250 Ventil 23 /2017/ 4 INTERVJU Ventil: Spoštovani prof. Šitum, tako na kratko bi lahko rekli, da ste znanec iz soseščine, ki se ukvarja s hidravli- ko. Lahko, prosim, malo več poveste o sebi, svoji dosedanji strokovni, razi- skovalni poti in zaposlitvi ter o širšem strokovnem področju, ki ga pokrivate? Željko Šitum: Rojen sem leta 1968 v Derventi, Bosna in Hercegovina, kjer sem končal osnovno šolo in tudi sre- dnjo šolo tehnične stroke. Strojno fa- kulteto sem vpisal v Slavonskem Bro- du, a sem se kasneje prepisal na FSB (Fakultet strojarstva i brodogradnje) v Zagrebu, kjer sem leta 1993 tudi di- plomiral. Po diplomi sem se zaposlil na Katedri za avtomatiko v strojni- štvu (Katedra za strojarsku automa- tiku) kot mladi raziskovalec na pro- jektu prof. Tugomira Šurine, ki je bil tudi ustanovitelj in dolgoletni vodja omenjene katedre, ugleden profesor, široko znan v strokovnih krogih po svetu. V tem obdobju se zaradi določenih okoliščin vsebine vezane na hidravliko in pnevmatiko, niso podajale študen- tom, tako da je bilo to področje zame kot mladega asistenta že vnaprej določeno, da ga skladno z željo ostalih profesorjev katedre po- novno uvedem v peda- goški proces. Tako sem se v okviru svojega ma- gistrskega dela ukvarjal s področjem regulacije ser- vohidravličnih sistemov, v okviru doktorske naloge pa s problematiko regu- lacije pnevmatičnih siste- mov. Moja znanstvena in pedagoška pot je pote- kala »programirano«, od asistenta pa vse do se- danjega naslova rednega profesorja. Sedaj preda- vam vsebine predmetov Avtomatika, Pnevmatični in hidravlični servosiste- mi, Računalniško vodenje sistemov in druge. Nekaj let sem tudi vodil Labora- torij za avtomatiko in ro- botiko, trenutno pa sem predstojnik Katedre za avtomatiko v strojništvu. Ventil: Kaj je vaše ožje področje dela oz. strokovnosti? Čemu posvečate naj- več raziskav? Željko Šitum: Naša Katedra za avto- matiko deluje v sklopu Zavoda za ro- botiko in avtomatizacijo proizvodnih sistemov. V njegovem okviru katere- ga je sedaj po prehodu na bolonjski proces odprta smer Mehatronika in robotika. Če povežemo ključne be- sede iz navedenih naslovov, kot so: avtomatika, robotika, mehatronika, in se navežemo na hidravliko in pnev- matiko, nekako dobimo okvir mojega znanstvenoraziskovalnega področja. Čeprav navedena področja na veli- kih in priznanih univerzah pokrivajo v obliki posamičnih specializiranih inštitutov, se ta področja po svoji na- ravi med seboj močno prepletajo in šele s poznavanjem in razumevanjem tematike posamičnega področja do- bimo osnovo kvalitetno znanstveno- raziskovalno in pedagoško delo. Vsi strojniki, ki se ukvarjajo z enim od teh področij, vedo in razumejo, v kolikšni meri je za njihovo uspešno delo po- membno področje elektrotehnike in elektronike, digitalne tehnike, pro- gramiranja in podobno. Zato smo na naši katedri še posebej veseli, da je polovica učiteljskega kadra diplomi- rala na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo in pokriva te strokovne predmete, mi »strojniki« pa se lahko nanje obrnemo za pomoč pri »ne- strojniških« disciplinah tehnike. Da je Prof. dr. Željko Šitum – Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu Darko LOVREC Pogovarjali smo se z red. prof. dr. Željkom Šitumom, zaposlenim na Fakulteti za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu (FSB – Fakultet strojarstva i brodogradnje). Beseda je nanesla na njegovo strokovno pot, na njegov pogled na pomen in vlogo fakultete in univerze v družbi ter na problematiko, s katero se srečuje pri svojem delu s študenti in pri sodelovanju s partnerji iz industrije. Večina nas ga sicer pozna zgolj kot strokovnjaka s področja hidravlike, vendar je njegovo področje znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela veliko širše. Prof. dr. Željko Šitum 251Ventil 23 /2017/ 4 INTERVJU ta sinergija strojniških, elektrotehnič- nih in programerskih znanj cenjena, zaželena in perspektivna za bodoče inženirje, potrjuje od naših vpisnih kvot veliko večje zanimanje študen- tov za smer Mehatronika in robotika. Za informacijo: vpisna kvota za smer Mehatronika je na FSB 30 študentov. Lani pa se je želelo vpisati 60 dijakov. Dejansko smo vpisali 40 študentov. Ventil: Veliko časa ste prebili tudi v tujini – na vodilnih inštitutih v Evropi. Kakšno je vaše mnenje glede razisko- valnega in pedagoškega dela na tem področju? Željko Šitum: Čeprav se nam na prvi pogled zdi, da smo primerljivi z naj- boljšimi, nekoliko podrobnejše raz- mišljanje pripelje do zaključka, da temu le ni tako. Jasno je, da se naši zavodi (katedre in inštituti) na fakul- tetah ne morejo primerjati z vodilni- mi inštituti v Evropi niti po velikosti niti po opremljenosti, organizaciji, da ne govorimo o finančnih možnostih. Med gostovanjem, npr. na IFAS-u (Institut für fluidtechnische Antriebe und Steuerungen) v Aachnu, Nemči- ja, takoj opazite njihovo kontinuiteto v razvoju določenega področja, teme, ki se obravnavajo v okviru doktorskih nalog, pa so izrazito aplikativne in jih podpirajo gospodarski subjekti. Patent je nekaj, kar je tam izrazito ce- njeno. Pri nas ni nobena redkost, da doktorand z »googlanjem« najde za- nimivo temo ali temo, ki mu je všeč, in na tej osnovi dela na svoji disertaciji, pa čeprav se z izbranim področjem na zavodu še nihče ni ukvarjal in se po končani disertaciji tudi ne bo. Go- spodarska podjetja bi morda bila za- interesirana za to problematiko, saj temo, ki si jo raziskoval v doktoratu, najbolje poznaš in jo lahko kasneje na različne načine vključiš v pedagoški proces. Tako se dogaja, da študenti pogosto preskočijo temeljne stvari, za katere ljudje iz gospodarstva predpo- stavljajo, da jih inženirji, ki prihajajo s fakultet razumejo, saj so se te vsebine »v njihovih časih« učile na fakultetah. Danes pa je v učnih načrtih veliko predmetov s pojmi, kot so umetno, virtualno, pametno, inteligentno in podobno, kar kaže na računalniške simulacije tehničnih sistemov. Mnogo naših znanstvenikov, ki so raziskovali na nekem uglednem inšti- tutu v svetu, je lahko ob svojem po- vratku od tam prineslo s seboj, kar je bilo edino možno, programsko opre- mo, ki so jo uporabljali zaposleni na tistem inštitutu. In sedaj pravijo, »da se ukvarjajo z isto problematiko kot oni zunaj«. Hkrati pa zamolčijo, da so na tem inštitutu skupine, ki se ukvar- jajo s projektiranjem in konstrukcijo proizvodov, z razvojem novih kom- ponent, novih materialov, s koncepti vodenj sistemov in drugim, in je ek- sperimentalno delo temelj celovitih raziskav. Tako pridemo do spoznanja o pomenu laboratorija na tehničnih fakultetah in da je edino s pomočjo laboratorija možno