poštnina plačana v gotovini Leto XXI. Posamezna Stev. Din L^ Št. 26. UpravniStvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/n, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstTo: četrtletno 9 din, polletno lt celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletni 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar, Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani. St. 10.711. Le naprej brez miru • M Pobratimstvo Jugoslovenskega in češkoslovaškega sokolskega narašaja na praškem zletu Po nastopu sokolskih otrok predzadnjo nedeljo je bil to nedeljo prvi naraščajski dan X. vsesokolskega zleta v Pragi, ki je bil tako po številu sodelujočih kakor po številu gledalcev najsijajneje uspela prireditev. Bil je manifestacij a češkoslovaško-j ugoslovenskega bratstva, ki je dalo svoj pečat vsej prireditvi. Jugosloveni niso bili samo predmet največje pozornosti, marveč so s tem nastopom dosegli tak uspeh kakor doslej menda še nikdar ter so tako pred svetovno javnostjo pokazali, kaj more tiho, a vztrajno delo jugoslovenskega Sokolstva doseči tudi v najtežavnejših okoliščinah. Sokolski stadion v Pragi je bil en sam val navdušenja, en sam klic priznanja, en sam dokaz tesne povezanosti naroda in Sokolstva. Staro bratstvo, ki je \ezalo v hudih in dobrih časih starejše rodove češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokolstva, je to nedeljo svečano potrdila tudi sokolska mladina. Jugoslovenski sokolski naraščaj je znova svečano dokazal, da hoče slediti zgledu starejših Sokolov in varovati prijateljstvo in bratstvo, ki vežeta prav po sokolski misli jugo-slovenski in češkoslovaški narod. Ob nepopisnem navdušenju in pritrjevanju je starosta Češkoslovaške sokolske zveze dr. Bukovsky izjavil, da bo zapustil jugo-slovenskj sokolski naraščaj Prago čvrsto povezan s češkoslovaškim sokolskim naraščajem v eno telo. Mi smo od danes dalje njihovi, a oni naši. Jugoslovenski sokolski naraščaj je prinesel v Prago ne samo mladinsko radost, podjetnost in žilavost, marveč tudi zavest in slavo. S ponosom moremo zabeležiti, da so bili v nedeljo v praškem stadionu deležni največjih počastitev Jugosloveni in da je bil nastop jugoslovenskega sokolskega naraščaja v čast Jugoslavije in vzvišenega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. Jugosloveni so si v Pragi pridobili na tisoče novih prijateljev med brati Čehoslovaki. ~ . .•< > > j Že v prvih popoldanskih urah so se valile proti sokolskemu stadionu nepregledne množice. Nad 170.000 vstopnic je bilo prodanih, trda prodali bi jih bili lahko še 100.000, če bi bilo dovolj prostora. Množice, kakršne vidimo pri nas doma le, na. naj večjih prireditvah, so zaman čakale pri vhodih v upanju, da se vendarle še ta ali oni prerine skozi vhod. r '* Prireditev se je začela z izobešanjem najprej češkoslovaške, nato pa jugoslovenske zastave, ,ki se jima je..vsa zbrana sokolska družina poklonila z vso spoštljivostjo. Ob 15. uri; so na-znanile sokolske fanfare prihod predsednika, republike dr. Beneša. Ko' se je pojavil pri častnem vhodu; je vsa zbrana-množica-, vstala in -mu .priredila viharne' počastitve. Na -častni tribuni so bili tudi-vsi' člani vlade z" ministrskim predsednikom, dr.i Hodžo, ves generalni 'štab, številni generali, velikansko" število češkoslovaških oficirjev,-ves državniški zbor, med njimi tudi zastopnika nemškega in vatikanskega poslaništva-. Dostojno popisati ves potek nastopa sokolskega naraščaja sploh ni mogoče. Ni izraza, ki bi mogel dovolj resnično tolmačiti vse to navdušenje, ki je prevevalo ves nastop in ki se je stopnjevalo od točke do točke. Ogromna množica je strmela nad silo, disciplino in duhom sokolske mladine, rojene že v svobodnih državah, ki ni poznala okovov suženjstva in ve zanj le iz pripovedovanja starejših bratov. Vsakdo, ki je bil navzočen na stadionu, se je zavedal, da je ta mladina naj čvrste j še jamstvo naše bodočnosti. Naraščajski javni nastop so začele dekleta v svojih slikovitih krojih. Vsa prireditev je bila posrečeno zgrajena na motivu iz Smetanove opere »Prodane neveste« »Zakaj bi bili tožni«. Množica kar ni mogla nehati s ploskanjem. Vihar navdušenja je zajel ves stadion, ko so se nato pojavili na ogromnem telovadišču jugoslovenski naraščajniki in naraščajnice. Nad stadionom so zakrožila letala, vsa nepregledna množica je vstala s sedežev in klicala ter mahala postavnim jugoslovenskim Sokoličem in Sokoličicam. Ko pa so Jugosloveni začeli izvajati svoje vaje, je zavladala skoro grobna tišina. Z naraščajočim občinstvom je vsa zbrana množica sledila skladnim gibom krasno oblikovanih teles in zastrmela v to, kar je pokazal jugoslovenski sokolski naraščaj kot sad vztrajnega dela v sokolskih telovadnicah. Ko je bil nastop zaključen, je nastal po ogromnem stadionu vihar odobravanja. Sam predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je navdušeno ploskal in z rokami mahal jugo^ slovenski mnaraščajnikom in naraščajnicam. Vsi, ki so kdaj prisostvovali sokolskim zle- . tom in drugim' podobnim prireditvam,: izjavljajo, da takega navdušenja še nikdar niso doživeli. Priznanje, ki. ga je bil- deležen jugoslovenski sokolski naraščaj v praškem stadionu, je veljalo hkratu vsemu jugoslovenskemu Sokolstvu. Množica se kar ni mogla ločiti od jugoslovenskih naraščajnikov in naraščajnic. Ko so že hoteli zapustiti sta- ' dion, da pridejo na vrsto naslednji telovadci, so morali na' splošno zahtevo ponovno korakati mimo' vseh tribun, vedno znova pozdravljeni s ploskanjem in vzklikanjem. Nastop jugoslovenskega naraščaja je napravil tako silen vtisk, da ga je načelnik češkoslovaške sokolske zveze br. dr. Klinger še posebej podčrtal s tem, da je po zvočnikih izrazil priznanje Jugoslovenom in pozval češkoslovaški naraščaj, naj sledi temu zgledu in naj-s svojim nastopom .pokaže isto, kar so pokazali jugoslovenski bratje. oc; Nato je.sledil nastop 1&.000 -češkoslovaških naraščajnikov,r ki'?reš ni zaostajal.za -JugD-. . slovpni.; Tudi:.Čeho in najzanesljivejše jamstvo šrečnejše~bodočnošti. ,'- ; Predsednik' republike dr. Beneš je v nedeljo na stadionu sprejel prvega podstareši-no Sokola br. Engelberta Gangia -ter se^ v daljšem razgovoru zanimal, kako je z njegovo roko, ki si jo je bil nedavno zlomil, in mu, poželel, da bi prav „ kmalu okreval. Izrazil mu je svoje zadovoljstvo in svoje veselje nad dejstvom, da je br. Gangl kl jub hudi .poškodbi vztrajal na svojem odgovornem mestu in tako. možato prenašal nezgodo;* Takoj nato-je dr. !Beheš sprejel-jugoslovenskega poslanika dr. Protiča in mu iskreno čestital h krasnemu " nastopu in uspehu jugoslovenskega" sokolskega naraščaja ter iz-razvil svoje priznanje jugoslovenskemu Sokolstvu. Kako je s stroški za zdravljenje obolelih kmečkih poslov Znano je, da delavsko zavarovanje ni raztegnjeno na kmečke posle, na dekle in hlapce v kmetijskem gospodarstvu. Izjema velja samo za one osebe, ki so zaposljene pri kmetijskih strojih in pri tem delu utrpe poškodbe. Te osebe so zavarovane pri okrožnem uradu, ki mora nositi vse stroške zdravljenja poškodb do ozdravitve; v primeru, da je delovna nezmožnost zaradi take nezgode zmanjšana, pa pripada takim osebam tudi nezgodna renta, ki ima značaj trajne ali začasne pokojnine. Kmečki posli pa so nezavarovani za vse primere obolenj in za vse nezgode, ki se jim pripete izven zaposlitve pri strojih. Obolenj in neobratnih nezgod je pa razmerno zelo mnogo. Kdo naj nosi stroške zdravljenja za te osebe? Naravno je, da kmečki posli sami v nobenem primeru niso v stanu, da bi poravnali iz lastnih prihrankov stroške, ki jih terja njih zdravljenje, ki je v mnogih primerih dolgotrajno in drago. Zakon o bolnišnicah pravi, da mora oskrbne stroške v bolnišnicah poravnati predvsem prizadeta oseba sama, ako ni zavarovana pri javni socialno-zavarovalni ustanovi. V drugi vrsti pride v poštev občina, dalje banovina in naposled država. Zakon o bolnišnicah ima v mislih tudi osebe, ki so po drugih zakonih dolžne skrbeti za zdravljenje. K tem osebam spadajo kmečki gospodarji, vsaj tako hočejo pristojna oblastva razlagati tako zvani poselski red iz 1. 1858., ki ima veljavo zakona. Po tem zakonu bi bili kmečki gospodarji dolžni nositi vse stroške zdravljenja za svoje uslužbence brez ozira na dobo zaposlitve pri njih in brez ozira na dobo trajanja in načina zdravljenja in tudi brez ozira na viišno teh stroškov. Sreska načelstva izdajajo odloke, po katerih kmečke gospodarje zavezujejo k plačilu oskrbnih stroškov v bolnišnicah. Pravno dosledno je, ako kmetom izdajajo tudi odloke za plačilo stroškov zdravljenja v zdraviliščih, v zasebnih bolnišnicah. »ri zasebnih zdravnikih in podobno. Taka razlaga prastarega zakona more za eno ali drugo kmetijo pomeniti pravo gospodarsko nesrečo. Omenjena razlaga pa je protizakonita, nesocialna in krivična. Poselski red res pravi, da mora kmečki gospodar v primeru obolenja uslužbenca temu nuditi »zdravljenje in oskrbo«. Poselski red je nedvomno s tem hotel uslužbencem nuditi samo najnujnejšo in pa tudi samo običajno zdravniško pomoč na domu gospodarja, ki naj gospodarju ne povzroča prevelikih stroškov. To sledi že iz tega, ker poselski red daje samo gospodarju pravico glede načina in obsega zdravljenja in torej uslužbenec nima pravice, da si način in obseg zdravljenja izbere sam brez vednosti ali celo proti volji gospodarja. To sledi iz one določbe posel-skega reda, ki pravi, da sme gospodar odrediti zdravljenje svojega uslužbenca tudi v bolnišnici; iz tega sledi, da je gospodar dolžan nositi samo one stroške zdravljenja, ki nastanejo, dokler se uslužbenec more zdraviti na domu gospodarja. S tem je rečeno, da je kmečki gospodar po duhu poselskega reda dolžan nositi le stroške za lažja in kratkotrajna obolenja. Prav je, ako bolnišnice pazijo na svoje gospodarske koristi in da pri tem store vse, da si zagotove plačilo oskrbnih stroškov, toda ta skrb ne sme biti brezobzirna in ne sme dolžnikov iskati tam, kjer jih zakon ne vidi. Poselski red iz leta 1858. gotovo ni hotel ustvariti najmodernejšega socialnega zavarovanja za kmečke posle na izključni ra- čun kmečkih gospodarjev. Poselski red je uveljavil staro lepo kmečko navado, po kateri gospodar svojega uslužbenca v primeru obolenja obdrži v.hiši in ga v tem stanju smatra za člana svoje družine. Nikakor pa zakon ni hotel uvesti neomejenega bolniškega zavarovanja kmečkih poslov, ker je to, ako gre zavarovanje na izključni račun posameznega gospodarja, socialni nesmisel, huda gospodarska krivica in po socialno-zavarovalnih načelih nemogoča reč. Ako bi bil kmečki gospodar brezpogojno dolžan nositi vse stroške kakršnegakoli zdravljenja, potem bi bilo posebno breme naših kmetij, ki bi bile s tem neenako obdavčene celo nasproti tvornicam, ki so dejansko posebno dolžne, da skrbe za zdravljenje svojih delavcev. Kmečki gospodarji morajo z davki in dokladami vzdrževati upravne in zdravstvene občine, zato je naravno, da dvojnih dolžnosti za zdravljenje svojih poslov ne morejo imeti. Poselski red je razlagati samo tako, da kmečki gospodar poravnava samo one stroške »zdravljenja in oskrbe« za svoje posle, ki nastanejo z nego in zdravniško pomočjo v hiši po volji gospodarja samega. Stroški zdravljenja izven hiše in zlasti stroški zdravljenja po volji posla samega ne morejo iti na račun gospodarja. Samo po sebi je umevno, da s to razlago zdravljenje kmečkih poslov ne sme biti ogroženo ali poslabšano. Stroški zdravljenja morajo iti v breme zdravstvene občine d. Koliko imamo Nemcev v Sloveniji Po navedbah nekaterih nemških listov je v vsej Jugoslaviji okoli 650.000 Nemcev Drugi časopisi jih navajajo še več. Zato si oglejmo podatke iz zadnjega našega ljudskega štetja (iz leta 1931.) Kraljevina Jugoslavija je imela po štetju v omenjenem letu 13,934.038 prebivalcev, izmed katerih je bilo Nemcev 499.969 (3.59%). Ce od teh odštejemo nemške in ostale tuje državljane z nemškim materinim jezikom, ostane državljanov kraljevine Jugoslavije z nemškim materinim jezikom 482.348 (3.46°/o). Dravska banovina je imela leta 1931. vseh prebivalcev 1,144.298. Od teh je bilo Nemcev 28.998 (2.53%). Ce odštejemo nemške in ostale tuje državljane z nemškim materinim jezikom ostane jugoslovenskih državljanov z nemškim materinim jezikom 25 054, kar predstavlja samo 2.19% od celotnega prebivalstva Slovenije Naša samoupravna mesta nam kažejo za 1. 