Poštnina plačana v gotovini Sped. iu abbon. post. • 11 Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina: Mesečna i, 110 Poštno ček. račun: štev. 24-12410 Za inozemstvo: Mesečno I. 190 Leto V. - Štev. 1 Gorica - 1. januarja 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek ' ' &f •>' >"• • # h V $ - '' -'' * - 'ij i ■ s, v . 15 \ * - F Stalinova oljkova vejica H9 POT V NOVO LETO 19S3 Tudi Stalin je spregovoril za božične praznike. Odgovoril je namreč na štiri vprašanja, ki mu jih je poslal preko sovjetskega poslaništva v Washingtonu urednik »New Y ork Timesa« James Reston. Vprašanja in odgovori nanje so se takole glasili: Vprašanje: »Ali ste s prihodom nove uprave v Združenih državah še vedno prepričani, da morejo Sovjetska zveza in Združene države živeti v bodočih letih v miru med seboj ?« Odgovor: »Jaz sem še vedno mnenja, da ne moremo smatrati vojne med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo za neizogibno in da naše dežele živijo lahko Še za naprej v miru med seboj.« Vprašanje: »Kje ležijo po Vašem mnenju razlogi sedanjih nasprot-stev?« Ogdovor: »Povsod in pri vsaki Ko stopamo s »Katoliškim glasom« v novo leto 1953, se nam pogled ozira nazaj na pot, hi smo jo prehodili v pravkar minulem letu. In nase oko se z zadoščenjem ustavlja ob delu, ki ga je list izvršil med katol. Slovenci na Goriškem in Tržaškem in po svetu med našimi begunci in izseljenci. Krog naših'naročnikov in bralcev se je utrdil in marsikje tudi pomnožil. Lahko bi tu navedli nekaj fara, kjer se je število naročnikov vidno dvignilo. '1 o je dobro znamenje za bodočnost verskega življenja v onih farah, saj je katoliški časopis v hiši stalen pridigar, ki govori cel teden in ki govori tudi onim, kateri v cerkev ne zahajajo, in ki govori tudi o stvareh, o vprašanjih, ki jih v cerkvi raz prižnico ni mogoče razglabljati, a je vendar potrebno, da verniki vedo, kako katoliška Cerkev, kako njih duhovniki in katoliški laiki o teh vprašanjih sodijo. Vendar list ni povsod napredoval. Tu pa tam je razprodaja padla. Če je porast števila izvodov katoliškega lista dobro znamenje, je padanje slabo, naravnost zelo slabo znamenje za razvoj katoliške zavesti v takem kraju. V sled tega mora biti velika skrb vsakega duhovnika, vsakega zavednega katoliškega laika in zlasti še vseh naših verskih in katoliških organizacij ravno skrb, da se v novem letu 1953 število naročnikov in bralcev edinega našega katoliškega lista povsod utrdi in pomnoži. Postavimo si vsi skupaj za nalogo v novem letu, da hočemo dvigniti razprodajo lista v svojem delokrogu. Toda list ne živi samo od naročnikov in kupovalcev, temveč tudi od sotrudnikov, ki skupaj z uredništvom delajo za blagor lista ter žrtvujejo čas in denar. Le priznajmo: sotrudništvo pri »Katoliškem glasuu je narodna tlaka, ki jo lepo število naših duhovnikov in tudi laikov obojega spola opravlja za »boglonaju. In ravno njim se mora list v nemajhni meri zahvaliti, da živi in da se celo vedno bolj krepi. Saj je že marsikdo ustno in pismeno izrekel priznanje, da je »Katol. glasu list, ki dela čast slovenskim katoličanom na Tržaškem in Goriškem. Zato Bog daj. da bi se število teh idealnih in požrtvovalnih rodoljubov v novem letu še pomnožilo. In to je nujno potrebno, ker le tako bo mogel »Katol. glasu z uspehom nadaljevati delo, ki ga je o-pravljal do sedaj v obrambi verskih resnic m narodnih pravic slovenskega ljudstva na tem koščku primorske zemlje. To delo je v preteklem letu imelo svoje velike momente. Prikličimo si jih nekaj v spomin: Uredništvo in uprava se zahvaljujeta vsem, ki so poslali voščila za božične praznike, obenem želita v novem letu obilo božjega blagoslova vsem bralcem in prijateljem lista. i\a Tržaškem so bile tak veliki moment volitve dne 25. maja. Vsi smo se zavedali njihove važnosti za bodoči ruzvoj STO-ja. Zato je tudi »Katol. glasu kot skupno glasilo tržaških in goriških katol. Slovencev storil svojo dolžnost. Pomagal je bojevati volilni boj in brez dvoma doprinesel svoj dober del k zadovoljivemu uspehu omenjenih volitev. Zal, da ne moremo tega reči o pravdi za dvojezične napise v občini Nabrežina-Devin. Zgovornost in sila enih je začasno odnesla zmago nad pravico drugih. Tudi na Goriškem smo imeli svoje velike momente. Dva lahko zabeležimo na poseben način: evharistični kongres v Štandrežu in sedaj v decembru občinske volitve v Gorici. Štandreški evharistični kongres 18. maja lanskega leta ter štivanski mesec pozneje pomenita med zamejskimi Slovenci do sedaj največjo versko manifestacijo. Njih odmev se še ni polegel in upanje je, da bo v doglednem času stal v Gorici Katoliški dom kot trajen spomenik na naša evharistična slavja v preteklem letu. In za ves uspeh gre nemajhna zasluga »Katol. glasuu, ki je goriš-kim Slovencem pomagal izbojevati še eno zmago na občinskih volitvah 14. dec., kjer so glasovi lipe prvič presegli one DFS. Poleg teh velikih in odločnejših momentov v našem skupnem življenju je »Katoliški glasu zasledoval teden za tednom vse naše dogajanje, beležil, spodbujal, svaril, tolažil, grajal, učil, vsevprek, kakor so prilike zahtevale. Vedno pa si je prizadeval, da ne odkloni od one že od začetka začrtane smeri: zvestoba Cerkvi in njenim naukom; zvestoba slovenskemu narodu in njegovim stoletnim izročilom; obramba verskih resnic in narodnih pravic v skrbi za vsestranski verski, kulturni in socialni napredek našega ljudstva. Teh smernic se je »Katol. glasu držal v preteklosti, teh smernic se bo držal tudi v prihodnosti, ker je tudi izkušnja pokazala, da so prave. Slovensko ljudstvo se kljub vsemu prebuja iz dosedanje komunistične omotičnosti in vedno bolj stopa v vrste naših soborcev in somišljenikov. Zato naprej v novo leto z božjo pomočjo! UREDNIŠTVO stvari, to je vsakikrat, ko pridejo napadalne akcije politike mrzle vojne zoper Sovjetsko zvezo do izraza.« Vprašanje: »Ali bi sprejeli ugodno diplomatske razgovore z novo Eisenhoverjevo upravo v primeru morebitnega srečanja med Vami in gen. Eisenhowerjem z namenom, da bi zmanjšali svetovno napetost 'iu Odgovor: »Jaz smatram ta nasvet za ugoden.« Vprašanje: »Ali bi sodelovali pri katerem koli novem diplomatičnem poskusu, da se napravi konec vojni na Koreji?« Odgovor: »Pripravljen sem sodelovati kajti Sovjetska zveza ima interes, da se vojna konča.« Te Stalinove odgovore smatrajo mnogi za nekako oljkovo vejico, za nekako božično poslanico miru; na splošno pa smatrajo te odgovore za navadno politično propagando, ki naj prepriča preproste in nepoučene ljudi, da je Sovjetska zveza tista, ki je vedno pripravljena živeti z vsem svetom v najlepšem miru. Toda kdor pozna politično zgodovino zadnjih povojnih let, ta ve dobro, da ravno Sovjetska zveza noče nikakega miru. Če bi bilo namreč Sovjetski zvezi v resnici za mir, bi bila lahko to že neštetokrat pokazala. Še pred par tedni se je borila z vso silo zoper indijski predlog glede izmenjave vojnih u-jetnikov na Koreji in nedvomno je s svojim nastopom in morda celo s svojim pritiskom pregovorila rdečo Kitajsko in Severno Korejo, da sta tudi ti dve zavrnili omenjeni predlog. Že več kot pet let se upira, da bi prišla Avstrija do svoje samostojnosti. Rusija je tudi predvsem kriva, da ne more priti do mirovne pogodbe z Nemčijo in do ureditve nemškega vprašanja. Poleg tega sabotira ves čas delo Org. Združ. narodov ter se na vse kriplje trudi, da bi ne prišlo do pomirjenja na svetu, ker se dobro zaveda, da moreta le nered in zmešnjava koristiti njeni osvajalni politiki. Spričo vsega tega je razumljivo, da gledajo vse zapadne države s pre-eejšnjo nezaupnostjo na Stalinovo ponujeno oljkovo vejico, vendar pa je ne bodo popolnoma zavrnile, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi tega, da jim ne bo mpgel nihče očitati, da niso napravile vsega, da bi prišlo do pravega miru na svetu. Tako se je na pr. John Foster Dulles, ki ga je Eisenhower določil za svojega bodočega državnega tajnika (zunanjega ministra) izrazil, da je čital z zanimanjem Stalinove odgovore, in da bo, če ima Stalin kake konkretne predloge za novo a-meriško vlado, te predloge sprejel s simpatijo ter jih z zanimanjem proučil. Omenil je pri tem, da je mogoče porabiti normalne diploma-tične poti in stike v okviru Organi- zacije Združenih narodov ne samo za izmenjavo medsebojnih misli,, ampak tudi za določitev primernih sredstev za dosego miru. Zanimiva je vest, da bo angleški ministrski predsednik Churchill odpotoval zadnji dan leta na Jamajko, kjer bo ostal 15 dni, in da se bo mimogrede ustavil nekaj dni v New 1 orku, kjer se bo sestal z Eisenho-werjem ter imel z njim »neuradne« pogovore o raznih