dvigniti nivo kva- litete podajanja znanj študentom, zavodi pa postanejo zanimiv partner gospodarstvu. No, danes se pri nas bolj spodbuja razvoj »e-predmetov« kot pa laboratorijev. Ventil: Večina profesorjev danes upo- rablja pri svojih predavanjih zgolj e- -prosojnice. Vi pa ste še eden od tistih profesorjev, ki pri predavanjih poleg sodobnih pristopov uporablja tudi kla- sičen način – tablo in pisalo. Kakšno je vaše mnenje glede tega? Kje vi vidite prednosti in pomen takšnega, za ne- katere »staromodnega« načina preda- vanj? Željko Šitum: Zdi se mi, da tudi pri številnih drugih stvareh prihajamo do spoznanja, da tisto, kar je »staro«, ni nujno, da je tudi »zaostalo« in slabo. Velikokrat je ravno nasprotno. Na področju vodenja tehničnih sis- temov, s čimer se pravzaprav ukvar- jam, šolski način učenja izhaja iz za- pisa dinamičnega modela (po pravilu Prof. Šitum pri delu v svojem laboratoriju 252 Ventil 23 /2017/ 4 nelinearnega), linearizacije sistema, projektiranja regulatorja, simulacije delovanja sklopa in na koncu še ek- sperimentalnega preverjanja. V tem postopku je običajno kritičen korak izpeljava modela sklopa, ker pred- postavlja dobro poznavanje procesa, poznavanje posebnosti, ki se dogajajo v sistemu, katere pojave je moč zane- mariti, ker ne vplivajo pomembno na obnašanje simulacijskega modela itd. Za ta korak redno uporabljam tablo in pisalo. Na ta način študent z lahkoto sledi tempu predavanja in tematiki, ob zapisovanju v svojo beležko »tudi malo razmišlja«, pri čemer lahko tudi drug drugemu postavljamo vprašanja in določene stvari uspešno takoj po- jasnimo. Pogosto se študentom šele takrat »odpro oči«, ker vidijo, kako so se npr. koeficienti v diferencialnih enačbah, s katerimi smo opisali di- namiko sistema, pojavili v izrazu za lastno frekvenco sistema, za katero je študent sicer že slišal, a mu je še vedno nejasen pojem. Tako jo lahko najprej izračunajo in nato v laborato- riju eksperimentalno določijo. Ali pa npr. drug primer: izračunamo parametre regulatorja, ki nam omo- gočajo želeni odziv sistema, kar je možno potrditi na računalniku s si- mulacijo in kasneje z eksperimentom. Problem predavanja s pomočjo table in krede (danes table in flomastra) pa je ta, da zahteva večjo pripravo uči- telja na predavanje (scenarij izvedbe predavanja, razporeditev prostora za kasnejše dopolnitve, usklajevanje z razpoložljivim časom …), zato velika večina učiteljev zaradi »udobnosti« ne dela tako. Priprave za izvedbo preda- vanja s pomočjo e-prosojnic skorajda ni, saj pogosto vse poteka v smislu: »pa saj znaš brati s platna«. Takrat se študentom velikokrat spi. Res pa je, študenti zelo hitro prepoznajo in tudi zanjo ceniti trud učitelja, kar pa naše- mu poklicu daje svoj smisel. Ventil: Znano je, da pri svojem peda- goškem delu namenjate veliko pozor- nosti praktičnemu, projektnemu delu študentov. Kakšno je vaše stališče do praktičnega dela? Željko Šitum: Moj pristop k preda- vanjem, ki jih izvajam, je, da redno pripeljem študente v laboratorij in jim demonstriram nekaj, kar so spoznali v okviru tekočega predavanja, in jih s tem nenehno spodbujam k praktič- nemu delu. Očitno je študentom tak pristop všeč, pa me izberejo za men- torja pri svojih zaključnih delih. Tako imam sedaj preko sto diplomantov. V okviru teh del smo izdelovali različne