1931. nastopno število nemškega prebivalstva z ju gosi o venski m državljanstvom: Ljubljana 1326 (2.22%), Celje 359 (4 72%), Maribor 2040 (6 16%) in Ptuj 457 (10 74%). Kočevje je imelo leta 1931 949 nemških prebivalcev, to je 30 82% od vsega kočevskega prebivalstva. Jugoslovenov je pa bilo 2024 (dve tretjini). Zanimivi so tudi podatki nekaterih okra-iev v katerih so bili Nemci včasih močno za- BJORNSTJERNE BJttRNSON 14 II E K L E Z O H O .1 POSLOVENIL B. RIHTERŠIC ' »Kako? Ali pojdeš na pot?« »Da, na pot.« »Daleč?« »O — precej.« »Kam pa?« »V Ameriko.« »V Ameriko!« sta v isti sapi vzkliknila oče in sin. »Pa pravkar si se oženil!« je dodal Samund. Moža kse je posmehnil: »No, bom pa ostal zaradi svoje noge tu, je rekel lisjak, ki je sedel v pasti.« Marit je pogledala najprej njega, potem pa še druge. Rahla rdečica ji je zalila obraz, a niti ganila se ni. »Žena pojde s teboj, kaj?« je vprašal Samund. »Ne, ne pojde.« »V Ameriki se da menda z lahkoto zaslužiti dosti denarja,« je rekel Thorbjorn, ki je čutil, da je najbolje, če pogovor ne Zastane. »Seveda,« je potrdil mladi mož. »Toda Dolga reber je lepo posestvo,« je menil Samund. »Preveč jih sedi na njem,« je dobil za odgovor. Spet je pogledal svojo ženo. »Drug drugemu so napoti,« je dodal. »No, srečno pot,« je rekel Samund in mu podal roko. »Naj ti da bog vse, kar si želiš.« Thorbjorn je svojemu tovarišu iz šole pogledal ostro v oči. »Preden pojdeš, bi še rad govoril s teboj.« mati, »toda svojih staršev se le mora držati.« »Dobro je, če ima človek koga. da se z njim pomeni,« je dejal ta in začel z bičem risati črte na dnu voza. »Le pridi na obisk,« je rekla Marit. Thorbjorn in Samund sta začudena pogledala kvišku, oba sta pozabila, da ima Marit tako blag glas. Voz se je premaknil. Počasi se je peljal dalje. Droben oblak prahu se je vrtinčil okoli njega. Večerno solnce je obsevalo svetlo svileno ruto mlade žene, da se je živo odražala od njene temne obleke. Potem je prišel grič in mlada dvojica je izginila za njim. Počasi sta oče in sin brez besede nadaljevala pot. »Zdi se mi, da bo minilo dosti časa, preden se bo on vrnil,« je rekel Thorbjorn. »Saj bo tako najbolie,« je odvrnil Samund, »če doma ne more najti sreče.« »In spet sta šla molče dalje. »Oče, saj greva mimo naših pšeničnih polj!« je rekel Thorbjorn. »Nazaj grede si jih bova ogledala.« In šla sta dalje. Thorbjorn ga ni mogel prav vprašati, kam sta prav za prav namenjena; že davno sta bila namreč čez mejo domačih travnikov. IX. Guttorm in Karen z Osoj- sta že pojedla, ko je stopila v izbo Synnove. vsa zardela in skoraj brez sape »Ljubi otrok, kje si pa bil?« je vprašala mati »Z Ingrido sva se malo zamudili,« je rekla Synnove in obstala Med tem pa je oče iskal v omari neko knjigo. »Kaj pa sta si pripovedovali, da je tako dolgo trajalo?« »O. nič « »Potem bi bilo pa bolje, če bi bila ostala pri tistih ki so šli iz cerkve, otrok.« je rekla mati vstala in ji pripravila kosilo Svnnove je sedla za mizo in mati. ki je sedela njej nasproti, je nadaljevala: »Ali je bil morda še kdo drug, ki si z njim govorila?« »Da. tudi.« je dejala Synnove »Otrok pa vendar sme z ljudmi govoriti,« se je oglasil Guttorm. »Seveda sme,« je nekoliko prijazneje rekla mati, »toda svoji hstaršev se le mora držati. Na te besede ni dobila odgovora »Danes je bil res blagoslovljen dan,« je iz-nova začela Karen. »Človeku se kar milo stori, ko vidi toliko ljudi v cerkvi.« »Da. na svoje otroke misli pri tem,« je rekel Guttorm. »Prav imaš,« je odvrnila mati in zastokala. »Nihče ne more vedeti, kaj bo nekoč z Nastal je dolg molk. »Za marsikaj se morava bogu zahvaliti, »se je čez dolgo oglasil spet Guttorm, »dal nama je otroka in nam ga pustil.« etopani. Število Nemcev z jugoslovenskim državljanstvom je znašalo leta 1931 v okrajih: brežiškem 112 (0.33%), celjskem 389 (0.66%), dravograjskem 825 (2.55%), kočevskem 8665 (22.83%), konjiškem 267 (1.26%), ljutomerskem 2456 (5.94%), mariborskem desni breg 708 (1.30%), mariborskem levi breg 1310 (2.39%), ptujskem 283 (0.40%), slovenjgra-škem 207 (0.68%), šmarskem 205 (0.45%). Ker je naravni prirastek Nemcev znatno manjši od prirastka Slovencev, se je odstotno razmerje od leta 1931. gotovo za malenkost že izpremenilo v škodo Nemcev. Kakor nam kažejo gornje številke, je največ Nemcev v Sloveniji v kočevskem in ljutomerskem srezu (kočevski otok in Apačka kotlina), vendar pa je v celem Nemcev v Sloveniji tako malo, da se komaj lahko govori o narodni manjšini. Politični pregled Grška vojska se zelo naglo modernizira. Zastareli vojni material se prodaja in se kupuje nov. Zadnje tedne so se močno povečale zlasti grške letalske sile, grško brodovje pa bo modernizirano v najkrajšem času z angleško denarno pomočjo podobno kako turško. Gradi se tudi velika tvor-nica orožja in municije, v kateri bo zaposlje-nih okoli 20.000 delavcev. Kakor poročajo iz Prage, vztraja sudetsko-nemška stranka pri svojih prvotnih zahtevah, ki jih je omenila v svoji spomenici. Vesti, ki so svoječasno krožile, češ da je ta spomenica znatno zmernejša, kakor pa so bile zahteve, ki jih je postavil Henlein v svojem karlovar-skem govoru, niso resnične. Zastopniki sudet-sko-nemške stranke poudarjajo neprestano, da je to najmanj, kar zahtevajo. V vrstah vladnih državnikov resno dvomijo, da bi stranka, ki postavlja take načelne izjave, mogla pri odločilnih pogajanjih privoliti v sporazum. Znano je tudi, da je vodstvo su-detsko-nemške stranke v stalnih neposrednih stikih s Hitlerjem. Nedavno je obiskal poslanik republikanske vlade v Španiji francoskega zunanjega ministra Bonneta in ga uradno obvestil o sklepu Mati je sedela za mizo, pobešala oči in drsala s prstom po prtu. »Lahko sva je vesela,« je tiho rekla, »dobro dekle je postala,« je še tiše dodala. Spet dolg molk. »Da, dosti veselja nama je napravila,« je rekel Guttorm. »Naj ji ljubi bog prinese srečo,« je z ganjenim glasom pripomnil čez nekaj časa. Mati je spet podrsala s prstom po mizi. Solza ji je kanila na prt in pokrila jo je s prstom. »Zakaj ne ješ?« je vprašal oče, ko je čez nekaj časa pogledal kvišku. »Hvala, sita sem,« je odvrnila Synnove. »Saj vendar nisi nič jedla,« se je zdaj oglasila tudi mati. »Pa tako dolgo pot si napravila,« »Ne morem jesti,« je rekla Synnove in mečkala rob svoje rute. »Jej, ljubi otrok,« je dejal oče. »Ne morem!« Synnove je začela jokati. »Ljuba moja, kaj pa ti je?« ' »Ne vem,« je zaihtela. »Tako hitro se razjoka,« je rekla mati. Oče 'je vstal in stopil k oknu. »Dva človeka prihajata k nam,« je dejal. »Res? Sem?« je vprašala mati in tudi stopila k oknu. Nekaj časa sta molče gledala ven. »Kdo bi utegnil biti, dragi?« je naposled rekla Karen, pa njene besede niso zvenele kot vprašanje. »Ne vem,« je odgovoril Guttorm in še zmerom gledal skozi okno. »To mi pa ne gre v glavo,« je rekla. »Meni tudi ne,« je vzkliknil Guttorm. Obiskovalca sta se bližala. svoje vlade glede bombardiranja nezavarovanih mest. Če bodo Francove letalske sile še enkrat bombardirale katerokoli republikansko mesto, bodo republikanske letalske sile takoj odgovorile s hudim letalskim napadom na frankovska mesta, predvsem na luke Malorca, Vinaroz, Castel-lon, Malago, Algeciras, Cadiz in Ceuto. Nadalje je zatrdil Bonnetu, da so vse vesti o morebitnem bombardiranju izvenšpanskih mest neresnične. Kljub temu je obiskal zunanjega ministra Bonneta tudi odpravnik poslov italijanskega poslaništva v Parizu Renato Pru-nas in po naročilu Mussolinija sporočil francoski vladi, da bo Italija takoj storila svoje, če bi španska republikanska vlada izvršila svojo grožnjo in napadla katerokoli italijansko luko, mesto ali ladjo. Japonska vlada je prejela po uradni poti izjavo maršala Čangkajška, ki odklanja vsak razgovor o premirju z Japonsko kakor tudi vsak stik z japonsko vlado. Japonci posvečajo temu dejstvu posebno pozornost, ker vedo, da ima Čangkajšek še vedno na razpolago toliko sredstev, da se more upirati Japoncem dalje časa. Kitajska letala so te dni bombardirala japonske vojne ladje na Jangceju. Dve japonski topničarki je zadelo več bomb in sta se potopili. Po vesteh iz Ankinga je neka japonska prevozna ladja pred Matangom naletela na mino. Strašna eksplozija je ladjo docela razdejala. Nad 100 ljudi je bilo ubitih, mnogo pa jih je utonilo. Velika skupina japonskih bombnikov je pred dnevi napadla železniško progo iz Kantona proti Hankovu in jo je na več mestih razdejala. Ker so poplave ob Jangceju zadržale Japonce na njihovem pohodu proti Hankovu, je mesto zdaj do jeseni izven nevarnosti. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na sejmu v Brežicah so se trgovali za kg žive teže: voli po 4 do 5, junci »Da, onadva morata biti,« je naposled dejala Karen. »Menda res.« Moža sta bila že skoraj pri hiši. Starejši izmed njiju je obstal in se ozrl; mlajši tudi; potem sta šla spet dalje. »Ali se ti kaj zdi, po kaj naj bi prihajala?« je rekla Karen z enakim glasom kakor prej. »Ne, niti najmanj ne,« je dejal Guttorm. Mati se je obrnila od okna, se vrnila k mizi, odnesla posodje z mize in vse pospravila. »Ruto si spet zaveži, dragi otrok! Tujci prihajajo,« je rekla Synnovi. Takoj nato pa so se odprla vrata in v izbo je stopil Samund, za njim pa Thorbjorn. »Vsem skupaj božji blagoslov,« je rekel Samund, obstal za trenutek pri vratih, potem pa je stopil naprej in pozdravil vsakega posebej, prav tako Thorbjorn. Naposled sta prišla do Synnove, ki je stala še v kotu, držala ruto v roki in ni vedela, ali naj si jo pri veže ali ne, da, morda niti ni vedela, da jo ima v roki. »Poglejta, kje je kaj prostora!