vprašanjih Daljnega Vzhoda. Skoro nemogoče je, da bi se oba državnika ne pogovorila takrat tudi o tej novi Stalinovi mirovni propagandi. Zasedanje OZN zaključeno Glavna skupščina Združ. narodov je sprejela resolucijo, ki so jo predlagale Brazilija in druge južnoameriške države glede tuniškega vprašanja. Resolucija, ki je bila sprejeta s 44 glasovi, izraža zaupanje Združ. narodov, da bo Francija podpirala razvoj svobodnih ustanov tuniškega ljudstva. Zastopniki E-gipta, Iraka, Indije, Savditske Arabije in Jemena so se pred glasovanjem izrazili, da bodo sicer glasovali za brazilsko resolucijo, a da o-benem obžalujejo, da ni zavzela skupščina bolj odločnega stališča ter ustanovila posebnega odbora, ki r.aj bi podpiral francosko-tuniška pogajanja. Sovjetski zastopnik se je vzdržal glasovanja z izgovorom, da je resolucija za sedanje razmere premalo odločna. Politični odbor je končal medtem debato o maroškem vprašanju ter sprejel tozadevno brazilsko resolucijo. Ta resolucija, ki je tuniški precej podobna, poziva francosko vlado in prizadete oblasti, naj delajo na to, da pride maroško ljudstvo do popolne samostojnosti. Ta resolucija je že prišla pred, glavno skupščino, kjer je dobila potrebno dve-tretjinško večino glasov. Nato je začel politični odbor razpravljati o avstrijskem vprašanju. Kot prvi je govoril avstrijski zunanji minister Gruber, ki se je zahvali! Braziliji in ostalim državam, ki so s svojim predlogom opozorili Združene narode in svetovno javno mnenje na nevarnost sedanjega avstrijskega stanja. Kljub vsemu dosedanjemu razočaranju smatra avstrij- sko ljudstvo Organizacijo Združenih narodov za zadnjo pregrajo med zakonitostjo in neredom. Gruber je nato govoril o pogajanjih med zasedbenimi silami in o Sovjetski zvezi, ki je ta pogajanja že večkrat izjalovila. Zanikal je obenem neke trditve o oboroževanju Avstrije ter poudaril, da je edina rešitev avstrijskega vprašanja v istočasnem umiku zasedbenih sil z avstrijskega ozetn-Ija. Opozoril je nadalje na nesmiselnost stališča Sovjetske zveze, ki zahteva, da mora biti sklenitev avstrijske mirovne pogodbe odvisna od rešitve tržaškega vprašanja. Predno se je začela ta razprava, je sovjetski zastopnik Gromiko izjavil, da se njegova vlada ne bo udeležila razprave o avstrijskem vprašanju in pa zaradi tega , ker Združeni narodi niso kompetentni razpravljati, oziroma sklepati o avstrijski pogodbi. Naj omenimo, da se je bavila z avstrijskim vprašanjem glavna skupščina že 1. 1946 iu da je takrat poverila razpravo o tem vprašanju posebnemu odboru namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, to je Franciji, Angliji, Združenim državam in Sovjetski zvezi. Ta odbor, ki se je sestajal v Londonu, je imel od 1. 1946 do decembra 1950. leta 258 sej, ki niso prinesle nobenega praktičnega uspeha. Tik pred prazniki je OZN prekinila svoje zasedanje ter ga odgodi.a do konec februarja. Nato so diplomati takoj odšli z najhitrejšimi sredstvi domov, da bi lahko doma praznovali božične praznike. Vladna kriza v Franciji V začetku božičnega tedna je francoski ministrski predsednik Pi-nay podal ostavko svoje vlade. Predsednik republike Auriol je o-stavko sprejel ter pričel posvetovanja z raznimi političnimi osebnostmi. Tako je Francija po desetih mesecih Pinavjeve vlade zašla zopet v običajno vladno krizo, ki je v sedanjem trenutku svetovnega političnega položaja in zaradi notranjih francoskih razmer (Tunis, Maroko) še posebej nedobrodošla. Pinavjev padec je bil sicer predviden, vendar je prišel nepričakovano. Parlament bi moral še pred Božičem razpravljati o zunanji politiki, a še pred tem glasovanjem je hotel Pinay postaviti na dnevni red tri vprašanja, združena z zaupnico njegovi vladi. Toda še pred glasovanjem za prvi predlog o družinskih • dokladah je po izjavi kršč. demokratov, da se bodo glasovanja vzdržali, zapustil parlament ter se podal k državnemu predsedniku Auriolu ter mu podal ostavko svoje vlade. Ta Pinayjev neparlamentarni pošto- ŠIRI TE NA ! pek so vse stranke ogorčeno kritizirale. Vendar moramo priznati, da Pinav ni kriv padca svoje vlade. Krivdo je treba iskati v francoskih političnih in težkih gospodarskih razmerah in v nasprotujočih si interesih raznih strank. Veliko presenečenje je povzročilo dejstvS, da je predsednik republike ponudil sestavo nove vlade degoli-stičnemu poslancu prof. Soustellu. Degoliste smatrajo, kakor je znano, za nekake francoske fašiste. Ta De Gaullova skupina, ki je v zbornici zelo močna in ki je bila do sedaj stalno v opoziciji, zahteva kot minimalni program spremembo ustave in sicer v smislu, da bi dobil predsednik republike večje pravice, kot jih ima sedaj, in da bi se tudi Republiškemu svetu, to je visoki zbornici, priznale večje pravice, ki naj bi omejile vsemogočnost poslanske zbornice. Zadnja poročila se glasijo, da je Soustelle vrnil svoj mandat predsedniku republike, nakar je ta pozval kršč. demokrata Bidaudla, naj poskuša sestaviti novo vlado. Ta se jsedaj trudi, da bi pridobil čimveč strank za sodelovanje v vladi. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto V. - štev. 1 Nedelja Imena Jezusovega ZA KATOLIŠKI DOM Durjava Štefka - Cleveland Lir 9.000.—- Mr. in Mrs. K. Bonutti - Kuštrin - Gorjup » 1.000, Cleveland (50 dolarjev) - Lir 31.000 — Gruden Just - Sv. Križ - » 500. Frank Jakšič - Cleveland Gustinčič Justino - Sv. Križ » 400. (50 dolarjev) - )> 31.000.— Sedmak Milka - Sv. Križ - » 500.— Kranjc Danilo - Cleveland Sedmak Viktor - Sv. Križ - » 1.000. (50 dolarjev) - » 31.000.— Stanislava Šega - Joliet Sirk David - Sv. Križ - » 500. - (22 dolarjev) - » 13.640.— Sulčič Štefanija - Sv. Križ - » 10.000. Renko Mihael - Cleveland Sulčič Ivana - Sv. Križ - » 200.- (20 dolarjev) - » 12.400. - in papež Iz svetega evangelija po Luku (2,21) Tisti čas, ko je bilo dopolnjenih osem dni. da bi bil otrok obrezan, so mu dali ime JEZUS, kakor je bd imenovan po angelu, preden je bil spočet. * NAJSVETEJŠE IME »In njegovo ime je sveto« (Lk 1,49). Božje je to ime, ki so ga osmi dan po rojstvu dali malemu Detetu, rojenemu iz Marije. Božje ime toliko bolj, ker je bilo že ob oznanjenju označeno in po angelu napovedano: »Rodila boš sina, ki mu daj ime Jezusa (Lk 1,31). Zato temu imenu dajajmo vedno veliko spoštovanje, ljubezen in vdanost ter preprečujmo, da bi se temu imenu dajalo nespoštovanje in izkazovalo sovraštvo. * Je pa to ime tudi ime usmiljenja. Pomeni namreč Odrešenika. Matej pravi: »Imenuj njegovo ime Jezus: zakaj on bo rešil svoje ljudstvo njegovih grehov« (Mt 1,21). Uradno je bilo dano to ime Kristusu ob obrezovanju, tedaj, ko je za rešenje človeškega rodu začel pretakati prve kaplje svoje najsvetejše Krvi. Samo v tem imenu bodo našli ljudje odpuščanje in zveličanje: »Zakaj nobeno drugo ime ni dano pod nebom, da bi se mogli v njem zveličati« (Apd 4,12), trdi sveti Peter. Pogosto ga kličimo in polni zaupanja: »Vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, bo rešen« (Joel 2,32). * Ime, ki ima moč, je ime Jezus. »V imenu Jezusovem se prij>ogiba vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo« (Flp 2, 10). S tem imenom na ustnicah in v srcu so se dogajali čudeži in se dogajajo še vedno. V moči tega imena je Peter pred templjem e-zdravil hromega: »V imenu Jezusa Kristusa Nazareškega, vstani in hodi!« (Apd 3,6). Vse moremo doseči Božič onkraj meje V vseh komunističnih deželah so skušale oblasti na vse mogoče načine ovirati proslavo Božiča in jo napraviti za nevarno. V nekaterih deželah so zaprli cerkve, otroci so se morali udeležiti pouka komunistične doktrine namesto verskih obredov. V Vzhodni Nemčiji so skušali komunisti uporabiti božično proslavo za svojo propagando; tako so v vzhodnem delu Berlina nalepili lepake z velikim naslovom »Mir ljudem na zemlji. Nemški narod zahteva konec ameriških napadov.« Prebivalci sovjetskega dela Berlina so v velikih množicah prišli v zahodni del mesta, da nakupijo živila za svoje rodbine. Ko so se vrnili v sovjetsko cono, jim je ljudska policija velik del kupljenega blaga zaplenila. Na Madžarskem so številne cerkve zaprli zaradi »nevarnosti požara«, v drugih pa so prepovedali zbiranje vernikov, da sg »prepreči širjenje epidemij«. Na Češkoslovaškem je pisal časopis »Rude Pravo«, da je božično obdarovanje ostanek kapitalizma, tradicionalno božično nagrado za delavce so zmanjšali na višino enodnevne mezde. V Romuniji so se morali učenci udeležiti posebnih propagandnih predavanj o božiču. Na Estonskem, Letonskem in Litvanskem so bile verske službe božje v času, ko so morali delavci delali in je moral vsakdo imeti posebno dovoljenje, da sc je udeležil verskega obreda. Na Balkanu, tako tudi v Jugoslaviji, je bil božični dan navaden delaven dan. Božično drevo so nadomestili z »zimsko ali novoletno jelko«, drevo so okrasili s slikami komun, voditeljev. Božičnih smrek niso smeli pred božičem prodajati, ampak šele zu novo leto. Kot smo zvedeli iz sosednje Slovenije, je bila tam v mnogih cerkvah polnočnica, katere so se udeležili verniki v izredno velikem številu. Manj vernikov je bilo pri v moči tega imena od večnega Očeta: »Če boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal« (Jn 16, 23). Sveta Cerkev v svoji liturgiji neprestano vse molitve obrača na nebeškega Očeta v imenu njegovega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa: »Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu itd.