi mirno urejajo, da je med njimi čimveč razumevanja. Zaradi posebnega pomena bi omenil še to, da sc storilce kaznivega dejanja tatvine, velike tatvine (vlom itd.), odvzema tuje stvari, poškodovanja tuje stvari, goljufije, majhne tatvine, zlorabe zaupanja, poškodovanja tujih pravic in prikrivanja preganja na zasebno tožbo, če je storil katero izmed navedenih kaznivih dejanj proti zakoncu, krvnemu sorodniku v ravni črti, bratu ali sestri, posvojitelju ali posvojencu. V teli spremembah je odraz tudi naših stališč do družine, predvsem pa do premoženja v družinski skupnosti: to premoženje je pridobljeno v glavnem z delom več družinskih članov in zato bo naj njim prepuščeno, da sami odločijo, koga izmed sebe in kdaj ga bodo kot storilca navedenih kaznivih dejanj tudi kazensko preganjali. Doslej smo imeli tudi take primere, da je n. pr. sin kot mladoletnik že nekaj časa pridno pomagal doma in zato mu niso dali niti dinarja, ob neki priliki pa si je vzel nekaj dinarjev za kino iz zaklenjene omare in že je bilo urad- no pregonljivo kaznivo dejanje. To so medsebojni odnosi v družini in zato je prepuščeno njim, da to rešujejo in odločajo, kaj naj bo s storilcem, ki je napravil njim v škodo katero izmed navedenih kaznivih dejanj. Končujem ta več ali manj nepopolen opis sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika (skrajšano KZ) in Zakonika o kazenskem postopku (skrajšano ZKP) z željo, naj vse to pomaga tudi pri utrjevanju socialistične zavesti in da se bomo čimbolj izogibali kaznivih dejanj ter tudi druge odvračali od njih. Želim opozoriti še na pogoste pojave, da državljani večkrat pozno prijavljajo storjena kazniva dejanja, ne zavarujejo prostorov, v katerih je bilo kaznivo dejanje izvršeno, ne zavarujejo dokazov in tako otežkočajo odkrivanje načina izvršitve kaznivega dejanja in včasih s tem celo onemogočijo odkritje storilca. Kazenski zakonik pa celo določa, da se lahko kaznuje z zaporom ali s strogim zaporom do pet let KDOR VE, DA SE PRIPRAVLJA HUJSE KAZNIVO DEJANJE, pa tega ne naznani v času, ko se je dalo preprečiti izvršitev kaznivega dejanja. Prav tako se lahko kaznuje z zaporom, kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero se po zakonu sme izreči smrtna kazen, ali pa kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije. Za opustitev ovadbe pa se ne kaznuje zakonec, krvni sorodnik v ravni črti. brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec, če je storilec z njimi v takih odnosih. (Konec) POMURSKI VESTNIK. 17. MAREC 5 Drobne iz društev »PARTIZAN« V vseh društvih je že opaziti festivalno razpoloženje, ki bo meseca maja v Murski Soboti. Obiskali smo nekatera društva ter se pozanimali za njihovo delo. Ugotovili smo naslednje: * TVD »Partizan« Ljutomer, ki šteje 220 aktivnih članov, se v celoti pripravlja na festival. Vadijo tedensko dvakrat, predelali so vse vaje. Trenutno se pripravljajo za društveno akademijo. * TVD »Partizan« Bučkovci se prav tako z vso vnemo pri- pravlja na I. festival telesne kulture Pomurja. Društvo hoče kljub slabim delovnim pogojem poslati na festival 150 nastopajočih. * »Partizan« Videm ob Ščavnici je s svojimi pripravami za festival že začel in je vključil v priprave vse svoje pionirje in mladino. Nekoliko še stoji ob strani vaška mladina. Težave imajo z vodniškim kadrom. Vse priznanje pa zasluži tovariš Viktor Florjan, ki kljub visoki starosti 60 let vodi tri oddelke. * »Partizan« Črensovci uporablja šolsko telovadnico, ki je od jutra do večera zasedena. Zaradi pomanjkanja vodniškega kadra je društvu priskočilo na pomoč nekaj prosvetnih delavcev, ki zelo uspešno vodijo svoje telovadce. Se več pomoči pa bi lahko »Partizanu« nudili učitelji, ki so odgovorni za telesno vzgojo na šoli. * TVD »Partizan« Beltinci je v centru beltinske občine, vendar je svojo dejavnost zasnoval na zelo ozkem krogu mladine in pionirjev. Društvo nima starejših pionirjev in pionirk, čeravno obiskuje šolo preko 400 otrok. Imajo pa vse pogoje za delo. Čutiti je, da posveča uprava premalo skrbi pripravam za festival telesne kulture Pomurja. Pohvalimo pa lahko rokometaše, ki se vestno pripravljajo na festival. * »Partizan« Veržej je imel pred kratkim svoj občni zbor. Upajmo, da bo društvo po občnem zboru z mladim kadrom storilo vse, da bo celotno delo in priprave na festival naglo napredovalo. Društvo bo na festivalu sodelovalo s 130 pripadniki, V priprave so vključili tudi mladino iz vzgajališča Veržej. * TVD »Partizan« Cankova je pred nekaj meseci uredilo v zadružni dvorani nad 120 m2 novega parketa za telovadnico. To telovadnico uporablja tudi šolska mladina. Dvorano je z razumevanjem odstopila kmetijska zadruga, ker tudi šola nima ustreznih prostorov. Skupno se pripravlja v Pomurju preko 4500 članov TVD »Partizan« v 28 društvih na I. festival telesne kulture Pomurja, ki bo od 21. do 29. maja v M. Soboti. Dokončni program festivala je že izdelan. V BOGOJINI ŠPORTNO IGRIŠČE Člani TVD »Partizan« v Bogojini se vestno pripravljajo na 1. telesni festival Pomurja. Računajo, da bo društvo sodelovalo na festivalu z 200 telovadci. Društvu primanjkuje vaditeljskega kadra, vso pomoč pa nudijo društvu prosvetni delavci. * Strelska družina je v Bogojini spet zaživela. Člani se redno pripravljajo na razna tekmovanja. Posebno strelska družina na šoli, ki šteje 62 članov, se redno in vestno pripravlja na tekmovanje, ki bo v kratkem. * V Bogojini gradi šolska mladina skupno s TVD »Partizan« novo športno igrišče, na katerem bo prostora za vse športne igre. Vsa zemeljska dela so že končana. Tako bodo 25. maja svečano predali svojemu namenu nova igrišča za rokomet, košarko, nogomet in odbojko. Okrog igrišča je urejena tudi 40-metrska steza. Razen nogometnega igrišča nameravajo vse ostalo posuti z rdečimi ugaski, ki jih nameravajo dobiti iz opekarne. V RAKIČANU BODO DOBILI NOVO TELOVADNICO Na eni izmed svojih sej je uprava kmetijskega gospodarstva skupaj z upravnim odborom TVD »Partizan« sklenila, da bodo obnovili dvorano v zadružnem domu in jo tudi delno preuredili. Tako nameravajo že podaljšano telovadnico preskrbeti še z električno napeljavo, prhami, urediti sanitarije in položiti parketne deščice. Delo zelo napreduje in organizatorji upajo, da bo telovadnica dograjena do prvega maja. Do tedaj, posebno pa potem, želijo svojo dejavnost še povečati z rokometno igro in atletiko. S tem bo njihovo delo še pestrejše in tedaj Rakičan ne bo poznan samo po tem, da je edino vaško društvo v Sloveniji, ki igra perjanico. -n-n PREDELAVA ZLETNIH VAJ SE NADALJUJE Po vrnitvi rep. inštruktorja Žnidariča iz Ljubljane se ponovno nadaljuje intenzivno delo in učenje zletnih vaj. Četrtkove predelave so se udeležili vodniki iz 4 krajev naše občine. To so kraji: Krog, Tišina, Bodonci in Rakičan. Najboljše potekajo priprave v Veržeju, Bučkovcih in Vidmu. Nekoliko manj delavni so v Črensovcih in Beltincih. V Lendavi ustanovljena občinska športna zveza V nedeljo so se v Lendavi sestali delegati iz vseh telesno-vzgojnih in športnih društev v občini in ustanovili občinsko zvezo. Prisostvovali so delegati društev Partizan, NK Nafta in Planika, tabornikov iz Lendave, kegljaškega kluba in strelske družine. V občinsko zvezo so poleg navedenih društev vkljune še ribiške in lovske družine ter enota JLA. Delegati teh društev so ugo-toviti, da je taka zveza na področju občine koristna in potrebna. Ta bo skrbela za koordinacijo med telesno-vzgojnimi društvi, organizirala tekmovanja v raznih športnih panogah na področju občine, v