« je rekla mati gostoma. »Hvala — pa utrujena nisva, saj ni daleč do vas,« je rekel Samund, a je vendar sedel; Thorbjorn zraven njega. »Pri cerkvi smo vaju pa danes čisto zgrešili,« je pripomnila Karen. »Da, tudi jaz sem gledal za vama,« je odgovoril Samund. »Dosti ljudi je bilo,« je rekel Guttorm. »Cela kopa,« je dejal Samund. »Res, prav lep dan je bil.« »Pravkar smo se o tem pogovarjali,« je povedala Karen. »Človeku postane kar prijetno pri srcu, ko po 3.50 do 4.50, krave po 2.50 do 3.50, telice po 3.50 do 4.50 din. Na sejmu v Kranju pa: voli I. po 6.50, II. po 6, III. po 5, telice I. po 6, II. po 5.50, III. po 5, krave I. po 5, II. po 4.50, III. po 4, teleta I. po 7.50, II. po 7, prašiči špeharji po 10.50, prašiči pršutarji po 8 din. VINO. V ptujskem okolišu se trguje pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4 do 5 finejš esortirano vino pa po 5 do 7 din za liter. SIROVE KOŽE. V Kranju so bile: goveja po 12, telečje po 12, svinjske po 8 din za kg. VOLNA. V Kranju je bila neoprana volna po 28 do 32, oprana pa po 35 do 38 din kg. MED. V Kranju se je prodajal čisti med po 22 din za kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 27. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za okoli 24 din; 1 nemško marko za 1?.47 do 17.61 din; 1 angleški funt za 215.01 do 217.07 din; 1 ameriški dolar za 43.07 do 43.44 din; 100 franc. frankov za 120.72 do 122.16 dinf 100 češk. kron za 150.43 do 151.54 din; 100 ital. lir za 227.44 do 230.52 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 478 do 478.25 din. Nemški klirinški čeki so bili v Zagrebu po 15.30 din. Sejmi 4. julija: Murska Sobota, Krško, Rečica ob Savinji, Veliki Gaber, Vojnik, Ormož, Vuzenica, Ziri; 5 julija: Črnomelj, Hodoš, Mengeš, Sv. Lenart nad Laškim; 7. julija: Kapla; 8. julija: Gradac v Beli krajini, Pišece; 9. julija: Tirna, Ljutomer, Brezovo. Drobne vesti = Notranje posojilo za javna dela. Kakor poročajo iz Beograda, je že zagotovljen vpis dveh milijard novega šestodstotnega notranjega posojila. Na podlagi tega je ministrski svet sprejel sklep o razdelitvi sredstev za gradnjo novih državnih cest, za regulacijo rek in izboljšanje poplavljenega ozemlja, namakanje in preskrbo brezvodnih krajev z vodo in za gradbo novih železniških prog. vidi birmance, zlasti če ima sam otroke,« ja dodal Guttorm. Njegova žena je sedla na klop. »Res je,« je rekel Samund; »potem šele začne človek prav misliti nanje... in prav zaradi tega prihajam nocoj k vam,« je rekel, sa resno ozrl, vzel nov kos tobaka za žvečenje, starega pa skrbno položil v medeninasto škatlico. Guttorm, Karen in Thorbjorn so vsi iskali mirno počivališče za svoje oči, vsak po svoje. »Mislil sem, da je najbolje, če pridem sam s Thorbjornom k vam,« je počasi začel Samund; najbrž bi bilo predolgo trajalo, preden bi bil on sam prišel, sicer se mi pa sploh zdi, da se za sebe ne zna prav brigati.« Postrani je pogledal k Synnovi, ki je njegov pogled dobro čutila. »No, tako je, da gleda on že ves čas, kar se na take reči razume, za Synnovo... in menda se je tudi njeno srce ogrelo zanj — pa mislim, da bi bilo najpametnejše, če bi se oba vzela... Prav preveč se nisem pehal za to, dokler sem videl, da on še samega sebe ne zna vladati, kaj šele druge. Zdaj pa mislim, da bi lahko zanj odgovarjal, in če jaz ne bi mogel, bi ona lahko. Saj ima ona največjo oblast nad njim... Kaj mislita, ali bi ju združili? Sicer se ne mudi prav hudo, ne vem pa tudi, čemu bi čakali. Ti, Guttorm, si premožen mož; pri meni ni toliko in moram še kaj pustiti za druge; toda mislim, da bi se dalo narediti. Zdaj pa recita oba, kaj o tem mislita, n j o bom vprašal poslednjo, saj se mi zdi, da vem, kaj hoče.« Tako je govoril Samund. Guttorm je sedel naprej sklonjen in neprestano polagal roke drugo čez drugo. Pogosto je hotel vstati STRAN 4 DOMOVINA št. 2b DOPISI SV. IlOLFENK PRI SREDIŠČU. Bliža se za kmeta težko pričakovani čas žetve. Naša mladina se že prav marljivo pripravlja na praznik žetve, ki ga proslava tukajšnje Društvo kmečkih fantov in deklet prihodnjo nedeljo 3. julija. Ob % 2. popoldne se zbero žanjice, konjiča, kolesarji,- mlatiči, okrašeni yozovi in druge skupine pri tov. Tomažiču na Vitanu, od kotjer krene sprevod z godbo v Jastrebce na njive tov. Josipa Kolariča, kjer bosta mladinsko zborovanje in tekma žanjic, nato pa na bližnem vrtu tov. Jakoba Zabavnika kmečka veselica s srečolovom, kolesarsko dirko in drugim pestrim sporedom. Je to lepa tradicionalna prireditev zavedne kmečke mladine, ki je vedno številno obiskana. Zato tudi letos vabimo prijatelje in znance od blizu in daleč, da nas 3. julija posetite in i nami vred proslavite kmečko delo in daste priznanje borbi za našo lepšo bodočnost. Na svidenje!. i,, _ Doma£e novost! * Vidovdan smo slavili v torek 28. t. m. dvajsetič v svobodni državi. Vidov dan je obletnica usodnega poraza srbske vojske na Kosovem polju, ki je za pol tisočletja vrgel Srbijo v sužnost. Vsaka obletnica one velike narodne nesreče nam mora biti svarilo in opomin k slogi, da ne bomo več doživeli Ko-sovega. * Nacionalna Ljubljana je priredila bolgarskim inženjerjem prisrčen sprejem. Zelo prisrčno je Ljubljana v nedeljo pozdravila v svoji sredi skupino rudarskih in topilniških inženjerjev iz Bolgarije, ki je prihitela, da se od blizu seznani z rudarstvom in plavžar-stvom naše zemlje. V skupini je 24 inženjerjev in 10 dam, vodi pa jo generalni direktor , največjega bolgarskega premogovnika inž. ; Spasov iz Pernika. in se je pri tem vselej oddahnil; toda šele pri četrtem ali petem poizkusu se mu je posrečilo. Naposled pa se mu je le zravnal hrbet, poravnal- si je kolena in pogledal proti svoji ženi, toda tako, da je ujel z očmi tudi Syn-novo. Ta pa se ni zganila. Nihče ni mogel videti, kaj izdaja njen obraz. Karen je sedela za mizo in spet drsala s prstom po mizi. »Da, nič ne rečem... ponudba je prav lepa,« je rekla. »Mislim, da jo morava s hvaležnostjo sprejeti je resno rekel Guttorm, kakor bi bil začutil veliko olajšanje in pogledal od svoje žene proti Samundu, ki je prekrižal roke pod hrbtom in jih oprl ob zid. »Samo to hčer imava,« je rekla Karen; premisliti morava še vse.« »To bi bilo prav,« je rekel Samund; »vendar pa ne vem, čemu ne bi dobil takoj odgovora, je rekel medved, ko je vprašal kmeta, ali bo dobil njegovo kravo.« »Mislim, da bi lahko takoi odgovorila,« je menil Guttorm in pogledal ženo. »Samo to ni prav, da je Thorbjorn menda precej divjaški,« je rekla, ne da bi bila pogledala kvišku. »Mislim, da se je izpremenil,« je odvrnil Guttorm; »saj še veš, kaj si danes sama rekla ...« Oba sta se dolgo molče gledala. »Da,« je Samund spet povzel besedo, »kar se tega tiče, moram ponoviti to, kar sem pravkar rekel: dobro se bo vozilo, če bo ona držala vajeti. Kar razumeti ne morem, kako je to, da ima takšno oblast nad njim. To sem videl, ko je ležal bolan in nismo vedeli, kako se bo vse končalo, ali bo spet zdrav ali ne.« »Ne smeš se več upirati,« je rekel Guttorm. »Saj veš sama dobro, kaj hoče ona, in zanjo vendar živiva.« Tedaj je Synnove prvič dvignila glavo in hvaležno pogledala očeta. * Nacionalistični zbor v Črnomlju. Predzadnjo nedeljo dopoldne je bil v Črnomlju lepo uspel shod JNS. Zborovanje je vodil lekarnar g. Vr.ankovič, ki je toplo pozdravil številne zborovalce in posebno poslanca Milana Mravljeta. G. poslanec je nato na svoj zanimivi način očrtal politični, gospodarski in socialni položaj v državi. Zborovalci so sledili njegovim izvajanjem z napeto pozornostjo in jim često pritrjevali z navdušenim ploskanjem. Popoldne je bilo slično zborovanje v Metliki. * Izključitev poslanca Maštroviča iz JNS. Poslanski klub JNS je izdal naslednje sporočilo: Klub narodnih poslancev JNS obvešča javnost, da narodni poslanec Ante Maštrovič ni več član Kluba narodnih poslancev JNS in da doslej ni podal ostavke na poslanski mandat, čeprav je ob priliki svojega izstopa iz JNS javno izjavil, da bo odložil poslanski mandat. * Nov nuncij v Beogradu. V Beograd je prispel 26. t. m. novi papežev nuncij Felice Et-tore. Papežev nuncij je toliko kot vatikanski poslanik. Na postaji je novega nuncija sprejel zastopnik našega zunanjega ministrstva. * Cestni in melioracijski sklad. Po pravkar objavljeni uredbi se ustanove državni in ba-novinski cestni skladi, ki morajo skrbeti vsak za svoje ceste: za izdelavo sodobnih cestišč, gradbo novih in dovršitev neizdelanih cest in mostov. Prav tako ie izdana uredba o ustanovitvi melioracijskega (izboljševalne-ga) sklada, za zaščito proti povodnji, odvajanje vod, regulacijo rečnih tokov in podobno. V oba sklada se bodo stekali razni dohodki in davščine. * Prisrčen sprejem ameriških rojakov. Z vlakom iz Pariza se je nedavno preko Jesenic pripeljalo v Ljubljano 140 srbskih Američanov, ki so prišli na obisk v domovino. Ljubljana jih je prav prisrčno sprejela. Za pozdrave se je zahvalil v imenu vseh Srbov vodja Srbske narodne zveze iz Pittsburga g. Kristo-forovič. * Razpisane so službe banovinskih cestarjev: v območju okrajnega cestnega odbora v Litiji štiri mesta, v Krškem tri, v Laškem, Konjicah, Logatcu, Slovenjgradcu, Kamniku in Črnomlju pa po eno mesto. Prosilci ne »Oh, da,« je rekla Karen po kratkem molku in zdaj nekoliko trše podrsala s prstom po mizi kakor prej. »Če sem se tako dolgo upirala, sem se z dobrim namenom ... Morda nisem bila tako trda, kakor moje besede.« Pogledala je kvišku in se nasmehnila, toda v očeh so se ji iskrile solze. Tedaj je Guttorm vstal. »Torej je le prišlo v božjem' imenu tisto, kar sem si na tem svetu najbolj želel,« je rekel in stopil k Synnovi. »Jaz se nisem nikoli bal, da bi bilo utegnilo priti drugače,« je rekel Samund in tudi vstal. »Kar je skupaj prisojeno, pride skupaj.« In stopil je k ostalim. »No, kaj praviš zdaj, otrok moj?« je vprašala mati, ki se je tudi približala Synnovi. Ta pa je še zmerom sedela v kotu. Vsi so stali zdaj okoli nje, razen Thorbjorna, ki je bil še zmerom tam, kamor ga je bil prej oče posadil. »Vstati moraš otrok,« ji je šepnila mati. Vstala je, se smehljala, iznenada pa je obrnila glavo in začela jokati. »Naj bo ljubi bog s teboj, zdaj in vselej,« je rekla mati, jo objela in zajokala z njo. Oba moža sta odšla, vsak v drugo smer. »Zdaj moraš iti k njemu,« je rekla mati Synnovi, jo izpustila in rahlo potisnila naprej. Synnove je napravila korak, potem pa je obstala Ni mogla iti dalje. Toda Thorbjorn je planil kvišku, pohitel k njej in prijel njene roke. Ni vedel, ali sme storiti več in je ostal tako, dokler ni ona svojih rok izvila iz njegovih. In tako sta stala oba molče, drug ob drugem. V tem trenutku so se hitro odprla vrata in neka glava se je pokazala v izbo. »Ali je Synnove tu?