«, se glasi na koncu sleherne molitve. Posebno, kdor dela kot apostol — in vsi bi morali tako delati! — se mora vedno naslanjati na to močno oporo Gospodovega imena z neomajnim in absolutnim zaupanjem, v zavesti, da imamo tako zmago v kakršnih koli bojih na naši strani. * Slavno ime Jezusovo! »Dal mu je ime, ki je nad vsa imena« (Flp 2,8). Kaj so vsa imena velikih mož, u-metnikov, znanstvenikov, bogatašev, mogočnežev? Izginila so ali bodo izginila prej ali slej. Ime Jezusovo pa ostane. Vsako ime človeka znači bitje, človeško osebo z bedo, trpljenjem. veličino, ki mu gre kot človeku. Brez dvoma pa je na j večje ono ime človeka, ki se glasi »kristjanu, to je posnemovalec Kristusov. »Ponašamo se v Jezusu Kristusu«, vzklika sveti Pavel (Flp 3,3). Kaj drugega je naše življenje, če smo v resnici kristjani, kot dajati drugim spoznati ime Jezus, našim bratom, ki ga morda še ne poznajo v vsej lepoti. Slavo pa prinašamo temu svetemu imenu, če mu pridobivamo duš, katere obsije morda po dolgem času spet milost božja. * Sveto ime Jezusovo naj bo tudi za nas, kakor pojemo s sv. Bernardom: »Kakor med v ustih, kakor veselje v srcu, in zdravilo v duši«. Koliko jih je, ki to sveto ime žalijo, ga preklinjajo, in vendar je to ime sveto, trikrat sveto. Delajmo vedno na to, da bo slavljeno ime našega Gospoda Jezusa Kristusa. Molimo tudi v spravo za bogokletja proti temu imenu: »Hvaljeno bodi ime Jezusovo!« mašah na sam sv. dan, ker so na mnogih krajih morali delavci na delo, uradniki v službo in otroci v šolo, »Uradni« zgled o preziranju Božiča je dala zvezna poslanska zbornica v Beogradu, ki je ravno na božič-, ni dan začela z zimskim zasedanjem. Slovensko in hrvatsko katoliško ljudstvo je pretekle božične praznike glasno izpričalo, da je »ljudska volja« povsem različna od ukazov komunističnih oblasti, ki nikakor ne predstavljajo več volje jugoslovanskega ljudstva. Tudi škofe silijo h komunist, kongresom miru Predsednik konferenc madžarskih škofov se je moral udeležiti narodnega kongresa za mir skupaj s predstavniki drugih religij. V kratkem nagovoru je msgr. Czapik, nadškof iz Egerje izjavil tudi naslednje: »Ko sem tu, hočem poudariti mojo neomejeno zvestobo moji Cerkvi, njenemu poglavarju in moji madžarski domovini. Želim tudi izrazili željo vseh poštenih državljanov, da se ohrani pravičen mir.« Pravoslavna cerkev Moskovski patrijarh Aleksij je bil pooblaščen od moskovske vlade, naj pošlje 18.000 DM za popravilo pravoslavne katedrale v Berlinu, ki je v britanski coni. Nadaljnjih 50.000 DM pa je bilo določenih za popravilo cerkve in zavetišča v Tegel, francoskem delu. Patrijarh Aleksij je tudi imenoval novega pravoslavnega škofa za I' rancijo in Zapadno Evropo v osebi arhimandrita Nikolaja, filosovjetskega emigranta, ki je bil pri pravoslavni cerkvi v Parizu. Dosedanji škof za Francijo, in Zapadno Evropo, Boris, pa je bil imenovan za pravoslavnega škofa, v Berlinu in za Srednjo Evropo, ker ni mogel dobiti dovoljenja za obisk pravoslavnih eerkva in občin v Fra-nciji. Ustoli- čen je bil sredi meseca novembra v Berlinu po nad 80-letnem leningradskem metropolitu Gregoriju. Sploh sovjetske oblasti v Vzhodni Nemčiji podpirajo delo shizma-tičnih cerkva. Teh cerkva pa ne obiskujejo vojaki, marveč samo begunci v službi komunizma in policijski agentje v eivilu. 100-letnica na Holandskem Na Holandskem bodo prihodnje leto praznovali 100-letnico, odkar je bila tam ustanovljena cerkvena hierarhija. Ustanovil se je poseben odbor v Amsterdamu, ki organizira priprave in program slavnosti, ki bodo meseca maja. Poseben papeški legat bo imel pontifikalno sveto mašo, verjetno v Utrechtu. Ob tej priliki bodo še druge slovesnosti in različne razstave, ki bodo ponazorjevale delo katoličanov v tej deželi. Za domačine v Afriki Škofje francoske Afrike so poslali skupno pastirsko pismo governatorju pokrajine in ga opozorili kot najvišjega predstavnika oblasti na problem rojstnih nagrad. Nagrade, kakor so danes organizirane, pospešujejo poligamijo, saj se po zakonu izvaja škandalozno delo, ker se daje nagrada tudi za otroke iz nezakonite zveze. V istem listu škofje spodbujajo oblast, naj razširi tudi na kolonije delavski zakon, kakor tudi žele. naj bi se ustanovil razred malih kmetov med domačini, kar bi pomenilo velik korak k splošnemu blagostanju. Zahtevajo tudi, naj bi bila dana v javnih šolah večja važnost verskemu pouku. Protestantje še vedno upajo V namenu, da dobe večji vpliv na poglavarje protestantovske cerkve v Vzhodni Nemčiji, so povabili berlinskega protestantskega škofa v Moskvo. V zvezi s tem povabilom je škof dr. Dibelius izjavil: »Jaz bi nikoli ne sprejel vabila, naj se podam v Moskvo, če ne bi imel upanja, da olajšam težki položaj naših vojnih ujetnikov in dosežem za mnoge izmed njih povratek v domovino.« Isti je tudi izjavil, da sovjetske oblasti ovirajo pošiljanje živežnih paketov iz zahodne cone Nemčije v vzhodno cono. Paketi so namenjeni protestantski duhovščini. Dočim so jih poslali 1. 1950 2 in pol milijona kilogramov, jih je bilo mogoče 1. 1951 poslali samo še 310.000 kilogramov. Jugoslavija in Cerkev Dodajamo še zadnja poročila o razvoju Stepinčeve zadeve: Po u- radni objavi sporočila o prekinitvi diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Vatikanom je zunanji minister Edvard Kardelj čutil za potrebno, da je pred poslansko komisijo za zunanje zadeve imel zelo dolg govor, v katerem je navedel nekaj razlogov, zaradi katerih je Titova vlada napravila ta obžalovanja vredni korak. V bistvu ni povedal nič novega, kar bi ne bilo že prej očitalo časopisje Vatikanu. Nato je prelom odobrila, seveda soglasno, tudi poslanska zbornica dne 27. decembra. Hkratu se je začela silovita kampanja po časopisju in po radiu zoper Vatikan. Vsi so monotono, a z veliko ihto ponavljali, kar so si prej stokrat povedali. Izmed go-riških ljudi sta se oglasila Fr. Bevk v »Slov. poročevalcu« in Ivo Juvančič v »Pr. dnevniku«. »Pr. dnevnik« je trdil, da tudi tržaški Slovenci odobravajo prelom z Vatikanom. Upamo, da bodo tržaški Slovenci kmalu postavil na laž »Pr. dnevnik« in mu pokazali, da on prav za prav predstavlja le samega sebe in majhno peščico koritarjev, ki žive iz Titove sklede. Tudi goriška »Soča« odobrava korak Titove vlade, saj drugače niti ne sme pisati. Kaj misli o tem vsega obžalovanja vrednem koraku jugoslovanskih komunistov pristno slovensko in hrvaško katoliško ljudstvo, so pokazali pretekli božični prazniki. Vse, kar ni komunističnega, se je zbralo pri polnočnicah in napolnilo cerkve, čeprav so drugi dan morali marsikje na delo in v šolo in v urad. Izjave, ki jih prinaša časopisje in kriči v svet radio, niso izraz ljudske volje in ljudske duše, temveč le bolj ali manj uniformirane trditve posameznikov, izvirajoče iz strahu ali iz sovraštva. Ljudstvo govori drugačen jezik. V soboto 27. dec. so zaprli vatikansko mtnciaturo in msgr. Oddi je odpotoval v Rim. Obrambo koristi sv. Cerkve in Vatikana je sprejelo francosko poslaništvo. Z imenovanjem nadškofa Stepinea za kardinala »je bil počaščen vsak duhovnik, vsaka redovnica, vsak katoličan, moški ali ženska, ki trpe zaradi vere,« tako se je izrazil westminsterski nadškof kardinal Griffin. To je glas enega zvona. 