juniju organizirala ob- činski festival telesne kulture in to v počastitev 15. obletnice osvoboditve, skrbela bo za ustanavljanje novih telesno-vzgojnih in športnih društev zlasti na vaseh, za predvajanje raznih športnih in telesno-vzgojnih filmov, predvsem pa z raznimi tekmovanji širila telesno vzgojo v ustanovah in podjetjih ter sindikatih. Omenjena društva bodo sodelovala v štafeti mladosti ter na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, v poletnih mesecih pa bo zveza poskusila organizirali taborenje. Bodoča izgradnja raznih telesnovzgojnih in športnih objektov v sami Lendavi bi se naj koncentrirala na enem področju, kar bi zbliževalo in povezovalo vsa ta društva in klube sčasoma pod eno streho in v enem odboru. Govora je bilo tudi o skupni finančni politiki v teh društvih. Za razvoj telesne kulture v občini je letos predvidenih približno en milijon dinarjev iz občinskih sredstev. Občinsko zvezo bo vodil 11-članski upravni odbor, ki je sestavljen iz delegatov posameznih društev, in 3-članski nadzorni odbor. Ker je to prvi tovrsten poizkus povezave telesnovzgojnih in športnih društev na področju ene občine, vsekakor pričakujemo pozitivnih rezultatov njenega dela. O. Pričetek letošnjega rokometnega prvenstva Pomurja V nedeljo, 20. marca se bo pričelo tekmovanje za spomladanski del prvenstva v malem rokometu za leto 1960. Izgledi posameznih moštev pred prvenstvom? Težko je že sedaj misliti na zmagovalca. Gotovo pa je, da sta temu cilju najbližja TVD Partizan Murska Sobota in Beltinci. Prva tekma pomladanskega prvenstva bi morala biti odigrana že minulo nedeljo, ker bodo beltinski rokometaši na dan pričetka odpotovali v Čakovec. Vendar do te tekme ni prišlo in vse kaže, da bo tekma med Krogom in Beltinci registrirana 5:0 v korist Bel-tinec. Zaradi pregleda navajamo prvake iz minulih let: 1957: Šag, 1958: Sag, 1959: TVD Partizan M. Sobota, 1960: (jesen) TVD Partizan M. Sobota. -n-n NOGOMET Nafta : Sloboda (Varaždin) 1:3 (0:2) Rudar (M. Središče) : Nafta 0:1 (0:1) Jedinstvo (Čakovec) : Nafta 6:1 (1:1) Kakor vidimo, lendavska Nafta v treh prijateljskih srečanjih minulih dni ni imela preveč sreče. V NEDELJO prvenstvena nogometna tekma Sobota : Maribor Prvenstvo okrajne zveze »PARTIZAN« v namiznem tenisu PREMOČ SOBOŠKIH TEKMOVALCEV Minulo nedeljo je bilo v Domu »Partizan« M. Sobota redno prvenstvo Okrajne zveze »Partizan« M. Sobota. Organizator je bilo matično društvo v M. Soboti. Tekmovanja posameznikov in dvojic se je udeležilo 77 tekmovalcev iz 6 društev Pomurja. Največ je bilo članov in sicer 25, najmanj pa pionirk (5) in članic (4). Žal pa vsi kraji niso bili enakomerno zastopani. Z desnega brega Mure se je udeležilo tekmovanja samo TVD »Partizan« G. Radgona. Sicer pa je bilo največ tekmovalcev iz M. Sobote (59), ostali pa so bili iz Puconec, Lendave in Križevec v Prekmurju. Tudi Kupšinci so poslali letos prvič svoje tekmovalce. Celotno tekmovanje pomeni viden napredek v kakovosti prikazane igre. V tem pogledu velja pohvaliti domače igralce, ker so ves zimski čas pridno vadili in se pripravljali na tekmovanje. Pri pionirjih je tokrat zmagal Firm, ki je v finalni igri premagali Vadnala z 2:1 (18:21, 21:16 in 21:14). V tolažilni igri za tretje in četrto mesto sta nastopila Kerčmar in Janža iz Puconec. Zmagal je prvi. Pri mladincih je sodelovalo največ tekmovalcev iz drugih društev, kljub temu pa so še v finale uvrstili trije domačini: Vogrinčič, Flegar in Fridrih. Po finalnih igrah je postal prvak Vogrinčič. Največ lepih potez smo videli pri članih, kjer so sodelovali tudi mladinci. To pa za radi tega, ker so bili v tej skupini igralci precej izenačeni in ni nihče mogel že v naprej predvideti zmagovalca. Ena najlepših borb je bila vsekakor igra med Roškarjem in Vogrinčičem. Pri tekmovalkah ni bilo tako izenačenih iger. Čampljeva je pri članicah z lahkoto osvojila prvenstvo. Nekoliko teže je bilo v tem pogledu Kovačičevi pri mladinkah. Dozetova se ji je zelo uspešno upirala in prvi je šele z igro razlik uspelo osvojili prvo mesto. Tekmovanje je v splošnem uspelo, le pionirkam bo treba v prihodnje posvetiti več po- zornosti. Osnovna naloga pa naj bi v prihodnje bila, pritegniti v vrste igralcev namiznega tenisa čimveč pripadnikov TVD »Partizan«! Tehnični rezultati: Člani: 1. Vlado Roškar, 2. Jože Kovač in 3. Geza Vogrinčič; Mladinci: 1. Geza Vogrinčič, 2. Janez Fridrih in 3. Janez Flegar; Pionirji: t. Boris Firm, 2. Ludvik Vadnal in 3. Ervin Kerčmar; Članice: 1. Olga Čampelj, 2. Branka Dobrotinšek in 3. Slavica Cigan; Mladinke: 1. Helena Kovačič, 2. Mara Dozet in 3. Alojzija Kurbos; Pionirke: 1. Pavla Novak, 2. Sonja Šlebir in 3. Vida Balek. -n-n BRZOTURNIR V SOBOTI Šahovski klub Murska Sobota je priredil v petek zvečer brzoturnir. Udeležilo se ga je 12 šahistov. Najuspešnejši je bil Danilo Hari, ki je razen enega remija premagal vse nasprotnike. Ta mesec se bo začelo tudi klubsko tekmovanje. Najboljši šahisti si bodo priborili III. oziroma IV. kategorijo. V MURSKI SOBOTI občni zbor šahovskega kluba Po skoraj štiriletnem zastoju je šahovska dejavnost v M. Soboti spet oživela. Pred dobrim tednom se je ponovno ustanovilo šahovsko društvo. Zanimanje za šah je v Soboti veliko, zlasti med mladino. Po volitvah novega odbora se je razvila živahna diskusija. Glavni problem prostorov je sedaj delno rešen. Uprava JLA jim je odstopila majhno sobo v svojem domu v Ivanocijevi ulici. ObLO so predložili predračun. Če bo sprejet, bo tudi finančno stanje delno rešeno. Delovni program je precej obsežen. V načrtu so mnoga tekmovanja v okrajnem in re- publiškem merilu. Če bodo zagotovljena finančna sredstva, se bodo udeležili prvenstva slovenskih mest, mladinskega prvenstva mest ter raznih dvobojev z ekipami izven Pomurja. Uprava kluba se je tudi dokončno sporazumela z našim velemojstrom Gligoričem o gostovanju v Pomurju. Gligorič bo prišel takoj po končanem državnem prvenstvu. Simultanke bo, igral v vseh večjih središčih. KOŠARKARJI ŠAG V CELJU V soboto in nedeljo so gostovali košarkarji ŠAG v Celju. Povabila jih je celjska gimnazija, Tekme so se končale takole: Moški: Gimnazija (Celje) : ŠAG 94:44 (45:22) Ženske: Gimnazija (Celje) : ŠAG 25:2 (15:2) Moški: Akademiki (Celje) : ŠAG 102:30 (42:27) Zenske: Akademiki (Celje) : ŠAG 51:18 (23:10) STRELSKO TEKMOVANJE ZA »ZLATO PUŠČICO Občinski strelski odbor je v minulih dneh organiziral tekmovanje za »Zlato puščico« za občino M. Sobota. K tekmovanju se je prijavilo precejšnje število tekmovalcev iz 15 strelskih družin. Rezultati, ki so bili doseženi, dokazujejo, da so si bili tekmovalci v kakovostnem pogledu med seboj zelo enaki, saj je od skupnega števila 41 kandidatov več tekmovalcev doseglo vrednost 160 krogov od 200 možnih. Najboljši strelec prvenstva je postal Jože Ozvatič (SD »Lovec«) s 169 krogi. Drugi je Polde Činč, član SD »Obrtnik« s 165 krogi in tretji Adam Kučinac s 163 krogi. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 20. do 26. marca Nedelja 8.00: Mladinska radijska igra — Francois Rabclais: Pogačarska voj- na; 8.50: Zvonimir Ciglič: Suita v starem slogu; 9.00. Z glasbo v novi teden; 10.00: Se pomnite, tovariši . . . Drago Kumer: Rafali pod Mrzlico: 10.10: Zborovske skladbe Radovana Gobca in Danila Švare; 11.02. Priljubljene melodije s triom Pierre Dorsey; 11.20: Danilo Bučar: Zumberška rapsodija; 11.30: Stefan Kuhar: Iz malega raste veliko (reportaža); 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Za našo vas; 13.43: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.: 15.15: Reklame; 15.30: Od Beethovena do Puccinija; 16.00: Humoreska tega tedna — Iz poljskega humorja; 16.20: Mednarodne koračnice; 16.30: 60 minut športa in glasbe; 17.30: Radijska igra — Matthias Braun: Hiša pod žgočim soncem: 18.18: Luigi Boccherini: Koncert za flavto in godalni orkester; 18.35: Pod vaško lipo . . .; 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30: Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05: Izberite melodijo tedna!; 21.00: Slavni pevci; 22.15: Zaplešite z nami! 23.10: Znani pevci — znane popevke; 23.35: Uroš Krek: Mouvements concertants. Ponedeljek 8.05: Drobne skladbe velikih mojstrov; 8.40: Dekliški komorni zbor Zavoda za glasbeno vzgojo v Šiški; 9.00: Naš podlistek — Somerset Mnugham: Tri debeluške — I.; 9.20: Filmski igralci pojo; 9.35: Zvočni kaleidoakop; 10.10: Dva odlomka iz slovenkih oper; 10.35: Iz filmov in glasbenih revij; 11.02: V klavirski zakladnici F. Schuberta; 11.30: Oddaja za otroke; 12.00: Po domače s triom Avgusta Stanka; 12.15: Kmetijski naaveti — Anton Seliškar: Zadružna operativa in kmečki gozdovi; 12.25: Pet popevk za tri pevce; 12.40: Emil Adamič: Otroška suita; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Mali vokalni ansambli; 13.50: Anton Trost: Fantazija na slovenske narodne pesmi; 14.00: Evropski pevci zabavne glasbe; 14.20: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15 40: Listi iz domače književnosti — Trije iz Mladih ootov: 16.03: V svetu opernih melodij; 17.10: Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot); 18.00: Radijska univerza — ing. Janko Čuček: Umetne snovi; 18.15: Skladbe Cyrila Scotta igra violinist Ali Dermelj; 18.30: Športni tednik; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30: Radijski dnevnik: 20.00 Portreti z Broadwaya; 20.45: Kulturna tribuna; 21.00: Lepe melodije; 21.20—21.53: Koncert komornega orkestra RTV Zagreb; 22.53: Violončelo in harfa; 23.10: Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.33: Filmske melodije. Torek 8.05: Jutranji spored solistične glasbe; 8.30: Iz opernega sveta; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo — Pionirski načelnik; 9.25: Dela predklasičnih mojstrov; 10 10: Izberite melodijo tedna!; 11.00: Arije iz Verdijev h oper; 11.40: Štirje fantje igrajo; 12.00: Alpski zvoki; 12.15: Kmetijski nasveti — ing. Milena Lekšan: Pomladansko gnojenje sadovnjakov; 12.25: Dve klavirski skladbi Gabriela Faureja; 12.45: Vokalni kvintet Kranjčani; 13.15: Obvestijo in zabavna glasba; 13.30: Od Elgarja do Leharja: 13.50: Veseli Vandrovčki: 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo — ing. Dolničar: Reaktor; 14.35: Trije odlomki iz Wagnerjevega Lohengrina; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15.40. Naši popotniki na tujem — dr. Iva Šegula: Tudi to o Skandinaviji; 16.00: Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20: L. van Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru »Pastoralna«; 18.00: Iz zbornika spominov; 18.20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 19.00: Ob- vestila. reklamo in zabavna glasba; 19.30: Radijski dnevnik; 20.00: Lju- bezenske pesmi raznih narodov; 20.30: Radijska igra — Christian Buck — Heinrich Reinecker: Naš očka se mora oženiti; 21.25: Mandoline in godala; 21.45: Poje J. Cvetežar; 22.15: Slavna dela komorno-glasbene literature; 23.10: Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel; 23.30: Kanadski vec Tennessee Ernie Ford; 23.45: Matija Bravničar: Simfonia stretta. Sreda 8.05: Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom; 8.30: M. Musorgski — M. Ravel: Slike z razstave; 9.00: Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15: V ritmu današnjih dni; 10.10 Samospevi slovenkih skladateljev; 10.35: Češki in madžarski zabavni in plesni ansambli; 11.00: Pol ure v opernem svetu; 11.30: Oddaja za cicibane; 12.00: Ansambel Milana Stanteta; 12.15: Kmetijski nasveti — ing. Milica Oblak: Kako bo z jagodičjem v prihodnje; 12.25: Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45: Francoski zabavni orkester Leo Mereer; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.50: Poje Komorni zbor RTV Ljubljana; 13.50: Marko Tajčevič-Bo-go Leskovic: Sedem balkanskih plesov; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo — Pionirski načelnik (ponovitev); 14.35: Melodije ljubezni — Orkester Monia Liter; 15.15: Reklame in zabavna glasba: 15.40: Novost na knjižni polici; 16.00: Koncert po željah; 17.10: Sestanek ob petih; 17.30: Napevi angleških mest: 18. 00: Srebrni jubilej Planice (reportaža); 18.15: Bojan Adamič: Tri preproste skladbe; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe; 18.45: Domače aktualnosti; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30: Radijski dnevnik; 20.00: Z orkestrom George Melachrino po svetu; 20.20: Ciklus »Velike ure opere«; 22.15: Zaplešimo s kvintetom J. Kampiča; 22.30: Ted Heath s svojim orkestrom; 23.10: Popevke na tekočem traku; 23.40: J. Slavenski: Lirski kvartet op. 11. Četrtek 8.05: Popevke sc vrstno; 8.30: Zbori in samospevi Jakova Gotovca; 8.55: Radijska šola za višjo stopnjo — ing. Dolničar: Reaktor (ponovitev); 9.25: Panorama zabavnih melodij; 10.10: Ivan Brkanovič: Tretja simfonija; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Od valčka do rock and rolla; 11.35 Robert Schumann: Humoreska op. 20; 12.00; Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 12.15: Kmetijski nasveti — ing. Jože Maček: Razkuževanje semen za pomladansko setev; 12.25: G. Donizetti: Drugo dejanje opere Lucia Lammcrmoor; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Kmečka godba; 13.50: V ritmu cha-cha-cha; 14.05: Z. Fibich: V podvečer; 14.20: Šport in športniki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: F. Javanec: 4 pesmi za glas in godalni kvartet; 16.30: Plesni zvoki velikih mest; 17.10: »Kresovale tri devojke« — pesmi Emila Adamiča: 17.30: Mavrica zabavnih zvokov; 18.00: Srebrni jubilej Planice (reportaža); 18.15: Spoznavajmo naše umetnike; 18.45: Radijska univerza — Stane Marinič: O tarifah — II. del; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba: 19.30: Radijski dnevnik; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Izvajajo: Slovenski oktet — Kvintet Avsenikov, pevci Marija Ahačič, Jelka Cvetežar, Danica Filipčič in Franc Koren — Vaški kvintet, pojeta Rezika in Sonja; 20.45: Godalni zabavni orkester; 21.00: Literarni večer — Poljska ženska lirika: 21.40: Komorni intermezzo; 22.15: Po svetu jazza; 23.10: Nočni koncert. Petek 8.05: Iz domače orkestralne glasbe; 9.00: Naš podlistek — S. Maugham: Tri debeluške — II.; 9.20: Italijanske in francoske popevke: 9.40: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10: L. van Beethoven: Štiri arije iz opere Fidelio; 10.35: Pol ure z orkestrom Alfred Scholz; 11.00: Skladbe Saše Šantla in Miloja Milojeviča; 11.30: Družina in dom; 11.45: Zbor Branko Krsmanovič iz Beograda; 12.00: Teden mednarodnih smuških poletov v Planici (prenos skokov); 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30. Vesela glasbena ruleta; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo — Andre Verdet: Tio in velika pregrada; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15.40: Iz svetovne književnosti — Jurij Trifunov: Poti v puščavi; 16.00: Petkov koncert ob štirih; 17.10: Razgovor z volivci: 17.20: Viktor Herbert: Suita; 17.40: Poje Planinski oktet iz Maribora; 18.00: Srebrni jubilej Planice (reportaža); 18.15: Mehiški napevi; 18.30: Iz naših kolektivov; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30: Radijski dnevnik; 20.00: Pozdrav iz. Berna; 20.15: Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.50: Skla- dateljske silhuete iz včerajšnjega sveta; 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15: Nočni operni koncert; 22.45. Petnajst minut z ansamblom Mojmirja Sepeta; 23.10: »Pariz pleše«; 23.40: Dve skladbi zmagovalcev mednarodnega konkurza SIMC leta 1958. Sobota 8.05: Ali vam ugaja? 