« je vprašal plašen glas. Bila je Ingrid z Jelkove rebri smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Za nekatera teh mest je treba vložiti prošnje že do 10. julija na pristojne cestne odbore. * Zagorijo naj kresovi 4. julija na večer pred praznikom sv. Cirila in Metoda v dokaz naše čuječnosti in v izpodbudo bratom v za-mejnih in obmejnih pokrajinah! *CehosIovaki in »Slovenec«. »Sokolski volji« pišejo iz Prage: »V vsej češkoslovaški javnosti brez ozira na njeno politično ali versko opredelitev je napravilo najnepovoljnejši vtisk poročanje ljubljanskega »Slovenca«, ki se tako odločno postavlja ob stran patra Hlin-ke, voditelja slovaških separatistov, to je one manjšine Slovakov, ki so se zvezali s sovražniki Češkoslovaške in ki z nečuveno drznostjo napadajo predsednika vlade dr. Hodžo, Slovaka po rodu. Vse češkoslovaško časopisje naglaša, da je vsakemu rodoljubu v republiki tako pristransko in stvarno neosnovano poročanje ljubljanskega »Slovenca« neum-ljivo, zlasti še zato, ker ne gre v tem primeru za nikakršno versko vprašanje, temveč se bije boj edinole za obstanek samostojnosti in celote bratske zemlje. * Novo postajališče v Stranju na rogaški železnici. Nerodno je bilo nameščena sredi njiv koliba za pcstajico Stranje. Nad pet let so morale potovati prošnje na vse strani, da se je naposled železniška uprava odločila premestiti postajališče tja, kjer se železnica in banovinska cesta najbolj približata. Premestitev je izvršila železniška uprava na lastne stroške, zadevni akcijski odbor je moral preskrbeti le zemljišče. Novo postajališče je lično opremljeno, Na novem postajališču se bo vlak prvič ustavil v nedeljo 3. julija ob pol 9. zjutraj na poti iz Celja proti Rogatcu. * Slovenka se je ponesrečila v Milanu. V Milanu uslužbeni Rozaliji Hribarjevi, ki je doma iz Tomaja v Julijski krajini, se je pripetila huda nesreča. Ko je bila pri njej na obisku njena mlajša sestra, je prišlo do prerekanja med Rozalijo in gospodinjo. Med prerekanjem se je dekle umikalo proti odprtemu balkonu, kjer je izgubilo ravnovesje in padlo na dvorišče. V obupnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico. Ingrid se je obotavljala. »Le pridi! Tu je vse v najlepšem redu,« je še dodal. Vsi pogledi so se uprli vanjo, ona pa je bila menda nekam v zadregi. »Še nekdo je zunaj,« je rekla. »Kdo pa?« je vprašal Guttorm. »Mati!« je tiho rekla. »Naj pride k nam!« so se oglasili štirje glasovi hkratu in Karen je stopila k vratom. »Le mirno pridi, mati,« je dejala Ingrid. In takoj se je pokazala Ingeborg z Jelkove rebri s svojo belo čepico. »Bog naj te blagoslovi, da si ga privedla k sebi,« je rekla Synnovi, jo oklenila in pobožala. »Do kraja si vztrajala, otrok moj; naposled se je le vse tako izteklo, kakor si hotela « Z roko ji je gladila lase in lica. Njene solze so rosile na mlado nevesto; pa se ni zmenila za to — samo Synnovine je skrbno brisala. »Da, dobrega fanta boš dobila ... in meni ne bo nikoli tesno pri srcu zaradi njega, ker ga boš ti imela.« Še enkrat si jo je pritisnila na srce. »Mati se bolje razume na to kakor mi drugi, ki mislimo, da smo tako pametni,« je rekel Samund. Jok in vznemirjenje sta se počasi polegla. Gospodinja je začela misliti na večerjo in je prosila Ingrido, naj ji pomaga, — »kajti s Synnovo se danes ne da nič začeti.« je dejala. In kmalu nato sta obe kuhali, možje pa so govorili o žetvi in drugem. Thorbjorn je sedel ob strani k oknu in Syn-nove je tiho stopila k njemu in mu položila roko na ramo. »Kaj gledaš?« je šepnila. Obrnil je obraz k njej. Dolgo in nežno ji je gledal v oči in potem je pogledal spet skozi okno. »Na Jelkovo reber gledam.« je rekel, »tako čudna se mi zdi odtod z Osoj...« KONEC * Neurje s strelo na Kočevskem. Te dni je nastalo na Kočevskem neurje s hudim nalivom. Med nevihto je strela udarila v Slovenski vasi v mlin g. Erkerja. Takrat se je mudila v kuhinji domača gospodinja, ki je v blagoslovljenem stanju. Požara sicer ni bilo, strela pa je vendarle napravila v hiši nekaj škode. Zlasti pa je prestrašila gospodinjo, da je od strahu omedlela. K prestrašeni ženi. ki ji je živčni pretres zaradi njenega stania gotovo zelo škodoval, je bil poklican zdravnik. * Po pomoti so trije otroci namesto žganja pili strup. V Klekovniku se je zgodila huda nesreča. Kakor je pač zdaj običajno, so odrasli ljudje zaposljeni na polju, otroci pa ; ostajajo sami doma. Tudi pri posestniku Kralju je bilo tako Doma so se sami igrali petletna Marica, njena dveletna sestrica Pe-pica in poltretjeletni Stepan Solina. Po igri pa je predlagala Marica, da bi pili žganje. Prinesla je steklenico, v kateri naj bi bilo po njenem mišljenju žganje, a je v resnici bila v njej, ocetna kislina. Otroci so napravili vsak en požirek. Nekaj trenutkov zatem so se že začeli vsi trije zvijati od silnih bolečin. Marica je začela klicati na pomoč. Pritekli so sDsedie in malo kasneje še starši ter zapeljali otroke k zdravniku Pomoč pa je bila prepozna in so vse tri žrtve svoje otroške lahkomiselnosti izdihnile. * Strela je povzročila požar. V Hošnici pri Poljčanah je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca Muršea. Zanetila je ogenj, ki je poslopje upepelil V zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti živino * Obešenec na podstrešju. V Račah pri Mariboru je šel prostovoljno v smrt 31-letni posestnikov sin Ludvik Pernat Našli so ga na domačem podstrešju obešenega. Vzrok ni znan. * Utopljenca so našli pri Pušencih pri Ormožu. Truplo je bilo že popolnoma v razpadu in je ležalo v vodi najmanj tri tedne. Na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja. * V Ljubljanici je utonil. Na Barju so te dni kosili. Nekemu kmetu je pomagal pri košnji tudi 24 letni Alojzij Cankar iz Dvora pri Polhovem Gradcu. Ker mu je postalo vroče, se je slekel in skočil v Ljubljanico. Plavati je znal le malo. V vodi pa ga je zadela najbrž še srčna kap, tako da si ni mogel pomagati. V nekaj trenutkih je izginil pod vodo. Drugi plavalci in kmetje so sku- šali mladeniča rešiti, toda v precej motni Ljubljanici se jim to ni posrečilo. * Nenadna smrt v gostilni. V nedeljo je v gostilni pri Figovcu zadela kap bivšega gostilničarja 831etnega Jakoba Spunta, rojenega v Kresnicah in pristojnega %v Ljubljano. Poklicali so naglo reševalni avto. Preden pa je prispel avto, je starček že izdihnil. * Sprejem mladeničev v inženjersko in artilerijsko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Pera Franca, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 6 din. * Žrtev prometne nesreče. Pred Plankar-jevo gostilno na Dolenjski cesti v Ljubljani je padel z motocikla 321etni glavni natakar in poslovodja kavarne na nebotičniku Hinko Tabor. Prebil si je lobanjo in so nezavestnega prepeljali v bolnišnico, kjer je preminil. Pokojni Tabor je bil priljubljen pri gostih kakor tudi pri svojih delodajalcih. Imel je mnogo prijateljev in znancev, ki jih je njegova smrt globoko užalostila. Lep mu spomin! * Prostovoljno v smrt. V gozdu pod Šanca-mi, na Ljubljanskem gradu se je obesil 42-letni čevljarski mojster Lovro Breceljnik iz Slomškove ulice, delavnico pa je imel na Vi-dovdanski cesti. Pokojnik zapušča ženo in hčerko Najbrž so ga brezupne razmere pognale v smrt. * Žrtev divje vožnje. Te' dni je šel policijski podnadzornik Anton Kune iz Maribora v spremstvu s stražnikom Rudolfom Udovičem na motornem kolesu s prikolico v Slovenske gorice na cestno-prometno nadzorovanje. Ko sta se zvečer vozila nazaj proti Mariboru, je prišlo na cestnem križišču pri Št Ilju do hude nesreče. Kune je dal znak šoferju Udoviču, naj na tem križišču ustavi vozilo Pred seboj je namreč opazil drveti neki avtomobil. Kune je skočil iz prikolice in vzdignil roko v znak, naj avto obstane. Šofer, ki je vozil avtomobil, je sicer z vso silo pritisnil na zavore, toda nesreče ni mogel več preprečiti. Zavrti avtomobil je začelo metati sem in tja. Ko je privozil do motornega kolesa, je zadnji del avtomobila zadel podnadzornika Kunca in ga vrgel kakih 20 metrov daleč proč v obcestni jarek. Ko je avtomobilist videl, kaj se je zgodilo, je takoj naložil hudo ponesrečenega Kunca in ga odpeljal v mariborsko bolnišnico, kjer je ponesrečenec umrl Divji vozač je 251etni gostilni- JAME5 OUVER CURWOOD 10 M Vznemirjenje med volkovi je prekinilo Filipovo razmišljanje. Hitro je skočil k oknu. Celija, prestrašena zavoljo nenadnega Filipovega vzkrika, je stekla k njemu. Filip se je krčevito oprijel deske pri oknu in zastrmel v enega izmed volkov kakor človek, ki ne more verjeti lastnim očem. »Za božje ime, poglej!« Volk, ki ga je pokazal Filip, je bil tisti, ki je bil še malo prej glodal kost. Ležal je mrtev v bližini okna prav pred njunimi očmi. Prav nobena mišica njegovega telesa ni več trepetala. Njegov gobec je bil odprt in iz glave mu je curljala kri, ki je napravljala čedalje večji rdeči madež v snegu. Toda to ni bilo tisto, kar je izvabilo iz Filipovega grla vzkrik. Vzrok smrti je bil, ki je tako silno vznemiril Filipa Orjaški volk je bil prehoden s sulico. Filip je takoj spoznal orožje; bila je dolga, tanka, kopju podobna harpuna za bele kite, ki jo rabi le en narod na svetu, to so krvoločni, mali, črni Kogmoloki od Coro-nationskega zaliva in iz Wollastonove dežele. V tem trenutku je Filip že tudi skočil od okna in potegnil Celijo za seboj. »Kogmoloki! Mali vragovi z najbolj črnimi srci, kadar gre za rop,« je rekel Filip nekoliko v zadregi zaradi divjosti, s katero je potegnil Celijo od okna. »Za Kogmoloke je bela ženska samo kupčijsko blago, seveda najbolj zaželeno. Videl sem že, kako je Kog- Rjuha je trda. siva in raskava. V nji so še ostanki slabega mila in stara umazanija. Ali mora tako biti? Zakaj ne vzamete za pranje vašega perila priznano dobrega terpentino-vega mila Zlatorog? Kako zelo izdatno je, kako bohotno belo peno razvija pri pranju in ka!iu s pomočjo potanljalcev. V Južni Ameriki živi rjavka^tosiva riba kačje oblike. Teh rib je zlasti mnogo v reki Orinoku. To je električna jegulja, ena izm d petih znanih ribjih vrst, ki proizvajajo v sebi električni tok. Če se dotakne električne jegulje človek ali žival, dobi rahel električni udarec. Če se človek istočasno dotakne irg 1-ljine glave in repa, dobi udarec z napetostjo okrog 500 voltov. Električne jegulje so do ge tudi poltretji meter in tehtajo 25 dn 3«' kg. Električni tok proizvajajo v šestih posebnih udih. Žive v tihih rečnih tolmunih, kier omamljajo z električnim tokom rbe Ha jih žrejo. Akvarij v New Yorku goji že do ga let? električne . ..eguijo, so jih nedavno ;». p-1-dom uporabili v borbi proti podganam V p v slopje akvarija se je priklatilo iz pristan -a mnogo pocgan, ki so se počutile zelo d" ker so lovile in žrle ribe. Uprava akvarija jih je hotela zatrcti s pomočjo mačk. kat<-• so pa iudi bolj dišale ribe kakor podgane Zato je ravnatelj nasvetoval izpustiti čez n«č na tla vodo in v njej električne jegu!'e. Mačke so se električnim jeguljam prib'i~ale, pa so takoj popustile. Zdaj se ne dotakn^o v akvariju nobene ribe več, ker menda -mislijo, da so <-se ribe električne. Zaradi električnih jegulj so kmalu izginile -v"!