17. deccmbra je pa radio sporočil, da je Tito pretrgal diplomatske zveze z Vatikanom; tega dne ob 11. uri je namreč Aleš Bebler, podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve, sprejel msgr. Silvija Oddi-ja, odpravnika poslov apostolske nunciature v Beogradu, in mu sporočil tozadevni sklep vlade ter mu izročil, naj čimprej zapusti državo. To je pa glas drugega zvona. Čudno! Vsaka civilizirana država si šteje v čast, če ima kardinala, cerkvenega kneza. Nekateri celo očitajo, da jih imajo v Italiji preveč! Na! Jugoslavija dobi kardinala, pa postane tako ogorčenje. Severna Amerika ima štiri kardinale in je na to ponosna. V sorazmerju je v Jugoslaviji manj katoličanov na enega kardinala kot v ZDA. Jugoslavija bi morala biti pač vesela, da pod tem vidikom namreč prednjači pred ZDA, od katere se ne sramuje in ji ni pod čast sprejemati podporo. Ker smo Slovenci ob začetku tega stoletja imeli v goriškein nadškofu Missiji svojega kardinala, smo še danes ponosni na to. Gelo dijake so, v kolikor smo zvedeli, komandirali na ulico, da bi vpili proti Stepincu, papežu in Cerkvi! Tito je izvedel ločitev države od Cerkve!.. Cerkev po njegovem nima pomena za državo! Duhovnik, škof, kardinal, papež, to ni njemu nič, ko gre za ločitev, ko gre za zatiranje Cerkve. Ko pa ta zatirana ifi prezirana Cerkev nekoga, v našem primeru Stepinea, imenuje za kardinala, je pa ogenj v strehi! Čemu razburjenje pred ničlo?! Ravno to razburjenje pa kaže, kako velika moč, duhovna moč, je Cerkev, kako velik strah ima Tito pred njo in ves komunizem! Neumen je pes, ki laja na luno. KOMU JE V ŠKODO TITOV KORAK.'1 Nekdo je takole rekel: Zgodilo se je kakor v družini, kjer se mož zjezi nad ženo: v jezi zmeče po tleh krožnike in sklede in jih razbije, ženo pa zapodi v hlev. In konec? Krožnikov ni, žene ni, potrebuje pa oboje. Krožnike je treba kupiti nove, z ženo se pa spraviti. Škodo ima v prvi vrsti on sam. Boj proti Cerkvi ne prinese napadalcu sreče, to uči zgodovina. Tristo let so rimski imperatorji od Nerona do Dioklecijana preganjali Cerkev in davili kristjane. In danes? Forum Roma-num je v razvalinah, Kolosej je podrt, a Vatikan stoji! Henrik VIII. je z vsem nasiljem uničeval Cerkev na Angleškem. In danes? Angleški kardinal obsoja preganjalce Cerkve v Jugoslaviji in drugod, angleška kraljica pride v Rim in se pokloni papežu! Mogočni Napoleon, pred katerim VOŠČILA SLOVENSKEGA ALOJZIJEVIšČA Vsem družinam gojencev in vsem dobrotnikom ter prijateljem zavoda želi vodstvo SREČNO NOVO LETO. Zahvaljuje se za vso pomoč in naklonjenost, katero so izkazovali zavodu med letom. Ker je delovanje zavoda v veliki meri odvisno od darov blagih src, zato vodstvo iskreno prosi vse, katerim je obstoj in redno delovanje zavoda pri srcu, da bi radi podpirali to važno slovensko ustanovo. DAROVI ZA SLOV. ALOJZIJEVIŠČE Ta teden se je spomnil z lepim darom 5300 lir našega zavoda N.N. iz Gorice; N. N. iz Trsta 1000 lir. Bog obilno povrni! Krojni tefiaj ERRE-VI Naznanjamo, da se bo vršil v Gorici s pričetkom novega leta krojni tečaj v prostorih šolskega poslopja v ul. Croce štev 3. Gospe in gospodične, ki se nameravajo vpisati, naj se zglasijo istotam v dnevih 2., 3. in 5. januarja 1953. ob 7h zvečer, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. se je tresla Evropa, je menil podrediti si Cerkev, zato je dal v jetništvo dva papeža. In konec njegov? Sam je na samotnem otoku Sv. Helene zapuščen umrl v jetniš-tvu. In nemški železni kancler Bismark, premagalee Francozov 1871. je hotel izriniti vpliv Cerkve. In konec? Ni mu kazalo drugega kot vrniti ji pravice. In domišljavi Hitler? Z zvijačo in nasiljem je hotel zatreti Cerkev, na vse načine je teptal konkordat, ki ga sicer ni odpovedal, sv. maše so se darovale ob nedeljah zvečer, ker je med dnem Hitler vernike zaposljeval na svoj proticerkveni način. In danes? Ne vodi Nemčije proticerkveni Hitler, ampak katoliški Adenauer;... kaj mislite, da bo s Titom kaj več sreče? Mehurček iz milnice, ki ga spiha deček iz slamice, se zasveti, vzdigne v zrak in poči! Ni treba čakati. Že zdaj so glasovi, ki obsojajo njegovo početje. V Angliji se niso razburili samo katoličani in protestirali proti Titovemu prihodu v London; zdaj so tudi protestantje nastopili, oglasil se je nadškof canterbu-ryski, prvi cerkveni dostojanstvenik angleški, češ da je Titovo početje atentat na krščanska načela in ne samo preganjanje ene veroizpovedi. Vse to dela angleškemu zunanjemu ministrstvu težave, da se skoraj kesa, zakaj je Tita povabil na obisk, in se zdi, da bo ta obisk, če ne že odpovedan, pa vsaj prestavljen na poznejši čas, ko bodo "razmere bolj ugodne. To pač ni v korist Titu. Randolph Churchill, sin ministrskega predsednika, ki je bil za časa borbe v Jugoslaviji kot angleški oficir in je simpatiziral s partizanskim gibanjem, obsoja Tita in pravi, da se Tito moti, če meni, da se nad preganjanjem Cerkve v Jugoslaviji zgražajo samo angleški katoliki in verni kristjani. Kaj pravite k temu? Pač, da Tito ni pameten, ker si na ta način odbija prijatelje. Ameriški časniki obsojajo Titov udar; ne skrivajo, da se je s tem mednarodno zaupanje zmanjšalo in menijo, da ni zaupati ne Titu ne kateremu drugemu komunističnemu režimu. To ni ravno laskavo za Tita v deželi, iz katere dobiva podporo proti Stalinu. Naj se javno mnenje a-merikansko obrne proti podpori! Titu ne kaže potem drugega kot izročiti se na milost in nemilost Stalinu, to je iti na vešala! Gotovo je bil Tito pogumen, da se je uprl Stalinu. Veliko dobroto je naredil s tem Jugoslaviji, je to treba priznati. (Še večjo bi naredil, če bi se spreobrnil). Toda sedaj se je pa zaletel, ni pametno ravnal, čeprav misli, da je. Zaletel se je v Skalo, katere niti peklenska vrata ne bodo premagala. Da je cesar, bolje diktator, naj bo, če je že tako; da pa hoče biti tudi papež, tega mu ne bo dovolil Bog. S. M. Božična poslanica sv. oCeta Na božično vigilijo je ob 11* uri zjutraj imel sv. oče na zbrane kardinale in ves krščanski svet važen nagovor, ki ga je vatikanski radio prenašal po vsem svetu. Sv. oče se je v govoru dotaknil nekaterih važnih točk i* sodobnega socialnega življenja. — Naslednje dni je vatikanski radio prenašal isti nagovor v razjičnih jezikih, med drugimi tudi v slovenščini. — Prihodnjič prinesemo o papeževi božični poslanici izčrpno poročilo. Opozorilo Prispela je 10. štev. »Vera in dom«. Naročniki so naprošeni, da jo dvignejo na naši upravi. Obenem opozarjamo vse na-ročnike, da bomo v prihodnjem letu pošiljali vsem naročnikom revijo po po^ti. To naj vsi upoštevajo in dodajo letni naročnini 600 lir še 50 lir za poštnino. Prosimo tudi za poravnavo naročnine. Prispevajte za „ Katoliški % Iz življenja Cerkve Leto V. - štev. 1 KATOLIŠKI GLAS Stran 3. i------------- Slovenske revije in listi v zamejstvu GiOlSIPlOIDlAIRISITIVIO SLOVENCI - LJUBITELJI TISKA Slovenci smo veliki ljubitelji tiskane besede, zato se od nje ne moremo ločiti, pa naj smo kjer že. Dokaz nase kulturnosti je to. Od šolarčka, ki se je komaj včeraj naučil zlogovati, do na pol slepega starca — vse hoče imeti v rokah knjigo, revijo, časopis. ODGOVORNOST KOMUNISTOV Žal v Sloveniji komunistični tisk to na-ravno željo Slovencev po branju s svojim vsiljivim, neužitnim tiskom ubija. Pred zgodovino si komunistično trinoštvo nalaga veliko odgovornost, ko zatira svobodni razvoj tiskane besede in s tem duši ljubezen do branja ter zavira kulturni dvig naroda. V ZAMEJSTVU Slovenci smo razpršeni po vsem svetu, v veliki meri posebno po zadnji vojni. Pri narodnem življenju nas ohranja predvsem tiskana materina beseda. Kdor v današnjem kulturnem času to zavrže, prej ali slej utone v tujini. Kako je danes stanje slovenskih revij in časopisov v zamejstvu? Preglejmo v krat-kih obrisih. PRIMORSKA Strnjeno žive Slovenci v zamejstvu le na Koroškem in Primorskem. Tu so na svoji zemlji in v težkih razmerah bijejo že skozi stoletja borbo za svoj narodni obstanek. Tiskana domača beseda ima tu posebno velik pomen. Pod Primorsko v zamejstvu razumemo danes cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, Goriško in Slovensko Benečijo, ki sta v mejah države Italije. Najvažnejšo vlogo igra danes med temi pokrajinami TRST, v katerega so uprte oči vsega sveta. Že od 1 1946 izhaja v Trstu mesečna revija za kulturna in umetnostna vprašanja »RAZGLEDI«. Vzdržuje jo komunistična vlada iz Slovenije, zato je seveda pod nje-nim nadzorstvom. Izmed sodelavcev izstopata dva mlada talentirana pisatelja domačina: Boris Pahor in Alojzij Rebula. Revija »STVARNOST« se bori s finančnimi težavami. Prinaša predvsem članke, eseje in ocene, leposlovja malo. Sedaj izhaja kot zbornik. Sodelavci in uredniki se menjujejo. Najbolj značilno barvo daje reviji France Jeza z neko nejasno srednjo potjo, drzno kritiko komunističnega in katoliškega tabora ter iskanjem nečesa novegai Srednješolci izdajajo tiskan »DIJAŠKI LIST - LITERARNE VAJE«, ki se vedno bolj uveljavljajo med dijaštvom. O tem priča število sodelavcev in naročnikov, ki sami vzdržujejo list. Upanje je, da bo iz mladine izšla vrsta primorskih izobražencev, ki bodo znali sukati pero in bodo tako lahko dvigali ugled našega jezika na obrobju slovenstva. »Slovensko narodno gledališče«, ki ga vzdržuje komunistična vlada