8.55: Radijska šola za nižjo stopnjo — Andre Verdet: Tio in velika pregrada (ponovitev); 9.25: A. Dvorak: Osem moravskih dvospevov; 10.10: Od melodije do melodije; 10.40: Partizanske in delovne pesmi jugoslovanskih narodov; 11.00: Bruno Bjelinski: Ko- morni koncert za klavir in orkester; 11.30: Pionirski tednik: 11.50: Deset minut z ansamblom Dražil; 12.00: Teden mednarodnih smuških poletov v Planici (prenos skokov); 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Popularni operni dvospevi; 14.05: Sa- moborske popevke: 14.20: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravi ja jo; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15.40: Na platnu smo videli: 16.00: V dvoranah Svobod in prosvetnih dru- štev; 16.30: Zvoki za dobro voljo; 17.10: Ljubiteljem domačih napevov; 17.35: Melodije za vas; 18.00: Srebrni jubilej Planice (reportaža); 18.15: Od tu in tam, 18.45: Okno v svet; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30: Radijski dnevnik; 20.00: Spoznavajmo svet in domovino! 21.15: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.10: Do polnoči v plesnem ritmu. RADIO M. SOBOTA Sobota, 19. marca 1960: ob 17.00: »Naš sobotni sprehod«, ob 17.15: Obvestila, objave in reklame. ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Nedelja, 20. marca 1960: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame, ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku. ob 12.40: »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Tonek, 22. marca 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame, ob 17.15; Oddaja v madžarskem jeziku. ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 24. marca 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame, ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku. ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. are in od 15. do 23.10 ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10 ure. POMURSKI VESTNIK. 17. MAREC 6 KUZMA Kulturno-prosvetno društvo »Vladimir Gortan v Kuzmi je bilo pred leti zelo aktivno, čeprav ni bilo v kraju primerne dvorane niti ostalih odrskih pripomočkov. Zato je tem bolj čudno, da to društvo danes, ko je v Kuzmi primerno urejena dvorana, ni več tako delavno. V Kuzmi ne manjka izkušenih igralcev pa tudi hvaležnih gledalcev, posebno še v zimskem času. S PALICAMI UBILI DIVJO MAČKO Manojlo Icič, kmet iz Simrnkovec, je pred dnevi opazil, da mu neka zver podi in preganja kokoši. Bilo je zvečer. Manojlo je kokoši odnesel iz kokošnjaka in znotraj postavil past. Ni trajalo dolgo in zver je ponovno prišla. Pripravljeni kmetje so pritekli in jo ubili s palicami, ne da ' bi točno vedeli, kakšna je to žival. Naslednje jutro je gozdar Anton Vidakovič pojasnil radovednim kmetom, da so ubili divjo mačko, ki je - zelo .redka v tistih krajih. KOŠARKA NA OSNOVNI ŠOLI I. V M. SOBOTI Košarkarski klub PŠD »Mladost« je v nedeljo dopoldne organiziral v telovadnici gimnazije košarkarsko prvenstvo, na katerem so tekmovale 4 moške ekipe in 2 ženski ekipi. Zmagala je ekipa 8a razreda, ki je premagala vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je zasedla ekipa 8b razreda, tretje mesto ekipa 7c razreda, četrto mesto pa ekipa 7b razreda. Med pionirkami je zmagala ekipa 8b razreda pred ekipo 8a razreda. Rezultati tekem: 8a : 7b 56:0, 8b : 7c 17:3, 8a : 7c 32:4, 8b : 7b 36:6, 8a : 8b 11:10, 7c : 7b 22:8. Najboljši igralec na prvenstvu je bil Karel Benčec, ki je dosegel 41 košev. Sledijo mu Geza Franko 35 košev, Štefan Dravec 32 košev in Jože Rader 23 košev. Prvenstvo je bilo izredno množično, saj je sodelovalo skupno 41 pionirjev in 15 pionirk. Poškodbe C. S., del. iz M. Sobote, se je pri delu poškodovala na desni nogi. D. F., usl. iz M. Sobote, je ugriznil pes v desno podkolenico, ko je šla v službo. L. T., del. iz M. Sobote, je avto povozil, ko se je peljala z dela domov. Pri tem je dobila pretres možganov in poškodbe po telesu. F. M., kov. vajenec iz Lipovec, se je pri delu požgal z zaročim železom oa desni nogi. G. G., natakar iz M. Sobote, je padel vznak na glavo, pri tem si je poškodoval glavo. G. O., polj. iz Gerlinec, je z motorjem rezal krmo, pri tem ga je zgrabil jermen. Poškodoval si je desno podkolenico. H. J. iz Kroga je padel s podstrešja na lesene vile in se nabodel pod desno stran trebuha. M. J., miz. pom. iz Podgorja, je pri delu skobelni stroj posnel kožo desne dlani. V. J., trg. vajenec iz Kroga, je padel v šoli in si poškodoval desno koleno. B. Z. iz M. Sobote sc je poparila po obeh kračah. K. A., gospodinja iz M. Sobote, je padla po stopnicah in se udarila na desni strani v boku. K. K. iz Čikečke vasi je pri podiranju drevja udarila veja po glavi. M. J. iz Radomerja je padel s skednja in se poškodoval na hrbtu. M. F. iz Gor. Kocjana je padel s stopnic in se porezal s steklom po nosu. R. K. iz Kuštanovec je pri podiranju stare hiše padel in si poškodoval obe nogi. G. E., poljedelki iz Moravec so padla vrata na nogo; pri tem je dobila poškodbo na desni nogi. S. S. iz Beznovec je krmilo kolesa udarilo po desnem kolenu, ko je peljal seme v mlin. B. A. iz Zenkovec je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo. C. M. iz Veržeja je padla s kolesa, pri tem si je zlomila desno roko v zapestju. ' F. J. iz Murske Sobote je padla po stopnicah in si zlomila levo stegnenico. CENA MALIH OGLASOV: do 10 be sed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI: beseda 20 din, ženitveni oglasi beseda 50 din, preklici beseda 35 din. Za oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, še 50 din dodati. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, takoj vseljivo, primerno tudi za obrtnika, možno je kupiti z zemljo ali brez, in otroški voziček, globok, tapeciran, ugodno prodam. Vprašati pri Trstenjaku Feliksu, Središče št. 243. M-307 ENODRUŽINSKA HIŠICA, vseljiva po dogovoru, cena 3,200.000 din, zraven sadno drevje vseh vrst, se proda na Poljanah 11, Studenci, Maribor. M-301 MOŠKO KOLO »ADLER« št. 1180504 mi je bilo ukradeno z dvorišča Prosim, če kdo ve kaj o njem, naj mi sporoči ali pa ga vrne proti nagradi. Jože Pauko, slaščičarna, M. Sobota. M-503 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje prodam. Vprašati pri Angeli Lebarič, Salinci št. 30, Križevci pri Ljutomeru. M-305 HIŠO z gospodarskim poslopjem v srednjem stanju s sadovnjakom in 30 a zemlje po ugodni ceni prodam. Informacije dobite pri Ivanu Podlesku, Gorica št. 48, p. Puconci. M-289 ENOSTANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo v središču Ljutomera, prodam. Poizvedbe v slaščičarni Škrajnar, Ljutomer. M-291 LOVSKO PUŠKO Hamerles, kaliber 16, prodam. Franc Poredoš, Narodna banka, Murska Sobota. 2 KONJA, MLADA. MALE PASME, prodam. Anton Tanacek. Vadarci št. 27. p. Bodonci. M-284 KMETIJSKA ZADRUGA KRIŽEVCI pri Ljutomeru kupuje vsake količine hrastovih dog — vinskih za izvoz po najvišji dnevni ceni. Natančna navodila glede dimenzij dobite pri naši upravi ali pa pri tov. Jošku Kosiju. M-293 OSEBNI AVTO »OPEL KADET«, letnik 1939, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena: 350.000 din. Jože Srebotnjak, Polule, Celje. M-294 »AGROSERVIS« M. Sobota sprejme takoj v službo: AVTOMEHANIKA MOJSTRA za poučevanje vajencev, 5 AVTOMEHANIKOV z odsluženim vojaškim rokom, SEKRETARJA PODJETJA. Pogoj: dokončana srednja šola. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. M-296 VARILNI APARAT, v dobrem stanju, prodam, Aleksander Bagar, kovač, Gornji Petrovci. M-285 PISALNI STROJ »ERIKA« v kovčku in radioaparat »Tesla« prodam ali zamenjam za zidno opeko. Naslov v upravi lista. M-286 KMETIJSKO gozdarsko posestvo KOČEVJE, kmetijska uprava MLAKA potrebuje 20 DELAVCEV in 20 DELAVK za sezonsko delo. Točne pogoje za delo lahko dobite pri Pavlu Šiftarju, Puževci št. 57, p. Bodonci. M-306 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, v dobrem stanju, (električ. napeljava) zraven velik sadovnjak in brajde, ki dajo letno 400 I dobrega vina, 3 večje njive, travnik in 2 gozda, prodam. Precetinci št 16, p. Bučkovci. M-309 SPREJMEM OTROKA V VARSTVO, vse po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-287 MOŠKO IN ŽENSKO DVOKOLO v odličnem stanju, prodam. Franc Vogrin, Murska Sobota, Vrazova Št. 1. M-312 4-TONSKI GUMI VOZ prodam. Vprašati: Gradišče št. 12. M-283 Kmetijsko gospodarstvo RAKIČAN, p. Murska Sobota, ima v svoji drevesnici pri Gradu na razpolago večje količine PRVORAZREDNIH SADIK sadnega drevja — jabolk in hrušk — po ugodnih cenah. Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadno zapustil naš preljubi mož, oče, stari oče in brat FRANC JELOVŠEK upravnik veleposestva v pokoju in posestnik dne 12. marca 1960. Položili ga bomo na zadnji počitek v grobnico v Petrovčah pri Celju. Žalujoča družina Jelovšek Tešanovci, 13. marca 1960. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju na veliko »POTROŠNIK« v Murski Soboti razpisuje 1. DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE PODJETJA 2. DELOVNO MESTO FINANČNEGA KNJIGOVODJE 3. DELOVNO MESTO BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: pod tč. 1., 2. srednja strokovna izobrazba in 5-letna praksa na delovnem mestu, pod tč. 3. srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. Prošnje nasloviti na upravo podjetja s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanje zaposlitve. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje se bodo sprejemale in upoštevale do 31. marca 1960. Splošno mizarstvo LEDAVA v Murski Soboti sprejme večje število MIZARSKIH POMOČNIKOV za delavnico v Murski Soboti in za obrat Gornji Petrovci Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »OPEKARNA PUCONCI« razpisuje na podlagi 23. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delovno mesto BLAGAJNIČARJA-KE Pogoji: nepopolna srednja šolska izobrazba z nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. — Interesenti naj vložijo pismene prošnje pri upravi podjetja do 23. marca 1960. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA« prosimo, da čim-prej v celoti poravnajo naročnino za leto 1960. Novim naročnikom pošiljamo časopis le po vplačilu naročnine na naš tekoči račun pri KB 605-70 1-365 Upravni odbor Obrtnega podjetja »KROJ« Murska Sobota razpisuje delovno mesto 1. SEFA RAČUNOVODSTVA 2. MEZDNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: pod točko 1. ekonomska srednja šola s petletno prakso ali nižja šolska izobrazba z desetletno prakso o računovodstvu. Pod točko 2. srednja šolska izobrazba z dveletno prakso v vodenju mezd ali nepopolna srednja šolska izobrazba s petletno prakso in znanjem strojepisja. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja do 1. apr. 1960. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe pod 1 takoj ali s 1. majem 1960, pod 2. po možnosti takoj. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju »PREKMURSKI MAGAZIN« v Murski Soboti, Zvezna ul. 4 razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA(CE) za poslovalnico na Cankovi Nastop službe 1. aprila 1960 ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje pošljite na upravo podjetja do 25. marca 1960. Komisija za postavitev in odstavitev upravnikov KZ pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje mesto UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE BOGOJINA Pogoji: nepopolna srednja, srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba z najmanj petletno prakso na vodilnem mestu v gospodarski organizaciji. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, navedbo dosedanje zaposlitve in dokazi o strokovnosti vložite pri ObLO Murska Sobota do 31. marca 1960. Gradbeno podjetje TEHNIKA V LJUBLJANI. Vošnjakova ul. 8a sprejme v takojšnjo zaposlitev 100 NEKVALIFICIRANIH IN POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV 50 KVALIFICIRANIH IN VISOKOKVALIFICIRANIH ZIDARJEV 40 KVALIFICIRANIH IN VISOKOKVALIFICIRANIH TESARJEV 50 ZIDARSKIH VAJENCEV Z DOKONČANO OSEMLETKO Kandidati za vajence naj pošljejo pismene ponudbe sekretariatu podjetja. Zaslužek ugoden. Vsa dela se izvajajo v akordu in po ekonomskih enotah. Dne 16. febr. 1960 je Častno sodišče Gostinske zbornice z» okraj Murska Sobota kaznovalo gostilničarja STEFANA KRAMPAČA iz Apač zaradi neodgovornega odnosa do poklicnih dolžnosti. Imenovani — kljub opozorilom s strani zbornice — ni upošteval predpisov, da morajo imeti vsi gostinski obrati poleg alkoholnih in drugih pijač tudi hrano za abonente, ker ni hotel nuditi abonentske hrane učiteljstvu iz Apač. Izjavil je, da tudi v bodoče ne bo nudil manjšemu številu abonentov hrane. Stefan Krampač s tem krši dobre poslovne odnose oziroma običaje in ne upošteva sklepov organov zbornice, zaradi česar mu je častno sodišče prisodilo javni opomin v lokalnem časopisu in strokovnem časopisu »Gostinstvo«, začasni odvzem pravice, biti voljen v organe zbornice za dubo 1 leta in povrnitev vseh stroškov postopka. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. Sobota od 7. do 12. marca 1960. Lina Friškič, iz Predanovec, tretjič; Marija Bagroš, četrtič, iz Tro-povec; Apolonija Bükvič, petič, iz Tropovec; Vilma Lipaj, drugič, iz Ivanjševec; Terezija Špiclin, drugič, Katarina Kustec, drugič, Marija Žalig, Terezija Pozderec, Rozalija Horvat, Martin Tkalec, Marija Horvat, Olga Ternar in Rozina Smodiš, vsi iz Črensovec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Oglas v Pomurskem vestniku gotov uspeh! Petek, 18. marca — Edvard Sobota, 19. marca — Jožef Nedelja, 20. marca — Igor Ponedeljek, 21. marca — Benedikt Torek, 22. marca — Vasilij Sreda, 23. marca — Slava Četrtek, 24. marca — Simon MURSKA SOBOTA — od 18. do 20. marca franc.