mehatronske sklope, robotske ma- nipulatorje, hodeče robote in druge naprave, kjer smo uporabljali različ- ne vrste hidravličnih in pnevmatičnih ali električnih pogonov. S temi lastno izdelanimi sklopi smo nastopali na prireditvi Dnevi Fakultete in Univer- ze, v televizijskih oddajah in časopi- snih prilogah, natečajih za rektorjevo nagrado, popularizaciji t. i. področja STEM (Science-Technology-Enginee- ring-Mathematics), na festivalu ino- vacij ipd., kjer so naši študentje osva- jali pomembne nagrade. Zelo sem vesel teh študentskih na- grad, čeprav še niti sam ne znam po- jasniti, kako smo te naprave in siste- me izdelali v danih pogojih, saj na Fa- kulteti nimamo opremljene delavnice za izvajanje praktičnih vaj, neredko sem tudi brez finančnih sredstev. Pri tem so mi pogosto pomagala razna podjetja z donacijami komponent, potrebnih za izdelavo naših sestavov, v določenih primerih pa smo kon- strukcijo izdelali tudi iz lesa, ker je bilo tako najcenejše. Vse naprave in učila v laboratoriju smo zasnovali in izdelali sami s po- močjo podjetij, v katerih delajo naši bivši študentje. Te naprave so dejan- sko unikati s posebnimi tehničnimi rešitvami kot v dobi mojstrov iz rene- sanse. Študentje radi delajo praktične INTERVJU Prof. Šitum na gostovanju v predavalnici med študenti Predstavitev študentskih projektov širši javnosti 253Ventil 23 /2017/ 4 INTERVJU stvari, saj so se prav zaradi tega vpisali na tehnično fakulteto. Današnja smer razvoja fakultet pa je zasnovana tako, da se vse bolj oddaljujemo od tega. Tudi učitelji se posledično prilagajajo danim pogojem, objavljajo članke in zbirajo točke iz znanstvene dejavno- sti, kar pri nas edino nekaj šteje. Ventil: Kako se tega lotevate oz. kako vam to uspeva v časih, ko za pedago- ški proces država ne namenja skoraj nobenih sredstev? Željko Šitum: Ko se ozrem nazaj, ugotavljam, da nekih večjih finančnih sredstev nikoli niti nisem imel, tako sem se že navadil na kronično po- manjkanje denarja, pomanjkanje pro- stora, neorganiziranost itd. V smislu znanega pregovora, »Kar te ne ubije, te ojača«, smo postali pravi mojstri improvizacije. Kot primer naj omenim izdelavo elektrohidravličnega robot- skega manipulatorja s tremi stopnja- mi svobode gibanja. Za izdelavo tega manipulatorja sem preko Univerze kupil zgolj senzorje za merjenje fizi- kalnih veličin gibanja manipulatorja in ventilski blok s proporcionalnimi ventili. Vse ostalo, številne potrebne komponente in izdelava celotne kon- strukcije manipulatorja in krmiljenja, je bilo realizirano s pomočjo donacij številnih podjetij, v katerih so zapo- sleni moji diplomanti. S takim načinom dela je izdelava robotskega manipulatorja sicer tra- jala sorazmerno dolgo, vendar smo jo uspeli dokončati. Tisto, kar šteje pri takšnih projektih, je to, da imate povsem odprte vse možnosti glede uporabe različnih krmilnih sistemov, uporabite in testirate lahko različne algoritme vodenja, študentje aktivno sodelujejo pri projektiranju napra- ve in tudi pri določenih fazah izde- lave naprave, naslednje generacije študentov pa imajo možnost sistem nadgraditi in realizirati svoje ideje, kar je pravzaprav tudi cilj izobraževanja. Pri nakupu že končanih robotov, kot so to npr. industrijski roboti, se na fa- kultetah vedno pojavlja problem, kaj delati s takšnim zaprtim sistemom. Za šalo, v kateri pa je nekaj resnice, pravim: »Na ta način se siromaki tola- žimo, da so tudi bogati nesrečni.