UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici «lva Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl tek. raiun It. 9-17768 - Poitnlna platana v gotovini — Spedlz In abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 38.
GORICA DNE 22. SEPTEMBRA 1948.
Cena L. 15
Staršem v premislek
Te dni se bo začelo vpisovanj otrok v ljudsko šolo. Naši starši bodo ostali spet pred »težkim« vprašanjem, kam naj svojega otroka vpišejo, ali v slov. ali v ital. šolo. Ce pomislimo, kaj bi starši Pred desetimi leti odgovorili na slično vprašanje, je malo častno da imajo nekateri starši to težavo. Saj je vendar tako naravno, da slovenski starši pošljejo otroka slovensko šolo in italijanski starši v italijansko. Ali italijanski starši Pomišljajo, v kako šolo naj pošljejo svoje otroke? V naših mestih pa je precej takih, ki vedno poudarjajo svoje slovenstvo in so pred tremi leti neprestano razobešali slovenske zastave, ki pa danes ne čutijo narodne dolžnosti, da svoje otroke pošljejo v slovenske šole. Zakaj tako?
Zdi se jim, da bodo njihovi otroci kot Slovenci prezirani, kot Itali jani pa da bodo spoštovani in bodo imeli tudi več pravic.
Znana je zgodba o sraki, ki se je našemila s pavovim perjem, da je bila lepša. Takim srakam so podobni ljudje, ki zamenjajo svoj jezik, spremenijo svojo narodnost in nazadnje pohabijo tudi svoj pri imek zato, da bi bili »bolj spoštova ni«-Prešeren je imenoval take ljudi »uskoke«- Eno je gotovo: to niso značajni ljudje, temveč srake s pavovim perjem, ki zaslužijo le pomilovanje vseh poštenih Slovencev, in Italijanov.
Na drugi strani pa tudi ni res. da bi se mi kot Slovenci morali sramovati svojega rodu pred komer koli, tudi pred sosedi Italijani ne. Nuše ljudstvo je pošflpno in ni nič manj delavno kot italijansko. (Komunisti pa so komunisti, pa naj bodo Slovenci ali Italijani. Le primerjajte časopisno kroniko! .Zato se po zločinih peščice narodnih izkoreninjencev ne sme presojati ves narod). Naša kultura, jezik, izobrazba ne zaostaja za ono naših sosedov, na kateri koli strani sveta se nahajajo. Le to je, da jo nekateri naši rojaki v mestu malo ali pa nič ne poznajo. In zato jih je sram, da so Slovenci. Ni častno zanje, da svoj narod tako malo poznajo!
Nam se zdi, da je celo v korist staršev in njihovih otrok, da obiskujejo ti slednji slovenske šole, ker imajo tako priliko, da se seznanijo z jezikom in kulturo dveh narodov, svojega in italijanskega; saj je vsem znano, da se na naših šolali polaga prav taka važnost na učenje italijanskega jezika kakor na učenje slovenščine. Kaj pa pomeni znanje jezikov, danes lahko vsakdo ve, ko se narodi tako silno mešajo med sabo. Kolikor jezikov • znaš, toliko mož veljaš. V takih obmejnih krajih, kot so naši. pa je znanje jezikov nujno potrebno za vsakega, ki se hoče uveljaviti na katerem koli polju, zlasti kot trgovec ali obrtnik, ker državff ne bo umetno favorizirala nekaterih ljudi, kot se je godilo v deželi v komaj pretekli dobi. Vsakdo se bo moral uveljaviti s svojimi močmi.
'I'o, kar nekateri Goričani nočejo razumeti, je dobro razumela ustavodajna skupščina v Rimu, ki je določila, da imej vsaka narodnost v italijanski republiki šole v narodnem jeziku. Ima pa naj jih zato. ker izkušnja uči, da je vzgoja, zlasti v ljudski in srednji šoli, popolno uspešna le tedaj,^ če se vrši v materinem jeziku. Tudi v tujem jeziku se otrok lahko izobrazi, toda kaj velikega ne bo nikoli iz njega. Tako je, kakor če bi na črešnjo cepili češpljo: drevo bo sicer rastlo, toda pravega sadu ne bo dalo nikoli.
Predragi starši, Bog vam daje pravico, da vzgajate svoje otroke v materinem jeziku, država vam
kongres mladeničev
Tega kongresa se je udeležilo okrog 350.000 mladeničev K. A. iz Rima in vse Italije. Manifestacija je hila tako veličastna, da bi jo bilo treba na dolgo popisati. I 'parno, da nam napiše kak udeleženec poseben članek o nepozab* nih dneh mladeniškega navdušenja zn božje kraljestvo na zemlji in za Kristu« sovega namestnika sv. očeta.