-španski barvni cinemascope film: »Portugalske peri- ce«; od 21. do 22. marca francoski vistavision film: »Ljubezen je na kocki«; od 23. do 24. marca sovjetski film: »Dvoboj«. GORNJA RADGONA - od 19. do 20. marca ameriški barvni cinemascope film: »Preko mnogih rek«; od 23. do 24. marca ameriški film »Mojih šest kaznjencev«. LENDAVA — od 18. do 20. marca ameriški barvni superscope film: »Dirka za soncem«; od 22. do 23. marca angleški film: »Vreži njene ime s ponosom«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 19. do 20. marca angleški film: »Semenj želja«; 23. marca nemški barvni film: »Ni prostora za divje živalic. LJUTOMER — od 19. do 20. marca franc, cinemascope film: »Grenka zmaga«; od 23. do 24. marca sovjetski barvni cinemascope film »Vaša Železnova«. SLATINA RADENCI — od 19. do 20. marca angleški barvni film: »Smrt na poti«; 24. marca vzhodnonemški film »Vražji krog« (»Požig Reichstaga«) VIDEM OB ŠČAVNICI — od 19. do 20. marca francoski film: »Krojač za dame«. VELIKA POLANA — 20. marca ameriški barvni film: »Enainštirideseti«. ČEPINCI — 20. marca češki barvni film: »Jan Hus«. SVET ZA ŠOLSTVO ObLO LJUTOMER razpisuje VPIS V ODDELEK ZA ODRASLE pri osnovni šoli Franceta Prešerna Ljutomer. V prvi tečaj se sprejmejo kandidati, ki so končali 4 razrede osnovne šole (za I. in II, razred bivše nižje gimnazije). V drugi tečaj se sprejmejo kandidati, ki so končali 6 razredov osnovne šole (za III. in IV. razred bivše nižje gimnazije). Prijave sprejema osnovna šola Franceta Prešerna Ljutomer vsak dan v dopoldanskih urah. Tečaj traja 6 mesecev in se prične 1. aprila 1960. — Kandidati se naj prijavijo s tiskovino »PRIJAVA ZA VPIS V ŠOLO«, kol-kovano s 50 din državne takse, kateri naj priložijo zadnje šolsko spričevalo. ROK ZA PRIJAVE JE 31. MAREC 1960. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Splošnem gradbenem podjetju »KONSTRUKTOR« Maribor, Sernčeva ulica št. 8 sprejme večje število zidarjev, tesarjev, železokrivcev in nekvalificiranih delavcev na gradbišča v Mariboru Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in terenski dodatek po tarifnem pravilniku. Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure. Večje skupine naj predhodno javijo svoj prihod. MLINSKO PODJETJE ČRNCI-APAČE razpisuje JAVNO DRAŽBO za razprodajo osnovnih sredstev Mlina na Muri Hrastje-Mota, dne 24. marca 1960 s pričetkom ob 9. uri. Proda se: 1. Mlinska zgradba lesene konstrukcije z opeko krito o izmeri 5,25 X 3,75 in z zidanim prizidkom, izklicna cena 176.000 din. 2. 8 kom. dvojnih elevatorjev. 2 kom. enojna, izklicna cena 30.000 din. 3. mlinski čoln, izklicna cena 130.000 din. 4. mlinski čoln, izklicna cena 13.000 din. 3. kompletna pogonska vodna naprava. izklicna cena 143.000 din. 6. Razni drugi mlinski stroji so na ogled v Mlinskem podjetju Črnci-Apače. Licitacija bo pri mlinu na Muri Hrastje-Mota. Interesenti, oglejte si jih! Splošno gradbeno podjetje ZIDAR Murska Soboto razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO KAMIONA TAM — PIONIR 3-ton.. v dobrem stanju Licitacija bo 21. marca 1960 ob 10. uri v upravi podjetja Murska Sobota. Kopališka ul. 3. — Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. — Ogled kamiona vsak dan. 7 POMURSKI VESTNIK. 17. MAREC Desanka, TRIDESET LET SREČNO POROČENA KOT DRAGOTIN V KNJIGI ROJSTEV GA SE VEDNO VODIJO KOT - ŽENSKO Zgodbe, ki jih piše življenje, so pogosto zelo zanimive, čeprav zvenijo nekatere malone neverjetno. Tako je tudi z Dragotinom Stanojlovim, ki ga v knjigi rojstev vodijo kot žensko, čeprav bo kmalu slavil 30-letnico srečnega zakona in bo čez dve leti odšel v pokoj. V zakonu dveh kmečkih ljudi iz Kneževih Vinogradov Dušana in Emilije Stanojlov se je rodil 11. marca 1907 drugi otrok. Živahna Desanka je naglo rasla in se lepo razvijala. Stopila je v osnovno šolo, toda ni je dokončala. Starši so jo podali služit k tamkajšnjemu mizarju Milanu Štrbiču. Vse do osemnajstega leta Desanke sploh niso zanimali ženski posli, ki so jih opravljale vse njene vrstnice. Ves prosti čas je prebijala v družbi svojih vrstnikov. Igrala se je in pretepala z njimi. Dekleta — »harambaše« — so se tovariši bali, ker so običajno končali v pretepih z njo z bunkami. Nekega dne pred tridesetimi leti se je Desanka pojavila na vasi na splošno presenečenje staršev in vaščanov v moški obleki. Izbrala si je tudi novo ime — Dragotin. Toda tudi pri tem ni vse ostalo. Se včerajšnje dekle se je pričelo smukati okrog deklet! Dragotin se je zaljubil v najlepše dekle v vasi. Tudi Smilja Savič, sedem let mlajša od svojega snubca ni ostala ravnodušna. Pričela sta misliti tudi na zakon. Smilje ni nič motilo, da je bi! njen izvoljenec njena dovčerajšnja prijateljica. Toda njeni starši so se tej zvezi odločno zoperstavili. »Ali naj se naša hči poroči — z žensko . . .?« Tako so modrovali. Zaljubljeni mladi par pa je vendarle našel rešitev. Smilja je neke noči skrivaj pobegnila z Dragotinom. Ob zori iste noči se je zbrala pred Dragotinovo hišo Smiljina rodbina. Oboroženi s sekirami in puškami so ljudje grozili, da bodo s silo odpeljali Smiljo domov. Potem, ko jih je Smilja energično odbila, so se vrnili na svoje domove, kajpak praznih rok. Da ju Smiljini starši ne bi vsak dan nadlegovali, sta se izvoljenca odločila, da se bosta poročila. Tu sta naletela na resno in, na videz, nepremostljivo težavo. Dragotin je bil v knjigo rojstev vpisan kot ženska. Sklenitev zakona je v takšnem primeru nemogoča. Tedanji matičar v občini si je dolgo belil glavo. In našel je izhod. Pred njim sta izvoljenca sklenila zakonsko zvezo. Čeprav brez otrok, živita Dragotin in Smilja v srečnem zakonu. On se je zaposlil kot logar in čez dve leti bo lahko stopil v pokoj. Kadar je za službo potreboval izvleček iz rojstne knjige, je imel Dragotin neprilike, ker ga še danes vodijo kot žensko. V kolikor tega ne bodo na neki način popravili, bo imel težave tudi pri odhodu v pokoj. Sele ko je minila dolga vrsta let, so se Smiljini starši pomirili z dejstvom, pred katerega jih je postavila hči Smilja. NAJDRAŽJA BRZOJAVKA Dve besedi iz neke brzojavke, poslane iz Brčkega, stanejo milijon in petdesetšesttisoč dinarjev. Stvar je prišla že pred Vrhovno sodišče FLRJ v Beogradu. Naposled so ugotovili, da je škodo povzročil odgovorni uslužbenec pošte v Dubrovniku. Stvar je tekla tako. »Sadjar« iz Brčkega je pred dvemi leti pismeno vprašal kmetijsko zadrugo v Ulcinju, če ima na prodaj suhe smokve. Omenjena zadruga je brzojavno odgovorila: »Imamo 20 ton prvovrstnih suhih smokev. Cena 100 dinarjev za kg. Sporočite, koliko potrebujete.« Zadruga je plačala tudi odgovor 10 besed. 28. oktobra 1958 je poslal »Sadjar« kmetijski zadrugi odgovor na brzojav. Odgovor se je glasil: »Pošljite tisoč kilogramov ponujenih smokev sporovozno — .Sadjar’«. Stvar pa se je brž zapletla, ko je odgovorni uslužbenec pošte v Dubrovniku popolnoma spremenil smisel brzojavke s tem, da ji je dal naslednjo vsebino: »Kmetijski za- drugi Ulcinj. Pošljite ponujene smokve sporovozno. .Sadjar’«. Ker naj bi bila to brzojavka 10 besed, je uslužbenec pošte v Titogradu, ki jo je sprejel, s teleprinterjem sporočil nazaj v Dubrovnik: »Vsebina brzojavke ne odgovarja. Predanih je osem besed namesto deset.« Dubrovnik je prav tako s teleprinterjem sporočil: »Pomota v številu besed, pišite osem.« In tako se je zgodilo, da je kmetijska zadruga v Ulcinju poslala v Brčko 15.528 kg suhih smokev v vrednosti 1,332.280 dinarjev. Sledila je obilna korespondenca, naposled pa so bile smokve prodane po 48 dinarjev kg, kar je pomenilo izgubo na ceni 693.056 dinarjev. Od ostale vsote je bila plačana ležarina, vskladi-ščenje v hladilnici, sodni in ostali stroški, tako da je vse zneslo milijon 56.000 dinarjev. Sodišče je izreklo sodbo v škodo »Sadjarja« v Brčkem, ki je obsojen, da plača škodo in stroške 1,056.000 dinarjev. »Sadjar« je pred dnevi plačal vsoto in pripravlja tožbo proti pošti Dubrovnik — na pobudo sklepa sodišča. Nagrada za močno voljo Se pred osemnajstimi meseci je imel neki mladi francoski filmski režiser 125 kilogramov. Njegova nenaravna debelost je bila posledica bolne tiroidne žleze in hipofize. Zaradi pretirane debelosti se nekaj časa ni mogel niti gibati, zato so ga na delo vozili z vozičkom. O njem je znano, da je že imel z enajstimi leti 87 kilogramov. Svoje debelosti se je sramoval, ni pa ničesar ukrenil, da bi se je znebil. Toda v 23. letu se je zaljubil v neko lepotico — »mis Francije 1954«. Ta je tudi bila, ki mu je postavila pogoj, da shujša. Mož je vprašal za svet zdravnike. Eden izmed zdravnikov mu je dejal, da lahko shujša, toda pod pogojem, da ne bo pil vode. Do takrat je pil režiser-debeluhar neverjetne količine vode in celo ponoči je vstajal ter izpil celi liter. Toda sedaj je bil obsojen prebiti dan z majhno količino vode. To je izpil že zjutraj, nato pa se je ure in ure mučil zaradi žeje. Dva polna meseca je prebil naš režiser na vasi in trpel zaradi vode, ki je ni smel piti. Kričal je, jokal, valjal se je po tleh in trpel zaradi nespečnosti. Čez nekaj tednov je že padla njegova telesna teža na 80 kg. Sedaj mu je zdravnik rekel, da s svojo višino — 190 cm — ne sme več izgubiti niti kilograma. Nagrada mu je bila zakon z lepotico, ki jo je ljubil in s katero igra sedaj v nekem filmu glavno vlogo. Pa naj še kdo reče, da znani francoski rek »Cherchez la femme!