v Sloveniji, izdaja ob svojih premierah »GLEDALIŠKI LIST«, ki skuša odpirati zastore v gledališko umetnost. Nekomunistična igralska skupina »SLOVENSKI ODER« pa izdaja ob svojih prireditvah list z istim imenom. Edini slovenski dnevnik, ki izhaja v Trstu, je »PRIMORSKI DNEVNIK« -glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Ta časopis je glavni oznanjevalec in zagovornik Titovega komunizma na Primorskem. Ker ni tukaj drugega slovenskega dnevnika in ker je list spretneje urejevan kot kaka »Ljudska pravica« ali »Slovenski poročevalec« v Ljubljani, zato ga ljudje, čeprav se z njim ne strinjajo, precej bero. Zelo potrebno bi bilo, da bi v Trstu izhajal dober slovenski protikomunističen dnevnik. Ko so zavezniki pred leti izdajali »Glas zaveznikov«, še ni bil čas za to. Danes pa je čas dozorel. »Slovenska demokratska zveza« izdaja političen tednik »DEMOKRACIJA«. List se bori proti komunizmu za pravice slovenstva. Kmalu po prelomu med Stalinom in Titom je začel izhajati v Trstu kominfor-mistični tednik »Delo«, ki strastno zagovarja materialistični komunizem. V Gorici izdajajo že osmo leto slovenski katehetje listič za otroke »PASTIRČEK«. Mesečno nudi otrokom ljudske šole \ preprosti obliki vzgojna navodila, zgodbe, u-ganke in podoben otroški drobiž. V Gorici izhaja tudi tednik za goriške in tržaške Slovence »KATOLIŠKI GLAS«, ki se bojuje za rast katolištva in slovenstva na Primorskem. i Zagovorniki Titovega komunizma izdajajo tednik »SOČA« — glasilo Demokratske fronte Slovencev v Italiji. V VIDMU izhaja list za Beneške Slovence »MATAJUR«. KOROŠKA Družba sv. Mohorja v Celovcu izdaja mesečnik »VERA IN DOM« — list za katoliško mladino in versko obnovo. Drobna, a okusno opremljena revija velikega formata je med mladino dosti priljubljena. Obravnava na lahek način vzgojna, organizacijska, verska in kulturna vprašanja. Prinaša tudi leposlovje. Svoj poseben kot ima v reviji mlada dijaška družina: slovenski bogoslovci v Krki in pa naši koroški srednješolci. »SVOBODA« je mesečnik pod okriljem sedanje Jugoslavije delujoče Slovenske prosvetne zveze na Koroškem. Urejuje ga Franci Zvvitter. Kultumo-politično glasilo Korošcev je »NAŠ TEDNIK-KRONIKA«, ki prinaša tedensko pregled svetovnih in domačih dogodkov in opravlja veliko delo za izobraževanje koroškega ljudstva in za povzdig slovenske besede med njimi. Izdaja la list Narodni svet koroških Slovencev, tiska pa ga Družba sv. Mohorja. Na Koroškem izhaja tudi tedenski verski list »NEDELJA« in poseben MLADINSKI LIST za šolsko mladino Otrok božji. ARGENTINA Največ slovenskih kulturnih delavcev, ki so se umaknili 1. 1945 pred komunisti iz lastne domovine, ima svoj začasni dom v Argentini. Tako ni čudno, če so tam Slovenci kot celota med vsemi izseljenci kulturno najdelavnejši. V Buenos Airesu izhaja mesečno odlična verska revija »DUHOVNO ŽIVLJENJE«. Z njo se Slovenci lahko kosamo z vsakim narodom — naj bo to glede vsebine ali glede opreme. Namenjena je vsem Slovencem v zamejstvu. Varovati jim hoče v teh zinedenih časih največji zaklad, ki so ga dobili od pradedov: katoliško vero. Razprave, članki, črtice, pesmi,, poročila: vse je na izredni višini. Take verske revije Slovenci tudi v predvojni Sloveniji nismo imeli. Škoda je le, da je revija precej draga, za preproste in manj misleče ljudi pa je včasih nekoliko težka. Revija ima otroško prilogo: Božje stezice. V Buenos Airesu izhajajo tudi moderno in zanimivo urejevani »KATOLIŠKI MISIJONI«, ki slovensko delavnost usmerjajo v dve smeri: v delo za razširjanje Kristusove ideje med poganske narode in v skrb za zedinjenje s pravoslavnimi Slovani. Če človek čita to revijo, postaja vse bolj ši- rok, vesoljni, katoliški. Bolj kot zbornik izhaja v Buenos Airesu kulturna revija »VREDNOTE«, ki prinaša izbrano leposlovje, še bolj pa čisto zna- nost, ki naj bi predstavljala slovensko zmogljivost v tujini. Poljudnejša družinska revija je »SLOVENSKA BESEDA«. Mesečno razmnožujejo glasilo »DRUŽABNA PRAVDA«, ki poglablja svoje bralce v socialnem nauku Cerkve in jih stanovsko izobražuje. Politični tednik protikomunističnih Slovencev v Argentini je »SVOBODNA SLOVENIJA«. List tudi drugje po vseh kontinentih in številnih državah, kjer so raztreseni Slovenci, mnogo čitajo. Brezplačni uredniški odbor sestavljajo poleg drugih znani časnikarji: Ruda Jurčec, Joško Kro-šelj, Miloš Stare. Slovenska Dušnopastirska pisarna izdaja vsako nedeljo verski list »OZNANILO«. U.S.A. Slovenski frančiškani v Združenih državah Severne Amerike izdajajo v Lemontu lep in zanimiv nabožen mesečnik za verno slovensko ljudstvo »AVE MARIJA«. Kako je revija priljubljena, priča tudi to, da izhaja že 44. leto. F Chicagu izhaja petnajsti letnik družinskega mesečnika »NOVI SVET«. Revija goji smisel za slovensko besedo, ima več ponatisov, vmes oglase, vabila, reklame, pač po amerikansko. Za nas Evropejce je preplitva. »NOVA DOBA« je revija slovenskih katoliških visokošolcev. Obravnava socialne, politične in verske probleme ter izhaja razmnožena kot mesečnik. Že lepo tradicijo ima v Združenih državah dnevnik »AMERIŠKA DOMOVINA«. Kot prilogo so z 1. 1950 protikomunistični emigranti začeli izdajati dvakrat na mesec glasilo katoliške skupnosti: »SLOVENIJA«. V Chicagu je 1. 1950 začel izhajali katoliško usmerjeni političen mesečnik »SLOVENSKA DRŽAVA«. Bori se za ustanovitev samostojne svobodne slovenske države. ANGLIJA 4 Anglji izhaja politično-informativen štirinajstdnevnik »KLIC TRIGLAVA«. Slovenska, krščanska in demokratična načela zastopa razmnoževan političen mesečnik v Londonu »SLOVENSKA PRAVDA«. Lično tiskan mesečnik »PISMO« služi verskemu življenju in povezanosti s slovenskim župnikom v Angliji. Izhaja v majhni nakladi 500 izvodov, a je tehnično in vsebinsko na zavidljivi višini. BELGIJA Našim izseljencem v Belgiji dosti jih je iz Slovenske Benečije — je namenil izseljenski duhovnik razmnoževan dvomesečnik »SLOVENSKI GLAS«. List skuša poglabljati versko življenje, prinaša pa tudi druge novice. Med Slovenci je zelo priljubljen. Izahaja v 600 izvodih. ZAKLJUČEK To bi bil kratek pogled po slovenskem časopisju v zamejstvu. Ta ali oni tiskan list morda ni naveden, ker ga nisem izsledil. Gotovo je še po raznih krajih sveta več listov in lističev — razmnoževanih, tipkanih, morda samo pisanih, ki imajo svojo posebno nalogo in pomen za ožji krog bralcev. Pa že množica navedenih revij in listov — 34 jih je skupaj — dokazuje, kako živa je še slovenska zavest med po vsem svetu raztresenimi Slovenci. Izhajanje to-, likih in tako različnih stalnih slovenskih publikacij v zamejstvu javno priča, kako velika je ljubezen naših ljudi do rodne slovenske besede. Priča, da ho slovenska beseda še živela. Priča pa tudi, da je svoboda nujen pogoj za razvoj prave kulture, dosti nujnejši kakor denar. Večina slovenskih revij in listov v zamejstvu je protikomunistična in katoliška in brez kakih posebnih podpor. Naj za iskali in nastal je peklenski krohot, ko so plavolasemu fantu potegnili iz žepa molitvenik in nekaj podobic fatimske Matere božje. Z brcami so spravili uboge žrtve v poslopje, nato pa naročili terencem, naj zberejo vse okoliške simpatizerje k večerni »zabavi«... Kaj se je tisti večer godilo na odru Prosvetnega doma, bo bržkone za vedno ostalo zavito v tajnost. Bilo je tako strahotno in vtis, ki ga je poznejša najdba naredila na javno mnenje, tako porazen, da so voditelji udeležencem strogo zabičali, da nihče ne sme o dogodku črhniti besedice. In vsak komunist dobro ve, kakšne posledice rodi neumestna zgovornost... »Mladci« (člani Dijaške zveze Katoliške akcije) so v Ljubljani zaman čakali, da se vrne Lojze Grozde, najholj goreči apostol in najsposobnejši član njihove organizacije, ki je odšel na božični večer na Dolenjsko, da obišče svojo mater. Ko je ob koneu februarja dospelo v slovensko prestolieo poročilo o strahotno razmesarjenem truplu Sedaj pognoji pšenico s solitrom, če tega še nisi storil. Solitra sta dva, oba enako dobra, in sicer čilski soliter (nitrato di soda) in apneni soliter ali apneni nitrat (nitrato di calcio). Za vsakih 100 m- vzemi po 1/2 kg solitra in raztrosi ga enakomerno po pšenici. Trosiš pa lahko po odtajani ali zmrznjeni zemlji ali tudi po snegu. Ni se bati, da se bo soliter izgubil. Z enako količino solitra pognoji pšenico koncem januarja ali v začetku februarja, pozneje pa ne več. Poznejše trošenje solitra bi namreč koristilo samo slami, katere bi bilo več, zrnja pa ne bi bilo več in pšenica bi pozneje zorela. Sedaj še sladka vina a) moramo ali porabiti tekom zime, to je pred marcem ali pa b) konservirati oziroma obvarovati pred pokvarjenjem do konca aprila, ko bo vino vsled naravne vročine začelo kipeti. Če pa hočemo sladka vina obvarovati pred okvaro do konca aprila, potem moramo vinu dodati na vsak hi po 1 kocko »enososine«, to pa vsaka dva meseca, torej sedaj eno kocko, drugo pa koncem februarja. To pa velja samo za vina, ki so drugače popolnoma zdrava in brezhibna. Če pa ima še sedaj sladko vino še kakšno drugo hibo, potem moramo gledati, da tako vino' čim prej prodamo kakšnemu trgovcu z vinom. Prevretje malih količin sladkega vina bi bilo predrago, posebno pri sedanji draginji drv oziroma kurjave. Več trt in manj sadnega drevja zasajajo to zimo v Italiji. S sadjem je bila namreč v 1. 