« Za državo in ministrstva pa je problem rešen v smislu: »Mi denarja nimamo, obrnite se na EU-sklade.« Ventil: Kakšne so nasploh povezave vaše univerze oz. fakultete z industri- jo? Ima industrija posluh za sodelo- vanje z univerzo in obratno? V mislih imamo predvsem projektno delo. Željko Šitum: Pojem »the gap betwe- en theory and practice« verjetno ob- staja že od samega začetka ustana- vljanja univerze. Zdi se mi, da se stalni pritisk na zmanjševanje stroškov na fakultetah in valorizacija samo znan- stvene dejavnosti vse bolj stopnjuje- ta. Fakultete bi bilo potrebno razume- ti kot mesto razvoja in ne kot mesto stroškov. Razen tega pa fakultete niso edino mesto, kjer bo nekdo v knjižnici našel odgovore na vprašanja iz pra- kse. Dostopnost informacij je pripe- ljala do stanja, v katerem so se znanja s fakultet preselila v podjetja, ki delajo na nekem področju. Da pa industrija vendarle želi sodelovati s fakulteto, dokazuje npr. naš strokovni seminar z nazivom Servohidravlika, ki ga vsako leto organiziram za inženirje in tehni- ke iz hrvaških podjetij, ki se ukvarjajo s področjem hidravlike. Na ta seminar kot vabljeni predavatelji prihajajo tudi kolegi iz Ljubljane, Maribora, Žirov in drugi. V teh primerih pa se morajo teme usmeriti na stroko, na primere iz prakse. Kontakti s podjetji, ki jih vzposta- vljam na podlagi teh seminarjev, nam omogočajo, da se lahko kasneje na njih obrnemo za pomoč ali uslugo pri realizaciji naših študentskih pro- jektov. Razen tega pa so podjetjem pri prijavi na razne razpise potrebne znanstvene institucije kot partnerske ustanove in tudi obratno. Takrat pa iščemo inovativne rešitve, ekonom- sko trajnost, ekološko in energetsko učinkovitost itd. Sam se pa vprašam, kje ta kontinuiteta pri financiranju in raziskovanju, iz katere bi pa naj izšle rešitve omenjenih zahtev. Ventil: Bi mogoče še sami izpostavili kakšno misel? Željko Šitum: Na številnih simpozi- jih s področja hidravlike in pnevma- tike po svetu sem bil pogosto edini udeleženec iz Hrvaške, tako da sem se vedno družil s kolegi s Fakultete za strojništvo iz Ljubljane in Maribo- ra. Tako sem vedno imel občutek, da sem »eden od njih«. Na konferencah Fluidna tehnika sem spoznal tudi številne ljudi iz slovenskih podjetij. Redno pripeljem študente na sejem IFAM v Celje, kjer je veliko razstavljav- cev iz moje branže. Kolegi iz Sloveni- je se udeležujejo mojega seminarja, sam pa sem bil v preteklem semestru tudi gostujoči profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, član njihovih komisij pri zagovorih doktor- skih nalog in podobno. Sem pa tudi član znanstveno-strokovnega sveta te revije, ki ji želim nadaljevanje uspe- šnega dela. Povedano z eno besedo: ne glede na vrsto sodelovanja sem se v Sloveniji vedno dobro počutil. Vese- lim se nadaljnjega sodelovanja. Ventil: Spoštovani profesor Šitum, najlepše se Vam zahvaljujemo za pri- stanek na ta intervju in za zaupana razmišljanja o Vašem delu, načrtih in za Vaš pogled na problematiko pre- nosa znanja na naslednje rodove – se nam zdi nekam znano. Izr. prof. dr. Darko Lovrec, UM, Fakulteta za strojništvo Že najmlajše je potrebno navdušiti za tehniko – med njim so zagotovo inženirji bodočnosti