« ne velja več, vsaj pri Francozih . . . »La femme« pomeni v francoščini — ženska. DROBNE ZANIMIVOSTI ŽENA — AKTIVEN LOVEC Znano je, da se žene redko ukvarjajo z lovom. Mnogim je celo neprijetno, ker so njihovi možje lovci. Toda Delveta Mahmudovič, upokojenka iz Tešnja, ni samo redni član lovskega društva v svojem mestu, temveč je tudi aktiven lovec. Ne izpusti nobene priložnosti, da ne bi odšla, skupno z domačimi lovci, na lov. Delveta ima svoj lovski pribor in dobre lovske pse. ZVESTI PES Nekega dne se Momir Vasiljevič mi več vrnil iz gozda, kamor je odšel sekat drva. Zato pa se je zjutraj pojavil na dvorišču njegov pes. Žalostno je zavijal in stalno tekel proti vratom. Domači so brž uganili, kaj pes hoče. Gospodarjeva žena je odšla za psom v gozd, kjer je našla mrtvega moža. Pes je vso noč stražil mrtvega gospodarja, ki je umrl naravne smrti. Zapustil ga ni niti tedaj, ko so gospodarja prenesi« v vas. Sedaj se pes večinoma mudi na gospodjarjevem grobu. ZASEBNO STANOVANJE — VOJNI MUZEJ Beograjski profesor v pokoju Stevan Roca hrani že več kot 30 let dva prazna topovska naboja iz Kumanovske bitke in s Kajmakčalana Profesor Roca ima tudi bogato zbirko polnih in praznih nabojev, ostrog in drugih predmetov, nabranih med vojno v kajmakčalanskih rovih. Zanimivo je dalje, da hrani tudi več originalnih fotografij s prvega pohoda Poilus d’Orient iz Francije na Kajmakčalan, s proslave 500-letnice Kosovske bitke in drugih pomembnih proslav. Okrog sto diapozitivov o Prvi svetovni vojni je prav tako last profesorja Roce. KOVAČ, KI PODKUJE — JAJCA Milutin Ristič iz Zaječara je mojster treh obrti. Ko so ga pred časom prijatelji dražili, naj podkuje za spremembo tudi jajce, je poskušal še to. Ambiciozni mojster je naredil miniaturno podkev, skuhal jajce in ga skušal »podkovati«. Prvi poskus ni uspel, ker se je lupina zlomila. Drugi poskus — z nekuhanim jajcem — je uspel. Mojster iz zabave še danes podkuje kakšno jajce. Podkovano jajce lepo izgleda in je zanimiv okras v hiši. TELEFON V ARKTIKI Nedavno so dobili Eskimi na Bafinovi zemlji v Arktiki telefon, ki jih povezuje z ostalim svetom. Prvi telefonski razgovor je tekel iz Ottawe z neko eskimsko časniško agencijo. ODHOD PRVE JUGOSLOVANSKE HIMALAJSKE ODPRAVE Po dolgotrajnih pripravah je krenila v Indijo prva jugoslovanska himalajska odprava pod vodstvom Staneta Kersnika. Razen njega so v odpravi šc Ciril Debeljak, Marjan Keršič—Belač, Aleš Kunaver, Ante Mahkota in zdravnik dr. Andrej Robič. Odprave se udeležuje tudi posebni dopisnik »Dela« in »Tedenske tribune« Zoran Jerin. Odprava ima za seboj dolgotrajne in skrbne priprave. To je razumljivo, saj bo morala prenesti na himalajske vrhove vsak kilogram hrane na plečih, pa ne le hrane, tudi goriva in najnujnejše opreme. Vsega tega se je nabralo dve toni in pol. Ogromno časa je terjal samo študij prehrane, pri čemer je odpravi znatno •pomagal Higienski zavod v Ljubljani in še prav posebno univerzitetni docent dr. Bonač. Vso koncentrirano in konservirano hrano so prispevala naša podjetja, seveda v najlažji embalaži. Pri tem se je posebno izkazal »Fructal« iz Ajdovščine s številnimi sadnimi koncentrati, mezgami in džemi. V zadnjih tednih so člani odprave temeljito preizkusili vso opremo, ki so jo vso izdelala naša podjetja. Oprema se je brezhibno izkazala. Pod Himalajo Agadirski pekel Časniki poročajo o doživljajih reševalcev v agadirskem peklu. Tako namreč imenujejo porušeno mesto, d katerem vlada vročina 42 stopinj nad ničlo, pod ruševinami pa je še vedno nešteto trohnečih trupel. Pogosto so bili vojaki in mornarji, zaposleni pri reševanju in čiščenju, prisiljeni opraviti amputacije nog in rok ranjenih, da so jih lahko izvlekli na prosto. Neki mornar je brez pomisleka presekal neko ženo na polovico, da bi iz njenega hladnega objema izvlekel še živega otroka. Neka Francozinja, ki so jo rešili šele pred dnevi, je naslednjo noč rodila. Neka druga Francozinja pa je sama odkopala svojega mrtvega moža, položila truplo v avto in se odpeljala v smeri Casablance. Policistom na cesti je izjavila, da hoče pokopati moža na »normalnem pokopali-šču«. To je le nekaj neverjetnih, a kruto resničnih zgodbic iz agadirskega pekla. Kako nastanejo veliki potresi? Največji potresi v zgodovini Po sodbi dr. Branislava Milovanoviča, profesorja Geološke fakultete v Beogradu, so mnogi kraji sveta stalno ogroženi zaradi potresov. Vsako leto se pripeti, povprečno, okrog 10.000 potresov, od katerih je 110 močnih. Tudi potresi, ki zajemajo oceansko dno, so lahko katastrofalni za primorska naselja. Potres v Tihem Oceanu — v oblasti Sanriku, na vzhodni obali Japonske — je izzval velikanske valove, porušil 4000 zgradb in ubil 3000 ljudi. Koncem prejšnjega stoletja je doživel Sanriku ponovno opustošenje (27.000 mrtvih in 9000 ranjenih). Nedavna katastrofa v Agadirju« samo ena v Trsti nesreč, ki: so posledica potresov v raznih krajih sveta. Potres v zalivu Sagami, znan po nazivu »veliki japonski potres«, je popolnoma uničil 576.000 zgradb, 126.000 pa jih je delno porušil in poškodoval. Bilanca človeških žrtev je bila 247.000 mrt- vih. ranjenih in pogrešanih. Tridesetega maja je veliki potres v Indiji skoraj popolnoma uničil mestu Kvetu in preko 100 naselij na prostoru 7000 kvadratnih kilometrov. V Kve-ti je od 40.000 prebivalcev, kolikor jih je imela, izgubilo življenje 26.000. Grozovit potres v oblasti Ping-Liang (provinca Kanzu na Kitajskem) — največji potres v zgodovini — je ubil 200.000 ljudi. »Čilski potres« (25. januarja 1939) je bil nekoliko bolj umerjen — »samo« 25.000 mrtvih in 50.000 ranjenih. Potresne katastrofe v Turčiji so povzročile, po drugi svetovni vojni, večje škode, kot so jih mnoge dežele pretrpele za časa vojnih razdejanj. Vzroki, ki povzročajo potrese, so različni. Največji potresi nastajajo pri horizontalnih ali vertikalnih gibanjih v stenastih masah tal. Potres, ki je razdejal San Francisco, je bil posledica horizontalnega premikanja, ki je znašalo okoli 3 m in ga je bilo moč videti na dolžini 455 km. Tedaj se je obalni del Kalifornije premaknil za okrog 5 m proti notranjemu kopnemu delu. Prelomi terena v oblasti Mino-Ovari na Japonskem so povzročili razpoke, dolge preko 100 km. porušili 42.000 zgradb in ubili 7000 ljudi. Skupno spuščanje zemljišča je znašalo 7 m. Veliki potresi v Turčiji in Egejskem morju so posledica prelomov in potapljanja, ki trajajo že iz ledenih časov. V ognjeniških predelih pride često do večjih potresov zaradi močnih izbruhov in eksplozij vulkanskih plinov in par. Kot tretjo vrsto potresov