1952 precejšnja kriza in s6 v Emiliji kakor tudi na Južnem Tirolskem skladišča polna najžlahtnejših jabolk, do-čim vino se letos še dovolj lahko proda. Zato je trenutno veliko povpraševanje po trtah, dočim imajo drevesnice zelo malo naročil za sadno drevje. Biti kmet je častno in zanimivo, a vedno težje... V srednji šoli smo imeli profesorja, ki nas je fante s kmetov gledal precej po strani. Marsikomu je zabrusil »pojdi za kmeta«. Znanemu gospodu iz Gorice — takrat kmečkemu fantu — je rekel: »Ali ima vaš oče doma še kakšno tele, da napravimo iz njega gospoda.« »Grob in neotesan si kot kmet,« take in podobne žaljivke so padale in žal še padajo. Grob in neotesan izgleda kmet v svoji bolj zanemarjeni obleki in v svojih težkih čevljih, s svojimi raskavimi rokami, ki se ne zna kretati po parketih mestnih hiš in ki si večkrat ne zna pontagatl v uradih. V svojem srcu in v svoji glavi pa nosi tak kmet vrednote, o katerih se mestnemu človeku niti ne sanja. komunistično propagando nudijo še toliko državnih podpor, resnica si kljub temU preko svobodnega časopisja utira pot. Resnica je namreč nosilka duha, ki je nad snovjo. Resnica je nosilka človečanstva, ki je nad suženjstvom. Resnica je glasnica Boga, ki je nad satanom, očetom laži. Zato je na vsak časopis, ki se bori za resnico, z velikimi nevidnimi črkami zapisano: ZMAGA. V plavolasega mladeniča, ki so ga otroci našli še popolnoma svežega v gozdu blizu Mirne, ni bilo nobenega dvoma več, da je Lojze Grozde padel v roke komunistom in z mu-čeniško smrtjo izpričal svojo zvestobo krščanskim načelom in Kristusu Kralju, za katerega se je tako neustrašno boril. — Čeprav krvniki in tisti, ki so uživali grozni prizor, nikdar ne bodo izdali strahotne tajnosti, znaki na, pohabljenem truplu dovolj jasno govorijo, da Lojze v nezasli-anih mukah nikakor ni klonil. Najbolj zgovorno priča o tem dejstvo, da so nesrečni žrtvi iztrgali jezik... Nič čudnega, če se Grozde v odločilni uri ni ustrašil trpljenja, saj je trpljenje bilo njegov delež že od najnežnejše otroške dobe Pozneje je Loize ob spominu nanjo zapel: Mladost ti moja, Bog te blagoslovi, kot črna noč so tvoji kratki dnovi, kot noč, ki jo oblaki zatemne, le redke, redke zvezde jo krase. BITI KMET JE ČASTNO, predvsem za Slovenca. Pesnik pravi, da kar je bilo med Slovenci res velikih duhov, vse je dala skromna kmečka hiša. In pesnik je govoril resnico. Častno je kmetovo delo! S svojim znojem napaja in gnoji zemljo, svoje delo združuje z božjim blagoslovom in nevidnim delom, ki se vedno vrši v naravi. In tako nastanejo pridelki, živež za vse ljudi. Človek bi živel, četudi bi odpadlo delo vseh drugih stanov, a brez kmečkega dela ni življenja, ker ne bi bilo živeža. Kmet je temelj, vse ostalo se gradi na in okoli tega temelja. KMEČKO DELO JE ZANIMIVO, če si kmet z dušo in srcem. Drobno seme vseješ v zemljo, gledaš, kako kali, opazuješ, kako raste in sc razvija, kako požene klas. Potem gledaš, kako se popje nabrekne, kako se razpihuje, kako požene cvet, kako se zarodi drobni plod, kako ta debeli in zori. Nihče ne opazuje tako narave kot kmet: skoraj sleherno uro dneva obrača svoje oči proti nebu, presoja oblake, računa ali bo dež ali ne, ali bo vreme lepo ali bo huda ura. BITI KMET JE VEDNO TEŽJE . . . Za kmeta se ne naučiš v par mesecih in tudi v par letih ne, potrebna so dolga leta učenja in dela, uspehov in neuspehov. Biti kmet je vedno težje ne toliko zaradi davkov — tudi ti tarejo —, temveč zaradi strokovnih težkoč. Če ne pridelaš na isti površini in z istimi stroški več pridelkov, so ti predragi; če pridelaš 10 namesto 20, imaš izgubo. Vedeti moraš, kako prideš do pridelka 20. Zato pa je potrebna kopica znanja. V zadnjih letih so začele žuželke pravo ofenzivo proti kmetu in njegovemu delu. Koloradski hrošč ali krompirjevec hoče, onemogočiti pridelovanje krompirja, kaparji hočejo uničiti drevje, sadje je podvrženo piškavosti, na grozdju gospodari kiseljaka, zrnje napadajo različni molji itd. Poleg žuželk so še glivične bolezni: kodra na breskvah, peronospora na trtah, krompirju, paradižnikih in drugih kultiirah, o-idij na trtah in jablanah, in se kopica drugih rastlinskih bolezni. Potem so razne bolezni pri živini, da imenujemo samo slinavko in parkljevko ter rdečico pri prašičih. V zadnjih časih postaja kmetijstvo vedno bolj veda in vedno več učenjakov se pfeča z vprašanji, ki se tičejo kmetijstva. Države kar tekmujejo' z ustanaVljarijem' poskusnih zavodov, organizirajo se na mednarodni podlagi, ker se dobro zavedajo: TEMELJ ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA JE HRANA, TO PA PRIDELtJE KMET. Beneški patriarh umri V nedeljo je umrl v svoji palači beneškt patriarh Karel AgoStini. Sv. očd ga je na prihodnjem kohzistbriju, ki bb 12. jan., mislil imenovati za kardinala. Patriarh ;a že dalj časa bolehal. Ko so mu sporočili, da bo imenoVan za kardinala, je baje odpisal sv. očetu: »Vi mi nameravate dati kardinalski klobuk, a jaz upam, da ml bo Gospod prej dal nebeško veselje.« — Prej je pok. patriarh bil Veliko let za škofa v Padovi. V Benetke je prišel šete leta 1949. — Pogreb je bil v sredo, na Silvestrovo. Na njegovo mesto bo sv. oče imenoval za kardinala pompejskega patriarha. Nezaželeno dete neporočene matere ni poznalo nežne materine ljubezni, kajti mali se je poročila v neko oddaljeno vas, kjer o njeni mladostni zablodi nihče ni vedel. Mali Lojzek pa je ostal v domači hiši, kjer mu nihče ni privoščil prijazne be-e-de. Ko je dorastel, so ga namesto v šolo pošiljali z živino na pašo. Kot pastirček se je naučil ljubiti samoto. Tako lepo je biti sam, čeprav te ne pozna nihče, čeprav nihče ne ljubi te, le Bog z nebes na tebe zre. Tišine spev — najlepši spev, lepote božje je odsev, ki v duši najde svoj odmev. Nič nimam vendar vse imam. Lojzek pa je bil tako tikaželjen, da je ušel od doma, kadar je le mogel, in učitelj ga je ljubeznivo sprejel tudi če je prišel brez naloge in celo brez knjig: Ko Goj%q. (Jco^čle — junaški kocec OCcistusoo Novo leto!.. Ljudje nasmejanih obrazov voščijo drug drugemu srečo, zdravje in zadovoljstvo. Posebno mladina stopa v novo leto polna pričakovanja iti zida zlate gradove v oblake... Kako čisto drugače je bilo ob novem letu 1913, pred desetimi leti— Svet je trepetal v grozi in se zvijal v trpljenju. Zemljo je bobnela pod drvečimi tanki in zamolklo brnenje bombnikov je polnilo ozračje. Mesta so se rušila in izpod ruševin se je sredi dima razlegalo obupno ječanje ranjencev in umirajočih— Slovenija je ječala pod jarmom nenasitnih sosedov in kakor da bi kupa njenega trpljenja ne bila še dovolj polna, je. strahotna bratomorna borba uničevala najboljše sile ze tolikokrat preizkušenega naroda. Kakor da se je sam pekel zaklel, da bo uničil mali, Bogu vdani narod in tu postavil svoj prestol— Slovenija, Slovenija, ti moja rana! Pozabljena, prezrla in izdana, sovragu prepuščena brez moči! Stegnile so krvave se roke, da te oskrunijo, raztrgajo, zdrobe... V Mirni na Dolenjskem je bilo na novega leta dan, kakor du bi bila cela vas izumrla. Ljudje si niso upali iz hiš, ker se je raznesla vest, da se bližajo partizani. Pogosto so že prišli in skoraj vedno pustili ob odhodu za seboj solze, grozo in obup. Ljudje so se s strahom spraševali, kdo ho danes prišel na vrsto... Tovorni avto se je ustavil sredi vasi in partizani so poskakali z njega na tla. Domači terenci so se prikazali, kakor da bi zrastli iz tal in hiteli »tovarišem« naproti. Prišleci so potegnili z avtomobila nekaj jetnikov, ki so imeli z žico zvezane roke. Mlad, plavolas fant je bil med temi nesrečneži, ki so jih odvedli v Prosvetni dom, kjer naj bi bili zaslišani. Se na cesti so jih pre- Stran 4. KATOLIŠKI GLAS Leto V. - štev. 1 Z GORIŠKEGA Obnova dvolastniških izkaznic Dvolastniške izkaznice za poljedelce, ki zapadejo 31. decembra t. L, morajo interesenti obnoviti tekom prihodnjega januarja. V ta namen naj pravočasno naslovijo zadevno prošnjo na kvesturo, odnosno na policijske