>rija tudi pcdgane Znameniti profesor Low, ki se mnogo bavi z vprašanjem, kako bi mogel človek kdaj doseči nebesna telesa, je nedavno iziav'l novinarjem med drugim tole: Pred osemdesetimi leti je odličen zdravnik v javnem predavanju trdil, da človeško telo ne more prenesti večje hitrosti kakor 00 kilometrov na uro. Po mnenju tega zdravnika bi pri večji hitrosti človek moral umreti. Ko so v Angliji položili prve železniške tračnice, je eden najuglednejših politikov v državnem zboru stavil predlog, da mora država na obeh straneh železniške progo postaviti v vsej dolžini proge visoko ograjo. Svoj predlog je utemeljeval s tem da se bodo mimo vozečih vlakov plašile krave, s čimer bi bilo ogroženo pridelovanje mleka, kar bi bilo usodno za vso državo Mišljenje tega uglednega politika so smatrali tedaj za popolnoma resno. Pred komaj štiridesetimi leti je načelnik v angleškem ministrstvu za vojsko zatrjeval, da raba brezžičnega brzojava za vojaštvo nima praktične vrednosti. Pred dobrimi devetdesetimi leti pa je zelo vpliven učenjak in državnik v nekem pismu, naslovljenem svojemu prijatelju na deželi, pisal, da se ie v Londonu pojavil norec, ki govori in verjame, da je mogoče ves London ponoči razsvetliti z gorečim plinom. To pismo je ohranjeno še danes. Profesor Low je povedal še več takih zgodb s katerimi je hotel samo poudariti, da je na svetu mogoče še marsikaj, kar se nam danes zdi nemožno. Zato je učenjak tudi prepričan, da bo mogoč polet v vesoljstvo. »Tehnične priprave za polet v vesoljstvj so delno že končane«, je rekel profesor Low, »danes imamo že modele takšnih zračnih Ip.dij, ki so izdelane prav do podrobnosti. Zveza zerr^je z mesecem se mi danes zdi možna. Vpraažnje je le, kdaj bomo imeli na razpolago toliko denarja, da bomo svoje načrte lahko uresničili. Za osvajanje vesoljstva so delali doslej poskuse le z raketami, ki jih je pa bilo mogoče izstreliti le nekaj kilometrov visoko. Zrakoplov za polet v vesoljstvo mora biti izredno ve1;k. da bo lahko ponesel s seboj dovolj pogonskih snovi, pa najsi bo to smodnik, kislina ali pa bencin. Pogon na propeler v brezzračnem vsemirju ne pride v poštev Izdelava takega velikega modela in poskusni polet v vesoljstvo bi veljala približno pol-drug milijon funtov (324 milijonov dinarjev) Vprašanje denarja je danes glavno, ki ga je treba rešiti. Za polet v vesoljstvo imamo že danes praktične modele. Prepričan sem, da se tudi polet na mesec bliža uresničenju in prav nič se ne bi čudil, če bi ta zgodovinski polet doživel že naš najmlajši rod.« Vprašanja o življenju na mesecu ali na Marsu ni hotel profesor Low niti potrditi niti zanikati. Po njegovem mnenju imamo dovolj razlogov, da ne izključujemo možnosti nekih življenjskih oblik na teh dveh nebesnih telesih. Ljudje na mesecu morda nimajo ne oči ne ušes. ampak čisto drugačne čute in morda celo več, kakor jih imamo mi. »V nekaj stoletjih bodo izleti v vesoljstvo«, je menil profesor nazadnje, »prav tako vsakdanja reč, kakor so danes nedeljski izleti. Kdor bo v bodočnosti prvi napravil tako zračno ladjo za polet v vesoljstvo in bo prvi pristal na tem ali onem neebsnem telesu, bo lahko silno vplival na našo zemljo in bo postal gospodar sveta. Prva pomoč utopljencem Kcke in potoki imajo zdaj mnogo kopalcev. Voda in soince sta zdravju koristna, ako ju znamo pametno rabiti. Pretirano sončenje pa iahko povzroči nevarne opekline in celo kap. Prav tako pa je tudi v vodi polno nevarnosti Razgreti in prepoteni ne skačimo v hladno vodo. Telo si najprej ohladimo na zraku in nato s počasnimi polivi pripravimo na kopanje. Največ nesreč, ki se včasih žalostno končajo, pa povzroči mladostna objestnost. Mlad fant se hoče pokazati in zato lahkomiselno počne v vodi reči, ki jim ni kos. Ta skuša preplavati brzico, na niti dobro plavati ne zna, oni hoče preplavati široko reko, a se ne zaveda, da je za to treba tudi dovolj telesne moči. Kdor ni vajen plavanja, pa mu v vodi naenkrat zmanjka tal, se prestraši, in posledice so navadno usodne. Kaj storiš z utopljencem, ko ga potegneš na suho? Napačno je, če utopljenca postavljajo na g'.ivo, da bi voda laže iz njega odtekla Tako ravnanje lahko povzroči smrtno zadušenje. Najprej je treba pregledati in osnažiti usta in nos, , ki sta mnogokrat zaba-sana z blatom in peskom. Nato položimo ponesrečenca na trebuh tako, da leži glava ni^e kakor nege To zato. da more odteči voda. Nato položimo utopljenca vodoravno na hrbet. V nos mu vpihamo nekoliko tobaka za' njuhanje požiralnik mu podražimo s per°-som, prsi in obraz drgnemo in z mrzlo vodo oškropimo. Pred nos mu pomolimo cunjo, prepojeno s salmiakom. Če vse to takoj ne pomaga, je treba začeti umetno dihanje To vršimo na ta način, da obe nonesrečenčevi roki počasi dvigamo od tal do preko glave. Dviganje in spuščanje rok bodi sprva počasno, nato hitreie, vendar ne hitreje, kakor navadno dihamo. Pri umetnem di^aniu mora imeti ponesrečenec usta odprta in jezik iztegnjen. Če po dveurnem umetnem d'hinju ne opazimo znakov življe-nia. i® navadno vsaka nadaljna oomoč neuspešna X Ruski general je pobegnil v Mandžurijo. General Riškov; poveljnik političnega, oddelka ruske vojske na Daljnem vzhodu, je blizu Hunčuna pobegnil čez mejo v Mandžurijo. Izjavil je, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti, ker je veljal za sotrudnika pokojnega maršala Tuhačevskega. X Solnčne pege povzročajo mnogo skrbi. Eni si umivajo kcžo s kuniaričnim sokom, drugi s kislim mlekom, tretji z limonovim sokom. Meščanske ženske si umivajo lica z vodikovim prek som, ki je sicer dobro belilo, a v tem primeru mnogikrat povzroči prav nasprotno, ker postane tudi koža, ki na njej ni peg, še bolj bela in se pege na njej še bolj odražajo. Povsem zanesljivega sredstva zoper solnčne pege ni Ljudje, ki so podvrženi pegam, naj čim manj izpostavljajo svoj obr->z solncu. V nekaterih primerih pomagajo sredstva, ki jih nas vetu je zdravnik specialist. To-lažljivo je,-da sončne pege na jesen navadno same od sebe izginejo. Poleti pa jih delno zakrijemo, če s pametnim solnčenjem in mazanjem močno orjavimo. X Skrivna brezžična oddajna postaja sredi gozda. Do^go časa je ruska tajna policija iskala skrivno brezžično oddajno postajo, ki je pozivala rusko prebivalstvo zoper Stalina. Nedavno pa so ugotovili, da ne deluje le ena Nedavno pa so ugotovili, da delujejo tri postaje. Londonski list »Daily Etpress« je te dni poročal, da so eno izmed teh skrivnih oddajnih postaj našli. Ta skrivna brezžična oddajna postaja je bila skrita v nekem gozdu blizu Minska. V največje začudenje pa se je pri tem izkazalo, da so postajo, ki je skrivaj klicala Ruse v boj zoper Stalina, vodili štirje visoki uradniki ruske skrivne policije pod vodstvom Žida Rubinsteina. Ko so se oboroženi člani skrivne policije približali kraju, kjer je delovala skrivna postaja, so se oni na postaji z orožjem uprli policistom. Nastala je borba, v kateri so padli šest mož skrivne policije in dva člana posadke oddajne postaje. Druge člane posadke pa je policija prijela in ji hodvedla v Minsk, kjer je zaprtih že 67 drugih članov tajne policije, ki so osumljeni, da so sodelovali pri tej skrivni brezžični postaji. X Kuluk v Nemčiji. Pruski ministrski predsednik maršal Goring je kot Hitlerjev zastopnik za izvajanje štiriletnega gospodarskega načrta izdal odredbo, ki se bo začela izvajati 1. julija. Po tej odredbi se uvaja obvezno delo za vse nemške državljane. X Cepivo proti parkljevki in slinavki. Iz Stettina v Nemčiji poročajo, da se je dr. ,Waldmanu in dr. Krabeju, živinozdravniko-ma na državnem zavodu v Riemsu pri Greifswaldu, po večletnih poizkusnih posrečilo sestaviti serum, ki- se uspešno rabi pri zatiranju parkljevke in slinavke. Novi serum sta odkritelja dodobra preizkusila. V breslavskem okrožju sta cepila nad 50.000 goved s prav dobrim uspehom. Goveda, cepljena s tem serumom, so za več mesecev nedostopna za bolezen. Serum, ki so ga doslej rabili, je učinkoval samo deset dni. ad prekmurje -— X Neoljeni apneni dušik uničuje uši. Na hmelju, sadnem drevju in vrtnem grmičju je letos polno uši, ki uničujejo rastline. Z dvo-' odstotnim škropivom neoljenega apnenega dušika lahko uničimo to zalego, kakor piše razno časopisje. Na 100 litrov vode vzamemo 2 kg neoljenega apnenega dušika. Apneni dušik moramo dobro presejati, tekočino pa stalno mešati, da se snov ne vsede na dno. Na ta način se lahko najhitreje in najceneje rešimo uši. . X Strupeni plini kot orožje v vojni. Splošno prevladuje mnenje, da so začeli uporabljati strupene pline kot voj. orožje šele v 20. stoletju. Zgodovina pa pripoveduje, da so jih uporabljali že pred 2000 leti. Tukidid pripoveduje v svojem poročilu o obleganju mesta Deliona pred 2500 leti, da so Špartanci napolnili votla debla s smolo, žveplom in ža-rečim ogljem. Sam smrad je oblegance prisilil, da so se vdali sovražniku. Kitajci so se posluževali tudi podobnega načina. Lonce, napolnjene z žveplom in arzenikom, so postavili tako, da je smrad šel v smeri vetra proti sovražniku. Jedek smrad je premagal nasprotnika. X Cez tisoč let baje ne bo več premoga in lesa. Ljudje radi prerokujejo, kako bo čez toliko in toliko let na svetu. Tako pravi Američan Henrik Olerich, da čez tisoč let ne bo več premoga in lesa. Zaradi česar da ne bo nobenih drugih virov energije razen solnčne toplote in vetra. Hiše ne bodo več zidane, temveč iz kovine. Vse divje in domače živali bodo izginile in tako bodo ljudje morali uživati le rastlinsko hrano. X Britvice iz stekla. Na nedavnem zborovanju angleških steklarjev so razpravljali o novih možnostih steklarske industrije. Govorili so o britvicah iz stekla, ki naj bi nadomestile sedanje britvice iz jekla. Ta industrija bi se izplačala. Steklarski strokovnjaki menijo, da se da steklo izvrstno porabiti v ta namen, kajti steklo se obrusi z lahkoto na tenčino jeklene britvice. Tudi v ostrini ne bodo steklene britvice prav nič zaostajale za jeklenimi, pač pa bodo mnogo cenejše. X Kaj se zgodi v eni uri na vsem svetu. Povprečno umre v eni uri na vsej zemlji kakih 4600 ljudi in 5400 se jih rodi. V istem času izvrše 198.000 zločinov, obsodijo pa samo 177.000 zločinov. Svetovna poraba živeža v eni uri nam pokaže neverjetne množine: okoli 25 milijonov kg krompirja, 10 milijonov kg zelenjave in solate, skoro 4 milijone kg