omenjajo one zaradi rušenja svodov podzemeljskih votlin, drsenja slojev in terena. Pes rešil 13 ljudi Neki psiček je v Milanu rešil trinajst ljudi, da se niso zastrupili z monoksidom. Iz peči v enosobnem stanovanju, v katerem je poleg delavca Benedeta Matucija spala njegova žena, deset otrok in neki so rodnik, je uhajal ogljikov monoksid. Prebudil se je samo psiček, ki je pričel lajati. Z laježem je prebudil Matucija. Ta se je s težavo privlekel do vrat in pričel klicati na pomoč. Kmalu nato je prispel rešilni avto in prepeljal vso družino v bolnico. Mravlje proti gosenicam V začetku tega leta je večji del italijanskih Alp preplavila neka nova vrsta gosenic bledo-zelene barve, ki uničuje tudi najodpornejše gozdove. Poskusi, da bi jih iztrebili s pomočjo insekticidnih plinov, s katerimi gozdove obilno prašijo, so ostali brez uspeha, ker so se gosenice pokazale proti njim popolnoma imune. Sedaj so prišle na vrsto velike, krvoločne mravlje s severa Evrope, ki jim ne gre do živega niti najhujši mraz. Nujnoso pripeljali iz Švedske z letalom 60 milijard teh mravelj. Za te mravlje so jajca gosenic posebna poslastica. Cim so jih spustili na prosto na okuženem zemljišču, so mravlje brž krenile v napad in so že takoj prvega dne očistile dobršen del gozda, ki je bil pokrit z gosenicami. Mrtve gosenice so »pozelenile« gozdna tla, kakor da je že zdavnaj nastopila pomlad. Makaroni osvojili nordijske dežele Makaroni, špageti in druge testenine slovijo že dolgo kot specialitete sredozemskih dežel. Zadnja leta pa so postali makaroni popularni tudi v severnih deželah, zlasti na Švedskem. Tako so pred nedavnim zgradili na nekem otoku pri Stockholmu ogromno tovarno makaronov, ki sodi med največje na svetu. Tovarna izdela dnevno 15.000 kg makaronov, špagetov in drugih testenin. Kmalu se bo njena proizvodnja povečala za 5.000 kg dnevno. Švedi so sprejeli makarone kot svojo jed, niso pa sprejeli italijanskega načina pripravljanja. Švedje namreč uživajo makarone s krompirjem, peso, kosi slane polenovke in drugih rib in vse to dobro potresejo s sladkorjem. Tudi okusni italijanski špageti niso doživeli na švedskih krožnikih nič boljše usode. Švedi jih jedo namreč z jajci, začinijo pa jih s posušenimi slaniki in nato polijejo z obvezno omako iz sladkorja. Potres v Makedoniji Hiše so se rušile med potresom kot igračke Minulo soboto popoldne je zajel potres skoraj vso Makedonijo. Največjo škodo so utrpele vasi Gradec, Pirog in Dobri Dol v tetovskem okraju. V Gradcu je porušil potres več kot 100 hiš od skupno 290. Računajo, da je nemogoče stanovati v skoraj 200 hišah te vasi, ker so ostale poškodovane. V vasi so poškodovane tudi vse javne zgradbe. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je ostalo v ruševinah precej živali. Prebivalce porušenih in poškodovanih hiš so spravili v druge zgradbe. V vasi Pirog so popolnoma zrušene štiri hiše, več desetin hiš pa je poškodovanih. V vasi Dobri Dol je izgubila življenje neka starka. V soboto popoldne, ko so prvemu hujšemu potresnemu sunku okrog 13. ure vse do osmih zvečer sledili slabši potresni sunki, so ljudje prebili kljub snegu na prostem. Ponoči so hodile po mestu močne patrulje milice in vojske, da bi pomagale, če bi se začele rušiti poškodovane zgradbe ali pa če bi nastal spet kak hujši potresni sunek. Tudi mnogi delovni kolektivi so bili v pripravljenosti. V Tetovu je malo hiš, ki jih potres ne bi prav nič prizadel. Najbolj pa je v Tetovu poškodovana zgradba tekstilnega kombinata »To-dor Cipovski-Merdžan«. Več šol v Tetovu je tako poškodovanih, da je težko predvidevati, kdaj bo mogoč pouk. Tudi zgradbe nekaterih javnih ustanov so zelo poškodovane. V noči od sobote na nedeljo je le malokateri Tetovčan spal doma. Iz prej omenjenih vasi poročajo, da so se hiše rušile kot igračke. V Tetovu so bile tri osebe huje, dvajset pa je bilo laže poškodovanih. ZVESTA PRIJATELJICA Ko se je nekega dne vračal z dela, je Peter Trajkič iz vasi Perkoviči blizu Maglaja našel v snegu na pol zmrznjeno veverico. Onemoglo živalico je vzel s seboj. Skrbno jo je negoval, zato si je kmalu opomogla. Od takrat je veverica »zvesta prijateljica« svojega rešitelja. Nenehno išče njegove družbe in ne zapušča ga. ATOMSKI VOHUN ČLOVEK. KI JE GESTAPU PREDLAGAL SABOTAŽO PRVE AMERIŠKE ATOMSKE BOMBE, JE PRED PETIMI LETI PRIŠEL IZ ZAPORA IN SEDAJ MIRNO ŽIVI V BRAZILIJI Koncem decembra 1944 je prispelo v glavno centralo Gestapa v Berlinu sporočilo naslednje vsebine: »Američani so s pripravami pri kraju . . . Čez tri do štiri mesece bodo že lahko vrgli atomsko bombo . . . Uspelo mi je ugotoviti, kjer opravljajo poskuse. Možno je poskusiti sabotažo. Čakam navodil. Agent 146.« Vendar ni bilo nobenih navodil. Sporočilo je prispelo v poveljstvo oboroženih sil in tam so ga odložili med akte. Zakaj? Morda niso verovali v verodostojnost sporočila. Spričo kritičnega položaja na evropskih bojiščih tedanji upravljalci niso imeli časa misliti na tako oddaljene stvari. Človek, ki je pred poldrugim desetletjem poslal omenjeno sporočilo in je bil pripravljen spustiti v zrak ameriški atomski center, živi sedaj v San Paolu v Braziliji. Stanuje v razkošnem apartmanu v središču mesta z ženo in hčerko. Star je 47 let in je predstavnik velike nemške tovarne traktorjev. Ime mu je Erich Giempel in po stroki je inženir. Neke mračne noči v novembru 1944 se je nemška podmornica »U-1230« pojavila na površju nekaj stotin metrov od ameriškega kopna. Iz nje sta izstopila dva človeka, sedla v gumijasti čoln in zaveslala k obali. Prvi izmed njiju je bil Erich Giempel, nemški tajni agent št. 146, drugi pa Bill Capellowe, dezerter iz ameriške vojske. Nihče ju ni videl, ko sta pristala na pusti plaži. Tako sta oba vohuna neovirano prispela v New York. Vso pot je Giempel ponavljal v sebi stavke, ki se jih je že zdavnaj naučil na pamet in se jih je moral spomniti tudi v spanju: »Ime mi je Howard Green. Star sem 31 let in odpuščen sem iz mornarice zaradi slabega zdravja. Rojen sem v Bridgeporteu.« Medtem je Capellowe umiral od strahu. Komaj je čakal, da ostane sam. Takoj je prekinil sleherno zvezo z Giemplom in se predal lahkemu življenju, zapravljajoč po nočnih lokalih denar, dobljen od Nemcev. Giempel pa je razvil veliko dejavnost. Kmalu mu je uspelo stopiti v stik z že obstoječo vohunsko mrežo v ZDA in z njeno pomočjo odkriti, kakšne eksperimente opravljajo v ameriškem atomskem centru. Tedaj je tudi poslal sporočilo. Ko je čakal odgovor, ga je slučajni incident skoraj stal glavo. Taksi, s katerim se je nekoga večera peljal, je povozil neko starko. Ni smel čakati policije. Skočil je iz avta in se skušal pomešali v množico zbranih ljudi. Nekaterim je to postalo sumljivo in stekli so za njim. Le s težavo mu je uspelo pobegniti. Nekega dne je slišal po radiu naslednje opozorilo poslušalcem: »Išče se Howard Green, v resnici Erich Giempel, nemški vohun . . .« Sledil je njegov osebni opis, po katerem ga je lahko spoznal sleherni mimoidoči. Policija je aretirala Billija Capellowe, ki je vse priznal. Čez nekaj dni je prišel v roke policiji tudi Erich Giempel. Ujeli so ga pred nekim kioskom, medtem ko je kupoval časnik. Obsodili so ga na smrt s streljanjem. Dvanajstega aprila 1945 je umrl predsednik Roosevelt. Po tradiciji so odložili izvršitev vseh smrtnih kazni za mesec dni. Tri dni pred potekom roka, 9. maja, je Nemčija kapitulirala. Tedaj se Giempelu smrtno kazen zamenjali s časovno, 25. julija 1955 pa so ga pustili na svobodo. 8 POMURSKI VESTNIK, 17. MAREC