komisarjate, ali na orožniško poveljstvo v svojih občinah. Prošnje je treba napraviti na posebnih obrazcih, ki so v prodaji v Gorici in je treba nalepiti nanje kolek za 32 lir, ter poštno nakazilo za 200 lir, naslovljeno na kvesturo. Božična akademija na slovenskih srednjih šolah V torek pred Božičem so dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici priredili na obeh skupinah srednjih šol, v ulici Croce in v ulici Randaccio, uspelo božično akademijo. Združeni zavodi višje srednje šole in liceja ter učiteljišča so skupno v eni izmed učilnic, ki so jo v ta namen okusno okrasili, nastopili z vrsto predavanj, deklamacij itd. Otvoritveno besedo je imel dijak Jelen Jožef iz 4. raz. uč., ki je lepo povedal o praznovanju sv. večera v slovenski hiši. Kot drugo predavanje je bilo na vrsti ono dijakinje 3. raz. uč. Marije Ferletičeve, ki je zajela božične motive v slovenski narodni pesmi. Malce obširno predavanje je prikazalo, kako globoko so segli božični dogodki v narodno dušo, ki je ob njih ustvarila toliko lepih in globokih narodnih pripovednih pesmi. Vse predavanje so poživljali posrečeno izbrani odlomki iz narodnih pesmi. Osrednje predavanje pa je bilo ono prof. M. Bekarja, ki je v bleščečem slogu podal kratek pregled sv. noči v slovenski umetni pesmi od začetkov do današnjih dni. S sestavki predavateljske vsebine, so se prepletale deklamacije božičnih pesmi naših najboljših pesnikov božičnic: L. Piščanca, Jezusova lučka, L. Šorli, Marija ob zibelki, O. Župančič, Božična zdravica, S. Sardenko, Angeli so zaplakali, Božični večer vasuje ter Kdo bi ne zaspal; Bršljanski, Adventna in Sveta noč. Pesmim so se pridružile še recitacije iz Stritarjevega Gospoda Mirodolskega in iz Ivana Cankarja. Akademiji pa je dalo živahni božični ton petje znanih božičnih pesmi, ki jih je štiriglasno izvajal zbor z učiteljišča. Pesmi je zbor pripravil s svojim profesorjem M. Filejem, izvajal pa jih je pod taktirko dijaka 4. uč. I. Bolčine v splošno zadovoljstvo. Kot zadnja in najzabavnejša točka pa je bil prizor koledovanja v Brdih, ki so ga podali trije dijaki z nižje gimnazije. Spored je bil kar pester in morda kaj predolg. Vendar zaslužijo dijaki vso pohvalo, saj so v glavnem vse sami izvajali in s pomočjo profesorjev pripravili. Upamo, da Sodo v prihodnje pokazali še kaj lepega tudi za občinstvo. V torek 23. decembra zjutraj, pred odhodom na počitnice, sta praznovali obe srednji šoli v ulici Randaccio božičnico, ki ni bila namenjena za javnost ampak samo za gojence obeh srednjih šol. Na programu so bile božične pesmi, ki so jih izvajale učenke in učenci obeh šol, vodil pa jih je v odsotnosti g. prof. Fileja dijak učiteljišča, gospod Bolčina Ivan. Sledile so recitacije slovenskih pesnikov božične vsebine, ki so jih deklamirali z največjo točnostjo naši izborni gojenci. Najbolj je ugajal smešen prizor »Pavliha in policaj«, ki ga je priredil za to priliko g. prof. in odv. Birsa. Učenci Čebokli, Klanjšček in Bensa so bili res neprekosljivi. Med odmorom je zabaval okoli 400 poslušalcev učenec III. razreda strok, šole Meschnik' Jožef z veselimi komadi na svojo harmo- niko, Vsem prirediteljem, posebno g. Močnik Hubertu in vsem gojencem, ki so sodelovali, največja hvala za trud in požrtvovalnost. S smešnim in kratkim nagovorom je zaključil prijetno zabavo G. ravnatelj Pausič in voščil vsem gojencem in njihovim staršem vesele božične praznike in srečno novo leto. Izjava V zvezi s trditvijo »Več štandreških volivcev DFS«, ki jo je priobčil »Primorski dnevnik« od 27. 12. 1952, da je namreč g. Viljem Nanut, tajnik DFS, stopi! do mene zaradi povezave na volitvah ter da sem jaz to odklonil, se sklicujem na ponovno izjavo vodstva Slovenske demokratske zveze v Italiji, priobčeno v »Demokraciji« in »Katoliškem glasu«, da ni prejelo nikake ponudbe od strani DFS za povezavo, in poudarjam, da je vsaka taka trditev gola izmišljotina, ker ni g. Viljem Nanut, tajnik DFS, v predvolilni dobi nikoli stopil do mene, tem manj mi predlagal kakršne koli povezave. Vsled tega sploh nisem mogel povezave odkloniti! Dr. Avgust Sfiligoj Gorica, dne 27. 12. 1952. Dekliška Marijina družba v Gorici priredi na praznik sv. Treh kraljev BOŽIČNO PRIREDITEV Nastopil bo Marijin vrtec in dekleta iz družbe. Začetek prireditve bo ob 4.30 popoldne. Vstop samo z vabili, ki jili lahko dvignete pri vodstvu družbe ali v trgovini Kosič v Raštelu. Ta prireditev je namenjena predvsem odraslim. Za otroke bo prireditev v ponedeljek 5. jan. ob lh popoldne. Vstop za otroke prost brez vabil. Odkritje mozaika Vnebovzete v kapucinski cerkvi V nedeljo zjutraj so v kapucinski cerkvi v Gorici odkrili krasen mozaik, ki predstavlja Marijo v nebo vzeto sredi med angeli in sončnimi žarki. Mozaik je krasno umetno delo. Pod mozaikom je napis v latinščini »Marija brezmadežna z dušo in telesom v nebesa vzeta«. Vse na tej sliki je tako jasno in sončno, barve se lepo zlivajo ena v drugo, tako da je ta mozaik res krona vse notranjosti kapucinske cerkve. Mozaik pokriva 50 kvadratnih metrov zidne površine nad glavnim oltarjem. Po odkritju tega mozaika je bila slovesna pontifikalna maša ob asistenci preč. g. nadškofa Ambrosija, ki je tako na slovesen način in v pomenljivem dnevu obhajal 50-letnico svojih redovnih obljub. Provincial beneške kapucinske province je daroval sveto mašo, slavnostni govor je pa imel nadškof iz Otranta msgr. Sebastijan Cuccarolo, velik prijatelj gorjškega nadškofa. Dan zahvale v Gorici In zopet dan čistega veselja! Vsi, ki smo se v nedeljo udeležili zahvalne slovesnosti v stolnici, smo živo občutili, kako nam to čisto veselje more prinesti le globoko doživetje naše svete vere. Goriška stolnica se je napolnila s slovenskimi verniki, med katerimi ni manjkalo tudi italijanskih. Ko je raz kor zadonel mogočni zbor združenih cerkvenih pevcev goriške nadškofije, nas je takoj uvedel v pravo božično razpoloženje. Sledil je govor preč. g. dr. KHnea, ki je v jedrnatih besedah razložil pomen tega velikega jubileja. Omenil je vse goriške nadškofe do sedanjega prevzvišenega g. nadškofa Ambrosija in tudi sedanjega apo- stolskega administratorja onstran železne zavese, na Kostanjevici. Še posebno je poudaril težke verske razmere, v katerih žive sedaj katoličani v Jugoslaviji. Po govoru je sledil koncert božičnih pesmi. Mogočni zbor združenih cerkvenih pevcev je pod vodstvom prof. Mirka Fileja, in ob spremljavi gdč. Lojzke Bratuževe, zapel celo vrsto najlepših, v srce segajočih božičnih pesmi. Verniki so z globokim razumevanjem in pobožnostjo sledili do- vršenemu izvajanju. Posebno lepo je bila podana večno lepa »Sveta noč«. Pred izpostavljenim Najsvetejšim so bile nato slovesne pete litanije Matere božje z odpevi. Sam prevzvišeni nadškof je počastil s svojo pričujočnostjo našo veličastno zahvalno slovesnost. Številni zbor slovenskih duhovnikov pred oltarjem je skupaj s prevzv. nadškofom pel litanije, katerim je odgovarjala vsa cerkev in pevci na koru. To je bilo nekaj tako veličastnega in prisrčna našega, da smo v resnici lahko ponosni, da smo mi Slovenci tako obogatili cerkveno liturgijo. Po litanijah je bila slovesni« zahvalna pesem, ki je prišla še posebno do izraza, saj jo je pela vsa cerkev. Slovesnost so zaključili, »Kaj se vam zdi, pastirčki vi«, a vsi smo imeli občutek, da bi morala slovesnost še trajati, saj smo se komaj dobro uživeli v njo. Odhajali smo praznično razpoloženi in z veliko hvaležnostjo do vseh, ki so nam pripravili ta lepi, nepozabni dan veselja. Tako smo goriški Slovenci praznovali še eno jubilejno slovesnost za dvestoletnico goriške nadškofije, ki smo jo na tako si o. vesen način začeli z evharističnim kongresom v Štanarežu. Pokazali smo s tem. kako živimo s Cerkvijo, kako smo z njo tesn«, povezani in se veselimo vseh njenih zma;r in trdno verujemo v njeno končno zmago nad zmotami in temo novodobnega pogan, stva. Števerjan Ob koncu leta podajamo v »Katol. glasu« površen obračun o našem delu v preteklem letu. O letini moramo ugotoviti, da je bila povsem dobra. Z vinskim pridelkom smo lahko zadovoljni, bodisi glede kakovosti kakor glede količine nabranega grozdja. Le glede tene se ne strinjamo z našimi odjemalci. Prodajali smo namreč mošt po 52 do 58 lir liter, v gostilni se pa prodaja po 160 lir liter. Ali ni to prevelika razlika? Kmetje, ali ne kriči vse to po združitvi, po osamosvojitvi izpod izkoriščevalskih krempljev? Slišimo, da so začeli na bližnjem Oslavju z Organizacijo vinarske zadruge. Mi to misel prav lepo pozdravljamo in želimo, da bi se tudi pri nas kaj podobnega osnovalo. Glede sadne letine smo lahko Bogu hvaležni. Bilo je toliko češenj, da