mesa in pra vtoliko rib, kakih 30 milijonov kruhov in tri milijone jajc. Poraba sladkorja v eni uri znaša 100.000 ton. V istem času predelajo 180 ton sirovega tobaka v tobak za kajenje in iztrgajo zemlji 125.000 ton premoga, pridobe 160.000 sodov zemskega olja, od tega eno tretjino prečistijo za bencin. V istem času zapusti 7500 novih avtomobilov svoje tvornice. Papirja izdelajo 1950 ton, od tega gre največji del za časnike in časopise, ki jih tiskarski stroji izbljujejo v eni uri skoro dva milijona. Filmska industrija porabi vsako uro okrog 57 km filma. V istem času potuje 1200 milijonov poštnih pošiljk, pisem in kart z znamkami v vrednosti nad 25 milijonov dolarjev in oddajo 115.000 brzojavk po vsej zemlji. Naposled ubijejo 35.000 kožuharjev, da predelajo njihovo kožo v plašče. V tej kratki uri prepotuje zemlja 1776 km poti okoli solnca, nastane na zemlji 1800 neviht in pade nanjo kakih 400 tisoč majhnih meteorjev. f4 Plačajte narcšnino! Pred dvema tednoma smo listu priložili položnice za plačilo naročnine, kdor še nima poravnane. V listu smo jih prosili, naj nakažejo naročnino zdaj ob nastopu poletja, ker ima uprava z listom velike stroške, ki jih mora tudi pravočasno poravnati. Od tedaj prihajajo plačila dan za dan, toda še vedno je mnogo naročnikov, ki plačilo odlašajo. Opozarjamo vse te, da je skrajni čas, ker je minilo že pol leta, da izpolnijo svojo dolžnost in pošljejo »Domovini« naročnino, ki jc malenkostna in kateri zitesek pri dobri volji lahko odšteje vsak naročnik. Položnice so bile priložene vsem naročnikom brez izjeme. Kdor je zdaj ne potrebuje, ker je naročnino že prej plačal, uaj jo shrani za prihodnjič, ko mu naročnina poteče. UPRAVA »DOMOVINE«. X Žuželke 2500 metrov visoko v zraku. Francoz Berland je na svojih letalskih poletih dognal, na nekatere žuželke žive še 2500 metrov visoko v zraku. Čudno pa je, da so to po večini take žuželke, ki težavno letajo. Zato je presodil, da je te živalce zagnala v tiste višine zračna struja. Bakterije pa so opazili tudi še više gori v zraku. Nekateri trde, da bakterije žive celo 20.000 m visoko, kar pa še ni dognano. Vsekakor pa je res, da so v velikih balonih spustili v zrak tudi bakterije. Balon se je dvignil res 20.000 m visoko. Ko se je vrnil na tla, so bile nekatere, pa ne vse, bakterije v njem še vedno žive. X Namesto lajn imajo berači zdaj radijske aparate. Ni še tako dolgo, ko je po velikih mestih za vsakim oglom kdo vrtil lajno ter pobiral denar za svoj ljubi kruhek. Tudi po Newyorku je bilo tako. Zdaj pa je že drugače. Po newyorških ulicah vidiš zdaj godce, ki porivajo pred seboj vozičke, v katerih imajo radijske aparate z močnimi zvočniki. Berač navija najlepše pesmi, pa mu te moderne lajne ni treba vrteti. Kar za gumb pritisne in potem lahko z obema rokama pobira denar, ki mu ga mečejo. Poprej pa je moral z eno roko vrteti lajno in le ena roka je bila prosta. X Kovčeg, ki vpije. Iznašli so ga v Avstraliji. Izdelan je tako, da skliče vso hišo, če se ga dotakne tujec. Ukrasti bo torej tak kovčeg zelo težavno. X Moški nosijo ovratnike šele sto let. Marsikomu se morda čudno zdi, ko sliši, da je današnji ovratnik na srajci star komaj sto let. V Troyu blizu New Yorka je pred sto leti živel čevljar Montagu, ki je mnogo držal na svojo spodnjo obleko. Posebno je pazil na to, da je imel vedno čisto srajco. Toda srajce so bile često še snažne, ovratnik pa se je umazal. Cevljarjeva žena je imela zavoljo tega z možem velike sitnosti. Morala je skoro vsak dan prati srajce, in tako ji je prišlo na misel, da bi se ovratnik lahko ločil od srajce. Nekega dne je sešila možu srajco brez ovratnika z luknjicami, ki so omogočale pritrditev ovratnika s posebnimi gumbi. Takšna srajca je možu zelo ugajala. Sosede so začele posnemati zgled čevljarjeve žene in naredile so takšne srajce s posebnimi ovratniki tudi za svoje može. Tako je ovratnik prišel v splošno rabo. X Torpedo uniči vsako ladjo. Za polnjenje torpedov, s katerimi so danes oskrbljene vojne ladje in podmornice, uporabljajo strahotno razstrelivo trinitrotuol. Najmodernejša vrsta torpeda je bila doslej tista, ki jo je izumil Američan Daviš. To je nekak top, ki plove nad morsko površino. Ta torpedo ima na sprednjem delu cev, ki služi za to, da iz torpeda vrže 130 kg težko granato, napolnjeno z omenjenim silnim razstrelivom. Granata plane iz cevi v trenutku, ko torpedo udari ob sovražno ladjo. Pred silo granate, ki udari iz cevi, ne vzdrže nobene ladijske stene. Če hočejo, da torpedo z vso silo zadene sovražno ladjo, ga morajo izstreliti tako, da zadene vanjo čim bolj pravokotno. Zaradi tega pravila je za obrambo ladij pred torpedi važno, da se izkušajo obrniti v smer, iz katere je torpedo izstreljen. S tem je včasih mogoče razpočenje preprečiti ali pa vsaj zelo zmanjšati njegov učinek. Ko torpedo drvi proti ladji, je videti njegovo pot, ker ga žene pod vodo stisnjeni zrak, ki prihaja na površje v mehurčkih. Zadnje čase skušajo to pomanjkljivost, ki dela torpedo že od daleč viden, odstraniti s tem, da grade v torpedo posebne električne motorje. Toda tudi zdaj je tek torpeda še zmerom nekoliko viden. Vse te pomanjkljivosti pa odpravlja novi francoski torpedo, ki sicer tudi še pušča na površju belo brazdo, ima pa tako hitrost, da se ladja ne utegne več obrniti, ko je torpedo izstreljen. Glavna njegova prednost je v tem, da je zelo lahak in da zaradi tega lahko nosi več razstreliva. X Tema je najboljša obramba ladij. • Naj-ladij pred napadi podmornic je še zmerom zanesljivejša obramba trgovinskih in bojnih tema. Ze v svetovni vojni se je ob prevozu vojakov in blaga iz Amerike v Evropo izkazalo, da so bile najbolj varne, če so plule ponoči in niso bile razsvetljene, odnosno so imele le signalno luč po Edisonovem izumu. To signalno luč je lahko videla samo ladja, ki je plula tik pred parnikom ali takoj za njim, podmornice pa je niso mogle zapaziti in ladje torej tudi ne videti. Ta prvotni Edisonov način, ki so ga sestavljale motne plošče in komaj šestsvečne žarnice, so pozneje izpopolnili. X Nova past za žuželke. V južnoafriških sadovnjakih preskušajo novo napravo, ki je tako narejena, da more v najkrajšem času poloviti ogromno množino škodljivih žuželk. Ta naprava je tri in pol metra visok in votel steber, ki ni težak in ga lahko kaj naglo prenašajo, kamor je treba. Na vrhu stebriča je pritrjen žaromet, ki širi okoli sebe močno ze-lenorumenkasto luč. Ta luč ima tako lastnost, da že na velike daljave vabi k sebi velike množine žuželk. Toda škodljivci, ki se približajo tej luči, so izgubljeni, kakor hitro so ji dovolj blizu. V stebriču je namreč še neka naprava, ki sesa vase zrak z veliko silo. Kakor hitro torej žuželka prileti dovolj blizu, jo zagrabi zračni vrtinec in jo potegne v napravo. Na dnu stolpiča je prostor, kjer se zbira ta nesnaga, katero potem pobero in zažgo. Ta naprava bo uničila milijone škodljivih žuželk. Kako ugonabljaš muhe in komarje Če se hočemo ubraniti muh, jih moramo takoj v začetku preganjati. Dokler se pojavljajo posamezne, skušaj vsako posamezno ubiti, ker vsaka muha zleže do 500 jajčec, torej 500 muh. Stanovanje imej po možnosti čez dan odprto, a s temnimi zagrinjali zagrnjeno. Teme muha ne mara. Potem večkrat na dan zažgi na lopatici in na žerjavici ali lovorje-vo olje (dobiš v drogeriji) ali pa posušene liste_navadne buče. Na okna postavi v čašo vode" liste paradižnika, ker paradižnik zelo smrdi muham. Preganjaj mušjo nadlego, kolikor le moreš Če se hočeš ubraniti komarjev in mušic, pa namaži steklen val (cilinder) pri svetilki z medom, razredčenim z vinom, svetilko zvečer prižgi in postavi v sobo in vsi komarji in mušice se bodo polovili na njej. Seveda moraš cilinder vsak dan sproti umiti, namazati in svetilko prižgati. » Kltalec najskrbneje vzgaja svoje otroke Znano je, da kiiajsKi starši silno pazijo na /rojo deco, iz katere hočejo napraviti poštene ljudi. Tudi kitajski izseljenci so v tem pogledu lahko za vzor belcem, kar nam izpričujejo naslednje sličice iz življenja kitajskih izseljencev v New Yorku kot mladin-riških mestih: Newyorški mladinski sodnik je moral za-slišati 15 let starega kitajskega dečka Edvarda Vuja, ker ni prišel v šolo, temveč je rajši šel k morju in ta'm opazoval ladje. Sodnik je dečka takole nagovoril: »Edvard, 25 let že delujem v Nevv Yorku kot mladinski sodnik, a ti si prvi kitajski deček, ki se moram kot sodnik z njim ukvarjati. Zakaj nisi hotel v šolo?« Deček ni bil nič v zadregi in je odkrito povedal: »Kriva je moja učiteljica. Preteklo soboto je nas otroke zelo grajala, da nas ni nič prida in da ji delamo le žalost. Vso nedeljo sem premišljal, kaj naj storim, da bi se učiteljica zaradi mene ne žalostila. Pa sem si mislil, da bo vesela, če me ne bo več v šolo « Edvard je bil prepričan, da je prav storil. Zato se ni nič kesal. Oče, ki je bil zraven, pa je stopil k sodniku in menil: »Gospod sodnik, ne kaznujte otroka, marveč mene. Nisem namreč dovolj opozarjal sina na njegovo dolžnost glede šole, kar je moja velika napaka. Zato spadam jaz v zapor, ne pa moj sin « Sodnik se je čudil. Navadno vsi starši zagovarjajo svoje otroke in krivdo valijo na sosedove otroke, na razmere ali na kaj podobnega. V tem primeru pa se je oče sam obtožil, da je otroka slabo vzgojil. Seveda je sodnik malega Edvarda oprostil. Oprostil pa mu ni oče. Vse igrače mu je doma pobral in ga na vso moč strogo nadzoroval. Iz šole je moral zmerom naravnost domov. Med kitajsko mladino v ameriških velemestih zločincev sploh ni. Po tem se kitajska mladina bistveno loči od svojih enako starih tovarišev drugih narodnosti. Ali sta dobro vedenje in sposobnost kitajskemu otroku že prirojena? Nikakor ne! Tudi Kitajčki so silno srboriti in živahni kakor drugi otroci, vendar imajo kitajski otroci nekaj, česar drugi otroci zelo pogrešajo. Imajo očetovo vzgojo. Poleg tega pa imajo še ponos in zavest skupnosti vse kitajske naselbine. Prva dolžnost vsakega Kitajca je, da svojega otroka vzgoji v poštenega človeka in mu omogoči najboljšo šolsko izobrazbo. Da oče svojo očetovsko dolžnost vestno opravlja, na to vsa kitajska naselbina skrbno pazi. Gorje očetu, če je njegov otrok zagrešil kaj takega, kar ni spodobno. Kitajci imajo svojo starodavno postavo, da mora kitajska skupnost očeta kaznovati, če je otrok kaj zagrešil. Otrokov greh je posledica slabe očetove vzgoje. Kakor hitro pride tak oče kam, kjer so zbrani njegovi rojaki, se vse umakne od njega, kakor bi bil garjav. Nihdar ne boš- videl kitajskih otrok, da bi se sami potepali ali sprehajali po parkih ali cestah. Zmerom je blizu njih kak odrasli, ki otroke nadzira ter jih takoj ostro pokara, če postanejo preglasni. Kaka sramota bi bila za vso kitajsko naselbino, če bi moral posredovati paznik v parku ali celo policijski straž- Sik in otroke opozoriti, naj bodo bolj tihi. 'ikjer na vsem svetu ne boste videli toliko očetov voziti otroške vozičke, ali voditi za roke paglavčke, kakor jih vidite v kitajskem predmestju velemesta New Yorka. Naj le kdaj poizkusi kak beli Američan takemu Očetu reči, da je to opravilo žensk. Ko si bo Kitajec opomogel od presenečenja zaradi tolike nevednosti belega moža, ga bo obsul ne 9 psovkami, temveč z dokazovanjem, da je najplemenitejša dolžnost moža, da vzgaja Svoj naraščaj. Kitajski otrok je ves dan mnogo bolj za-posljen kakor otroci belih staršev. Kitajski otrok mora prav tako kakor beli hoditi v ameriško šolo ter se učiti vsega tega, kar se Uče v šolah beli otroci. Poleg vsega tega pa mora otrok obiskovati še kitajsko šolo, kjer se uči kitajske zgodovine, kitajskega jezika v govoru in pisavi in tudi kitajskega lepega vedenja. Zgodilo se je, da je stražnik nekega dne prijel tudi kitajskega otroka. Bil je to deček, ki je štel šele 6 let. Njegov oče je imel vse popoldne mnogo dela in se ni mogel dovolj zanimati za svojega sinčka. Sinko je bil seveda vesel te svobode in je zlezel na streho. Nesreča je hotela, da se je na strehi odluščila opeka in padla na stekleno streho brivske delavnice. Steklena streha se je razbila in brivec je imel škodo. Kdo bi brivcu zameril, če je bil hud. Ker je hotel imeti škodo poravnano, je dal dečka aretirati. Oče je seveda škodo takoj plačal in sodišče ni imelo z vso zadevo nobenega opravka več. Tudi brivec je bil zadovoljen. Močno pa se je začel čuditi tisti brivec, ko je videl, da zdaj od vseh strani romajo k njemu Kitajci in si dajejo briti svoje brade, tudi taki, ki bi sicer ne bili še potrebni brivca. Bili so znanci in prijatelji tistega nesrečnega očeta, ki so prihajali k brivcu, mu dali zaslužiti, da se opere madež kitajskega predmestja. Seveda je moral stroške svojim prijateljem povrniti dečkov oče. 0tokf ki mu vlada veliko lesno podjetje Na vzhodni obali Severne Amerike med ustjem Reke sv. Lovrenca in Novo Fund-landijo je otok Anticosti, eden najčudnejših otokov na svetu. Nekoč je pripadal ta otok čokoladnemu kralju Henryu Meunieru, zdaj je pa last zasebne lesne družbe, ki je uvedla na njem svoje posebne zakone. Otok je dolg nad 220 kilometrov in širok 40 kilometrov. Njegovo obalo tvorijo strme, kakih 200 m visoke pečine. Ze podnebje na tem otoku je nekaj posebnega. Noči so namreč tudi poleti mrzle. Drugače je ta otok znan po obilici lesa, morje okrog njega pa po obilici rib. Prebivalcev ima okrog 1000 in vsi so odvisni od lesne družbe. Zato je razumljivo, da se morajo strogo držati njenih predpisov in odredb. Ena taka odredba pravi, da ne sme nihče imeti •psa. Družba ima pse na otoku za škodljive in nevarne živali. Na otok ne sme stopiti nihče, ki nima od družbe posebnega dovoljenja. To velja tudi za goste, ki bi hoteli obiskati svoje sorodnike. Prebivalci ne smejo na otok ničesar dovažati, niti z otoka odvažati. Brez posebnega dovo- ljenja ne sme na otoku nihče imeti čolna, ne avtomobila, ne ribiškega orodja. Vse, kar vržejo na obalo valovi, vsak drag kamen, vsaka ruda, vsak nov vrelec pripada družbi. Na tem otoku ne prodajajo alkoholnih pijač in nihče ne sme zunaj zakuriti. Ta prepoved izvira iz strahu, da bi se ne vnela ogromna skladišča lesa. Zato je na otoku tudi dobro organizirano gasilstvo, ki mora biti vedno pripravljeno. Pozimi, ko reka sv. Lovrenca zamrzne, da ne morejo ladje voziti po nji, ima otok zvezo z zunanjim svetom samo po radiu. Na otoku ni nobene železnice, avtomobilov pa zelo malo. Zima je dolga in pozimi se vozijo ljudje tudi s sanmi. Na skalnati obali, ob kateri se je razbilo že mnogo ladij, gnezdi nešteto vodnih ptic, toda prebivalci jih ne smejo loviti zase, niti pobirati njihovih jajc. Strogo sta prepovedana tudi lov na divjačino v gozdovih in ribolov v morju. Navzlic temu. so pa otočani s svojim življenjem zadovoljni,, zakaj strogi ukrepi lesne družbe so zatrli tudi vse zločinstvo. Izgona z otoka se boje ljudje bolj kakor ječe, kajti kdor je bil enkrat izgnan, ne dobi nikoli več dovoljenja za po-vratek na otok. Kar velja ponekod za lepo, velja drugod za grdo Stari Peruanci so si sproti pulili kocine na obrazu, da so bili všeč svojim ženam. Huni so hoteli omejevati pri svojih sinovih rast brk, pa so jim v ta namen že v zgodnji mladosti izpra-sikavali kožo na obrazu ali pa so jim jo vso razrezavali. Največje ponižanje je bilo pri nekem indijanskem plemenu, če so sovražniki ostrigli moškim tega plemena lase. Striženje las je pomenilo žalitev tudi pri prebivalcih Grenlanda, kolikor se niso dali sami ostriči v znak žalosti ali trdnega sklepa, da se nikoli ne bodo oženili. Stari Gali so radi nosili dolge lase in barvali so si jih s posebno mastjo, da so bili zmerom črni. Stari Germani so si pa barvali lase s posebnim milom, ki so ga izdelovali iz kozjega loja in bukovega pepela, da so bili lasje plavi. Žene prebivalcev Marian-skih otokov si belijo lase s tekočino, v kateri je zmleta posebna modra glina. Palestinske Judovke so si pudrale lase z zlatim praškom. Na Maledivah si strižejo ženske lase in sede na pripekajočem solncu, dokler jim ne začno rasti namestu kostanjevih las črni. Pri tem si pomagajo s koreninami neke rastline, iz katerih se da izdelovati tudi črna barva. Neki raziskovalec je videl južnoafriškega zamorskega poglavarja, ki je imel brado zavito v 20 zlatih obročkov. Poglavar je hodil zelo previdno, da se mu brada pod težo zlata ni majala. Njegovi spremljevalci so imeli namestu zlatih obročkov v bradah koščene. Lepe oči so tudi velika privlačnost in zato se ne smemo čuditi, da si ženske že od nekdaj na vse načine prizadevajo dati svojim očem čim lepši izraz. Na Floridi so si ženske bar- vale veke zunaj in znotraj z belo barvo. Grkinje in Rimljanke so si jih barvale z rjavim barvilom. V poznejših stoletjih so rabile Grkinje in Turkinje žgano slonovo kost, da so imele bolj črne oči. Na Kitajskem so priljubljene majhne ženske'oči, in Kitajke si pomagajo na vse načine, da imajo oči ozke in podolgovate. Obraz brez obrvi in z vekami brez trepalnic se nam zdi čuden, in vendar si ženske raznih afriških in azijskih plemen pulijo obrvi in trepalnice, ker mislijo, da so tako lepše. Prav tako različno se sodi v raznih delih sveta tudi o postavi in barvi polti. Ženske z afriške Zlate obale si barvajo obraze rdeče in belo, ženske nekega drugega plemena modro, Arabke pa črno. Zdaj med našimi ženskami tako razširjeno britje obrvi in podaljševanje s pomočjo barve so že davno poznale ženske mnogih azijskih plemen. Enako je z nohti in njihovo obliko. Pri nekaterih izvenevropskih narodih so priljubljeni dolgi nohti. Ze v prejšnjih stoletjih so si pustili kitajski učenjaki rasti nohte do 3 cm v znak, da jim ni treba opravljati težavnega ročnega dela. STARA VAZA Gospodar: »Oh, mojo staro kitajsko vazo ste zdrobilil« Služkinja: »Kaj bi s tem! Jutri prinesem novo za šest dinarjev.« Žensk! uestnik Kako ravnaš z železnimi predmeti v gospodinjstvu Če imaš v sobi železni peč, ki se poleti ne rabi, jo za ta čas očisti, da je ne bo rja preveč pokvarila. V ta namen zmešaj nekaj grafita s kisom iin peč dobro namaži; ko se je grafit posušil, pa peč dobro skrtačd z ne preostro krtačo. Nato namaži peč z neslano mastjo, oljem ali pa s kožo slanine. Tudi petrolej varuje, da peč ne rjavi. Vendar od tega peč, kadar je prvič zopet zakurjena, malo smrdi. Plošče na štedilniku večkrat namaži z grafitom, ki ga raztopiš v vodi. Ko se posuši, ploščo dobro sikrtači, pa se bo lepo svetila. Seveda moraš prej ploščo dobro umiti in odstraniti ostanke jedi, ki so se mogoče pripaiile na plošči Tudi je dobro ploščo večkrat namazati z neglano mastjo (maži pa prav na tenko), ker če kaka jed prekipi, tedaj ni tolike nevarnosti, da bi pri tem plošča počila. Lar-kirane dele pri štedilniku pa večkrat zbriši s krpico, namočeno v olju. Tiste dele pri štedilniku, ki jih čistiš s smirkovim papirjem, če jih poliješ, takoj obriši, pa boš imela mno? manj truda z njimi. Tako jih vsaj ni treba toliko čistiti, ker se umazanost ne zaje vanje. Železne ponvice, ki v njih po navadi delaš prežganje, ali pa kozo za palačinke lepo očistiš, če v njih segreješ ščep masti in tako mast nezribaš s peskom. Potem segrej v taki kozi še malo navadne soli in s soljo kozo dobro zribaj. Nato jo v vroči vodi in z milom dobro pomij. Če so žeblji zarjaveli, jih v žerjavici segrej. da postanejo rdeči, nato jih poberi v mrzlo laneno olje. Isto tako narediš z vijaki. V olju namazani žeblji se dado kot novi radi zabiti v les ali zid Če je vijak ali žebelj zarjavel v lesu, nalij na vijak malo petroleja in pusti čez noč, da bo petrolej odmočil rjo. pa ga boš potem z lahkoto odvila iz lesa. Tudi če tak zarjavel viiak s kladivom malo potolčeš, se da potem laže odviti. Zarjavelega likalnika ne smeš nikdar čistiti s smirkovim papirjem, temveč likalnik segrej in ga namaži s koncem navadne sveče. Na volneno krpo pa natresi navadne soli in po soli drgni z likalom toliko časa. da ne bo več rie na njem. Sploh pa hrani likalnik veo-no na suhem prostoru. Kadar nehaš likati, ga vedno zbriši, če je morda vlažen od likanja Za kuhinjo Omaka. Razpusti v kozi tri deke sirovega nr<«la ali masti Dodaj tri deke moke in ko je moka vpila maslo osoli. malo okisaj in zalij da dobiš primerno gosto omako Med tem ko vre sesekljaj žlico timjana ga stresi v omako, in naj vse skupaj vre pet minut Daš i goveiim mesom in praženim krompirjem na mizo viožfk za juho Pripravi navadno testo za palačinke brez sladkoria. in sirer četrt kile moke eno jajce in mleko Dobro umešano testo naj počiva pol ure Nato speci iz testa prav tenke palačinke Ko so vse pečene, jih zreži na prav tenke in drobne zrezance. Stresi palačinke v skledo in nalij precejeno go-veio iuho nanip m dai toVoi na mizo. da se palačinke preveč ne razmočijo. Oruge vrste v1o5p1i iuho. Mešaj, da se zgosti, 15 dek sirovega masla in štiri ru»-niaka. Nato orimešai 10 dek nastrganih obisti aji jeter štiri namočene in otisniene žemlje (žemliam. preden jih namočiš v mleko, ostrgaj skorjo), osoli. malo popopraj in primešai še sneg šestih beljakov Podolgovato maihnr pekačo z robom pomaži s sirovim maslom zlii noter testo, razravnaj in sppci Pečeno ir, hladno zreži na drobne kocke stresi v skle do in nalii nanie pre^ieno goveio iuho Ta vložek imaš lahko za dvakrat, ker ga ie precej. Umetna juha. V vodi namoči suhega črnega in belega kruha (vsakega V kozi pa prepra*i eno drobno zrezano *°hnlo na malo masti ali sirovem maslu. Namočeni kruh oti- sni in ga deni k čebuli, po okusu osoli, malo popopraj in dodaj ščep zribanega muškatnega oreha. Premešaj in duši 10 minut. Nato zalij s kropom, in sicer toliko, kolikor pač potrebuješ juhe. Juha naj vre še četrt ure. Nato juho precedi v drugo kozo, primešaj nariba-nega sira, dodaj še žlico