jih je ostalo na deblih za eno slabo letino. Temu je kriva nizka cena, saj so šle češnje le od 15 do 25 lir kg. Po taki ceni se pač ne izplača obirati češenj, posebno kolonu ne, ki mora dati polovico gospodarju. Ko bi se smele češnje in drugo sadje svobodno prekuhavati v žganje, bi se izplačalo njihovo nabiranje. Koliko dobrega žganja bi se lahko nakuhalo! Tako bi z lahkoto plačali ves davek in še bi ga ostalo za kako »arcnijo«. Milo se včasih oziramo na drugo stran, v Jugoslavijo, kjer smejo kmetje svobodno kuhati v žganje vse svoje sadne pridelke. Prav tako smo lahko zadovoljni z ostalimi pridelki. Krompirja, koruze in pšenice-je bilo kar povoljno; samo s senom smo malo na slabem. Vsled tega roma marsikatera kravica iz hleva. Kako je z našo domačo prosveto? Povemo vam, da se gibljemo prav lepo. Le prostori, oj ti prostori, kako je težko, ko nimaš, kam bi glavo del! V političnem pogledu bi morala dati obračun naša K.D.Z. Jaz pripomnim le, da z delom in uspehi našega občinskega sveta nismo kaj zadovoljni. Pa še nekaj veselega vam povem. Božične jaslice imamo izredno lepe. Pridite in čudili se boste naši izredni božični umetnosti. Želeli bi, da bi prišel kakšen stric Janez iz Gorice in nam povedal, kaj so vredne. Oslavje V soboto, na dan sv. Janeza Ev., sta praznovala redko slovesnost, zlato poroko, posestnik Nut Mikuluš in Julijana Valentinčič. S sinovi, vnuki, sorodniki in pri- jatelji sta se pri sv. maši Bogu zahvalila, ga prosila nadaljnje pomoči in si vnovič podala roki v znamenje zvestobe do konca. Jubilantom želimo, da bi v zdravju dočakala diamantni jubilej! Rupa Dne 16. t. m. je tukaj po dolgi in mučni bolezni, katero je nadvse vdano prenašala, mirno v Gospodu zaspala 76 letna Alojzija Cernic. Bila je dobra in krščanska mati, ki je tudi v tem duhu vzgojila svojih petero otrok. Pokopana je bila na domačem pokopališču ob veliki udeležbi ljudi od blizu in daleč. Preostalim, tostran in onstran meje, naše iskreno sožalje! S TRŽAŠKEGA Tržaške Slovence vljudno vabimo na oetlto Go|ieno pclceiičeo ki bo na tretji Božič, to je na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. januarja v avditoriju ZVU v Trstu. V prvem delu nastopi okoli 120 pevcev cerkvenih pevskih zborov iz Rojana, Opčin, Bazovice, Mačkolj in Doline. Peli bodo razne božične pesmi. Združenim pevskim zborom dirigira Dušan Jakomin. Vmesne recitacije prof. Krasulja Suhadolčeva. V drugem delu pa bo na sporedu izredno prisrčna Dickensova igra »Cvrčck za pečjo«, ki jo bo vprizoril Slovenski oder. Začetek prireditve je ob 6. uri popoldne. Oskrbite si vabila, ki veljajo kot vstopnice. Vstop bo možen edinole z vabilom. Dobite jih lahko: v Trstu - trgovina Lupše, na Opčinah v trgovini Podobnik, v Dolini pri prodajalki časopisov, v Maekovljah v trgovini Kosmina. Pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu na običajnih mestih. Slovenski večeri Peti slovenski večer Slovenske prosvete bo 8. jan. 1953 v dvorani Marijinega doma v ulici Risorta 3. Večer bo posvečen slovenskim književnim mojstrom, v življenje katerih nas bo popeljal prof. Martin Jev- , nikar. Pevski tercet »Metuljček«, ki se nam bo ta večer prvič predstavil, nam bo zapel nekaj naših narodnih. Vabljeni! Šolsko obvestilo za Trst Letošnje šol?ko leto bo razdeljeno na polletja in ne na tromesečja. Prvo polletje se konča 10. februarja, tedaj dobijo učenci izpričevala. Na industrijski strokovni šoli. na nižji srednji šoli in na trgovski akademiji so razredniki pred božičnimi počitnicami vpisali v dijaške knjižice one predmete. v katerih učenci slabo odgovarjajo. Starši naj si ogledajo dijaške knjižice. Priporočamo tudi staršem ,da se oglasijo po praznikih v šoli. kjer dobijo podrobnejša pojasnila o dosedanjih učnih uspehih. Vsem sodelavcem, prijateljem, somišljenikom in dobrotnikom želi veselo, srečno in uspehov polno novo leto 1953 Slovenska prosveta v Trstu Plavje Danes prosimo še mi malo prostora. Tudi v našo vas so pripeljali toliko zaželene zvonove ker so v prejšnji vojni tudi tukaj dva odpeljali. Nova zvonova sta uglašena na noti d in e in bosta tvorila s tretjim, ki je ostal, soglasje treh zaporednih celih tonov. Blagoslovili smo zvonove na praznik brezmadežnega Spočetja Marijinega. Obreda se je udeležilo dokaj ljudi. Posebej je omeniti udeležbo vsega godbenega krožka, ki je z glasnimi budnicami poživil sveto dejanje. Botrovali so zvonovom štirje veljavni možje iz vasi, katerim gre iskrena hvala. Po končanem obredu so. otroci zapeli Zvoni«carjevo pesem: Ko dan se zaznava... Zdaj, ko se je želja po novih zvonovih izpolnila, želimo, da bi zvonovi napolnjevali vsa srca z blagimi čustvi in jih vodili k Bogu. Lmrl je najstarejši mož na Plavjah g. Jožef Čok, po domače Šoštar. dolgoletni cerkveni starešina in vnet cerkveni pevec. Dočakal je starost 90 let. Ljubil je vse’ življenje hišo božjo in božjo službo. Še zadnje čase je s solzami v očeh poslušal zvonjenje k sv. maši. Ni doživel, da bi mu novi zvonovi prvemu zapeli žalostinko. Koliko je bil spoštovan, je pa dokazalo vse plavijsko ljudstvo, ki je enodušno pristopilo s sočutjem k mogočnemu pogrebu dne 20. decembra. • Spoštovani družini naše globoko sožalje, blagemu pokojnemu starešini pa večni mir. Pripominjamo tudi, da nam letošnje Mohorjeve knjige jako ugajajo in da jih veselo prebiramo. Vsem znancem želimo srečno novo leto. Škofije " Tudi naša vas doživlja vedno kaj znamenitega. Najprej omenimo, da je prenovljena naša cerkev sv. Mateja. Zasluga gre med drugim tudi Zavezniški vojaški upra- vi in Javnim delom. Tukaj se jim iskreno zahvalimo. Za zvonik se pa tudi priporočamo. da nam ga zvišajo. Šolsko poslopje je tudi v glavnem dovršeno, da sprejme posebej otroški vrtec. Za Božič smo se mnogoštevilno udeležili sv. maš in prepevali. Spremljala je petje gdč. Lojzka. Popoldan, ko je lepo vreme, se igramo nogomet na travniku poleg cerkve ali paf se vozimo po gladki cesti proti Robojezu in Trstu. A. K. »JADRAN« v Trstu vabi na družabni večer, ki bo 5. januarja 1953 ob 21. uri v veliki dvorani v središču mesta. Dvorana zakurjena. Vstopnina — dame 300, gospodje 400 lir. je izpolnil dvanajsto leto, je učitelj skušal pregovoriti njegove domače, da bi ga poslali v Ljubljpno v gimnazijo, a vse njegovo prigovarjanje je bilo zaman. Bili so revni in zato njihov odpor ni bil nič čudnega. Materini sestri, ki je služila v Ljubljani, pa se je posrečilo, da je pridobila svojo gospodinjo, da se je zavzela za ukaželjnega fantiča. V gimnaziji so Lojzeta čakale druge težave. Mestni dijački so se norčevali iz nerodnega in revno oblečenega kmečkega fanta in celo nekateri profesorji so s prezirom gledali nanj. A Lojze ni klonil. S pridnostjo si je priboril naklonjenost profesorjev in kmalu bil prvi v razredu. Spoštovanje in prijateljstvo sošolcev pa si je pridobil z odločnim nastopom in tudi s trdo pestjo. Nekateri mladci so postali pozorni na razboritega dečka in ga povabili v svoj krožek. Lojzetu je silno laskalo, da je smel edinole on med višješolee. Kmalu pa je globlje spoznal Katoliško akcijo in se silno navdušil za njene ideale. Postal je goreč apostol, ki se ni ustrašil nobene žrtve, ki mu nobena naloga ni bila pretežka. Ves je bil vnet za svojega Kralja: V meni gori!.. Naj razžari se kot kres vrh gore, da bo vsa srca zajelo, zale jih vnelo, da vse bo slavilo Tvoje ime! Svojo odločnost in neustrašenost je pokazal posebno, ko so komunisti pod krinko Osvobodilne fronte začeli pridobivati dijake zase. Tudi v pesmi je izrazil pogosto svojo ne-ustrašnost in borbenost za dobro stvar V čolniček bom skočil in na morje zaveslal. Tam viharje bom izzval, ko z vso silo privrše, sam bom vsem nasproti stal sredi besnega morja, sredi spenjenih voda. V boju bom dočakal dne in bo srečno mi srce. Značilno je, da se je Lojze Grozde, kljub svojim sposobnostim in nemajhnim uspehom, na polju apostolata, živo zavedal, da je za pridobivanje duš prvenstven notranji apostolat molitve in žrtve, da ta apostolat ni zgolj postranska, pomožna sila. — Že kot otrok je želel, da bi postal duhovnik in prav zuto je za vsako ceno hotel v gimnazijo. Preden je vstopil v osmi gimnazijski razred, se je po dolgem razmišljanju za to dokončno odločil. Ko je končal svojo borbo za izbiro poklica, je zapel: Ne boste, zvezde, več me goljufale, ne boste več mi sonca zakrivale. Po novih potih šel bom J) nove dni, srca in duše Bog le bo vladar, šla moja pot bo pred Njegov oltar. Toda Bog mu je določil drugo poslanstvo. Kakor da bi slutil svojo usodo, je že kot petošolec pel: Padajte snežinke, kri z zemlje izmijte in jo pregrnite s svojim belim plaščem, blato z njim izmijte! Spo