sirovega masla, in naj juha še enkrat prevre. V skledi pa step dva rumenjaka in mešaje vlivaj juho na rumenjake, nato jo daj takoj na mizo. Riževa juha. Šest dek riža operi in skuhaj v poldrugem litru vode ali juhe. Vre naj eno uro. Nato pretlači skozi sito. V kozi napravi iz dveh žlic olja ali sirovega masla in dveh dek moke svetlo prežganje, zalij s pre-tlačeno riževo juho in naj vre 20 minut. Med tem ko juha vre, pa raztepi dva rumenjaka in dve žlici sladke smetane ali mleka; juho odstavi in raztepaje zamešaj vanjo raztepena rumenjaka, a juha naj več ne vre. Nato daj takoj na mizo. Zdrobovi cmoki. Mešaj, da narase, sedem dek sirŽvega masla in.eno jajce. Nato primešaj 14 dek pšeničnega zdroba, tri žlice vode In malo soli. Vse skupaj dobro zmešaj in naj testo počiva pol ure. V večjo kozo nalij vode, in ko zavre, zmoči žlico v kropu in reži iz testa drobne cmočke ter jih kuhaj v kropu. Cmočki naj vro samo pet minut. Nato jih previdno odčedi, (najboljše je, da jih s pe-novko pobereš v drugo kozo), polij z mrzlo vodo, ocedi in stresi nazaj v kozo. Kozo s cmoki postavi za pol ure h kraju štedilnika, med tem bodo postali mehki in rahli. Zdaj pa zavri mleko, ga malo posladkaj, zloži cmočke v vroče mleko, in ko so v mleku stali pet minut, jih daj z mlekom vred na mizo. Te cmočke lahko potreseš tudi s cim-tom, z ribano čokolado ali kakaom. Praktif«' nasveti Zelo priporočljivo je imeti v čevljih vložek iz lepenke, ker je zelo mehak in prožen, za pozimi zelo topel in predvsem ne trga nogavic, medtem ko drugi vložki iz slame ali usnja trgajo nogavice, mnogo stanejo in jih ne moreš tako pogosto menjati. Vložek iz lepenke izrežeš tako. da položiš nogo nanj, orišeš s svinčnikom, potem izrežeš in pomeriš v čevelj. Če je vložek prevelik, ga še malo porežeš. Za to lahko porabiš tudi pokrov od škatle, katero si dobila, ko si kupila čevlje. Iz ene škatle izrežeš lahko vložke za tri pare čevljev. Ovelo zelenjavo osvežiš na ta način da jo deneš za nekai ur v mrzlo vodo Vodi pa dodaj na plošče zrezane limone. Kadar nalivaš kakšno tekočino v steklenico skozi lijak, je dobro, če vtakneš poleg lijaka v vrat steklenice še vžigalico ali zobotrebec, da lahko uhaja zrak iz steklenice. Tako se da steklenica hitro napolniti. Steklenice in čaše se dajo lepo umiti z iztisnjeno in zrezano limono Te zrezke deni v steklenico, nalii nekoliko vode in steklenico krepko stresaj Nato io siplahni še z vodo Kako odpravi? ma/lvže iz* usnja Zmešaj zribano kredo ? heminom. da dobiš gosto kašo. To kašo namaži na madež in pusti toliko časa da se oosuš: (z bencinom pa previdno ravnaj in ga nt 'mej pri ognju da se ne užge) Nato -ztepi kredo, po potrebi še skrtači čez pa 7hri&; raztepenim beljakom. Usnjene torbice, nk lovke in slično očistiš tako, da zmeša? polovico vode in polovico kisa ter to segreie® t nI; ko kolikor roka zdrži. S to vodo umi ješ torbico in potem do suhega zdrgneš s suho volneno krpo Nato daš pet kapljic terpentina na en stoičen beljak, dobro zmešaš, enakomerno namažeš po usnju in potem še enkrat zdrgneš s suho volneno krpo. Zamazan usnjen kovčeg najprej dobro okr-tači Če je zelo zamazan, ga pa umij z mlačno vodo, kateri si dodala malo navadne sode Nato ga s suho krpo do suhega zbriši, namaži s stepenim beljakom, kateremu si primešala malo terpentina, in ga potem spet s suho krpo zbriši. Lakaste torbice, pasove in drugo najprej dobro zbriši, nato tenko namaži z glicerinom in zdrgni s koščkom tenkega usnja Za to vza-meš lahko staro usnjeno rokavico, ki pa ne sme biti umazana, sicer razmažeš vso umazanost spet na očiščeno torbico. Radio Ljubljana od 3. do 10. julija. Nedelja, 3. julija: 8.00: Salonski trio (Novak, Comelli Borštnik) 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). 10.00: Vesel drobiž (plošče). 10.30: Otroška ura (Slavica Vencajzova). 11.30: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe. 12.00: Slovenske pesmi in popevke (plošče).' 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in poročila. 17.30: Koncert lahke glasbe (Janko Praprotnik — harmonika, Vilko Skok in Kosi Ivan — citraški duet). 19.001 Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Paul Robeson poje (plošče). 20.00: Iz slovanskih oper (Ivanka Ribičeva, Nuša Špa-nova in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, 4. julija: 12.00: Kmečki trio. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Operetni zvoki (plošče). 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Plošče. 20.10: Vzroki poškodb pri vajencih — obratne nezgode (dr. Tone Krišper). 20.30: Cvetke slovenskih livad (koncert narodnih pesmi: Friderik Lupša in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Kvartet mandolin. Torek, 5. julija: 12.00: Veselimo se življenja (plošče). 12.45: Poročila. 13 00: Napovedi. 13 20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Mississipi, suita (plošče) 20.10: Gotsko stensko slikarstvo na Dolenisk°m (Jože Gregorič) 20.30: Koncert radiiskega orkestra. 21.15: Brahmsova ura (sodelovala bosta Ročnikova Dana — alt in prof. Marjan Li-povšek — spremljava in sol o). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«. Sreda, 6. julija: 12.00: Angleški mojstri (plošče). 12 45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Pisana trata (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Magistrov trio. 18 40: Opazui in poskušaj (prof. Miroslav Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura 19 50: Flo-tow: Aleksander Stradella, uvertira (plošče). 20.00: Kvartet mandolin 20.50: Koncert pevskega zbora »Ljublianskega Zvona« 21 30: Bolgarska plesna glasba (plošče) 22 00: Napovedi. poročila 22.15: Harmonika solo (Rudolf Pilih) Četrtek, 7 julija: 12.00: V poletju za oddih (plošče). 12 45: Poročila. 13 00- Napovedi. 13.20: Koncert slovenskih sk]aHnto- Na^ovpdi 19^0- Nanovodi poročila 19.30: Nacionalna ura 19^0 Poročila o izseljencih 20 00- RWpt- L' Arlpsionn«5 uvertira (plošče) 20 10- Ženska ura- Posvetovalnica za mat«re (prof Olga Grahorinva) 20.30: Koncert Pevskega zhora »Oanka^a« in radijskega orkpstra 9*> 00- Napovodi noročila. 22.30- Ang^ške plošče Sobota, 9 julija: 12 00- Plošča nloščo hiti 12 45- Poročila 13 00- Napovpdi 13 20- Plošča za ploščo hiti 14 00 Napovpdi 1RO0- Za delopust (radiiski o^kesterf ^ogovori s poslušalci 19 00- Nanovedi poročila 10 30: Nacionalna ura. 19.50- Pregled snoreda 20 00 O zunanji politiki (dr Aloizii Kuhar) 20 30: Pisan večer 22.00: Napovedi porodila 2215: Radiiski ork°stpr 23 00- Porodilo o -ripravah za XX mednarodni kongres katoliških espe-rantistov v Ljubljani. Marm n želeji Opekta Nivadtn zavojček m približa« t hg marmelade, cena Din 4*— Za smeh In kratek čas RAZTRESEN PROFESOR Profesor pride ponoči domov in sliši sumljiv ropot pod posteljo: »Ali je kdo pod posteljo?« se zadere. »Ne!« se oglasi tat. »Saj sem vedel,« reče profesor in pomirjen leže na posteljo. V SOL* Nadzornik pride v šolo in reče Mihcu: »Na-Štej mi deset zapovedi!« Mihec: »Ne ubijajte, ne prešustvujte, ne kradite...« Nadzornik: »Zakaj pa ne rečeš: ,Ne ubijaj, ne prešustvuj, ne kradi'?« Mihec: »Gospoda nadzornika vendar ne smem tikati!« NI SE RODIL Učitelj: »Jožek, kdaj si se rodil?« Jožek: »Nikoli«. Učitelj: »Kako to?« Jožek: »Ker nimam matere, temveč le mačeho!« POMOTA Učenka: »Gospodična, mene bolha grize.« Učiteljica: »Ni mogoče, saj si vendar tako čista. To ni bolha, to je pomota.« Učenka (čez nekaj časa): »Gospodična, mene že snet pomota grize!« DOBER KUPEC , . „ "t. . - Trgovec (vajencu): »Zdaj prihaja profesor Izguba, naš najboljši odjemalec. Vsakikrat, ko pride, kupi dežnik in ga pozabi pri nas«. TO NI DOKAZ Prvi potnik (v kupeju za nekadilce): »Čuj-te, gospod tu se ne sme kaditi.« Drugi: »Kaj se pa razburjate, saj ne kadim!« r f ••> •■■-• - Prvi: »Kako to, saj imate pipo v ustih!« Drugi: »Imam tudi noge v čevljih, pa ne hodim.« ., ... ■'.■".., Listnica uredništva Kostanjevica: Članek pride na vrsto! Raznim dopisnikom! Zdaj pa zdaj kdo potoži, da mu nismo priobčili dopisa. Ponovno se moramo zavpije tega. tudi mi pritožiti, da dobimo včasih dopise, 'ki- iz njih ni mogoče razbrati vsebine, tako so pomanjkljivi. Takih popisov seveda ne moremo objaviti, ker ne vemo, za kaj gre. Tudi dopisi, ki so preosebni in žaljivi, ne pridejo v tisk zaradi strogih paragrafov. - . '.....• - ■ 3» ..; ''.-.:■ .' flT , .j! v. i ne, milostiva gospa, ni »prav isto« Samo NIVEA vsebuje Eucerit krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. : NIVEA krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih Opeklin. Z NIVEO okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. ŠKOTSKA Trije dečki so se igrali na cesti, čez katero vozi vlak. Eden izmed dečkov je položil na železniški tir cunjo. Ko je privozil mimo vlak, so otroci z veseljem opazili, da je ostala cunja na svojem mestu. Tudi drugi vlak je zdrvel mimo, ne da bi se cunja premaknila. Isto se je zgodilo s tretjim vlakom. Nazadnje je pridrvel mimo četrti vlak in cunja je z-ginila. To je bil škotski brzi vlak. Hali o s I a s I KMEČKO DEKLE 18 let staro, Slovenka, blondinka, čiste preteklosti, se želi poročiti z državnim uslužbencem, treznim in poštenim. Resne ponudbe pod »Zenitev« na ogl. odd. Domovine. LEPO POSESTVO z dobrim poslopjem je naprodaj takoj. Leži ob banovinski cesti v ravnini. Rodovitno polje, sadovnjak, gozd. Poizve se pri g. Kužniku, Vrhovo, p. Radeče pri Zidanem mostu. Pomlad! -v Leto? OSTANKI ». t. iz mariborskih tekstilnih tovarn pristnobarvni.. brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer: ' _ Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. , <. . Paket »Serija M«, z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve,-kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi. Paket serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. .Vsak paket poštnine prosto za znižano ceno din 130.—. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 250__din zadnji dober kam- garn, isti v modri in črni barvi din 275— Čela podlaga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100 — in 120.— Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOS-MOS«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust! SLUŽBO ALI DELO želi dobiti pošten fant, star 18 let, v mestu ali na deželi za primerno plačo. Naslov pri Lesjaku Ivanu, Sv. Bric, p. Velenje. 2500.— DIN potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6. KOLESA znamke »AXO« v prvovrstni kvaliteti ln lepi izdelavi kupite ugodno pri H. SUTTNER LJUBLJANA aleksandrova 6 Zahtevajte brezplačen cenik! , Ugodni plačilni pogoji. SAMO Din 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shocb Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista /. anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNER, Ljubljana h Lastna protokolirana tovarna ar v Švici. Ul-Jjl