»Sv. noč«, t. j. sv. maša polnočnica na Trgu sv. Petra od sobote na nedeljo 12. IX. je bila ob bajno razsvetljeni prv cerkvi krščanstva in njenega stebrišča, ki se kot objemajoče roke razteza od ccrkve sv. Petra proti vsem, ki prihaja* jo od blizu in daleč, je bila najbolj gan« ljiva točka bogatega sporeda. Pri tej sv. maši je obhajalo ogromno množico mla« deničev 600 duhovnikov.
V	nedeljo zvečer je govoril mladeničem, ki so napolnili do zadnjega kotič* ka ne le Trg sv. Petra, ampak tudi vso široko Ulico sprave do Angelskega gra* du, sam sv. oče.
Priporočal je katoliškim mladeničem, naj si vzamejo k srcu besede sv. apo stola Janeza, ki jc napisal: »To je naša zmaga, ki premaga svet, naša vera* (1 Jan 6, 4).
Ta zmaga mora bili trojna:
1. Zmana nad zanikanjem Boga, ki se mora zgubiti s sveta. Tu je sv. oče
posebno poudaril, kako neverjetna se zdi možnost zanikanja Boga v časih ta* ko silnega napredka v spoznanju čudo* vitih zakonov v naravi, ki vsi kar vpijejo: Tu je roka neskončno modrega Stvarnika. Omenil je Hrvata Maksa Plancka, ki jc pred smrtjo izjavil, da ga je fizični 'svet .vodil do spoznanja osebnega Boga. Ves tvarni svet od nebesnih teles do podatomskih prvin razo deva spremenljivost in minljivost gmo* tc, ki more imeti svoj izvor le v nemin* ljivcm in nespremenljivem duhovnem bitju izven nje — ki je Bog.
2. Ta zmaga m«ra biti zmaga duha nad materijo, da se ta spravi z duhovnostjo. Ljudje v dobi tehničnega napred* ka in zlasti mladina, bi se tako rada da očarati od modernih pridobitev, so prav posohno potrebni, da jih držii v pravih mejah misel na Boga in na odgo« vornost pred nji:m, kajti sicer jim postane vprav napredek tehnike sredstvo za pokončanje samih sebe. Tehnika brez vere jc slepa sila, ki vse pokonča in napravi človeka nesrečnega, ker po* stane voljno orodje krivice, nasilja in okrutnosti.
3. Ta zmaga mora biti zmaga nad socialno bedo s pravico in ljubeznijo.
Sv. oče je poudar'1, da je socialno vpra* sanje pač tudi gospodarsko vprašanje, a da je še bolj moralno in zato tudi ersko vprašanje. Če greh zavzame take iblike, kakor jih je zavzel v sedanji dobi prevrednotenja vseh vreflnot, ko se belo imenuje črno — in dobro zlo, mi prostora več za drugo kot za vojne, lakoto in smrt. Le apokaliptični jezdec na belem konju Kristus more s svojo pravičnostjo in ljubeznijo premagati greh in njegove strašne posledice.
to pravico priznava, zato ne bodite tako neznačajni in nezavedni, da bi sc tej pravici hoteli odpovedati za skledo leče v veliko škodo svojo in svojih otrok, ki bi jim odvzeli možnost prave vzgoje.
Še to! Ali mislite na to. da se pripravlja vašim otrokom v deže-ali slovenske govorice po ozdrav-jenju od rdeče kuge obilnejši kruh iot drugod?
V	soboto zvečer je govoril poleg asi« stenta K. A. tudi predsednik Italijanske mladine Katoliške akcije prof. Karel Carrctto. Povedal je, kaj pričakuje ka* toliška mladina od tistih, ki imajo dr« žavno oblast v rokah. Od njih pričaku« je »dela in strehe«. Glede duhovnikov je povedal nekaj, kar bi si morali dobro zapomniti tudi noii mladeniči, zlasti dijaki in izobraženci: »Duhovniki božji! Od vas ne zahtevamo kruha in dela, ampak svetosti. Ljubite nas, kot ste nas vedno ljubili, in delajte na to, da bo. mo sveti.« Spregovoril je tudi sovraž* nikom: »Vi ste nam razdejali sedeže naših organizacij, sramotili ste nas ob prihodu v Rim, metali ste na nas kame* nje — in vendar vam pravimo: Ljubimo vas!
Mi nismo delali takih reči z vami, čeprav nas je veliko. Mi vemo, da kriv«
ob osemdesetletnici njihove organizacije
da ni vaša, ampak tistih, ki so zastrupili vašo mladost. Rekli so vam celo to, da mi hočemo vojno. Toda kdor je s Kri« stusom, ne more biti z vojno.«
O,1b koncu je zagotovil vse, da kato liška mladina bo vedno delala za mir in za spravo med narodi.
Take mladine se veselimo vsi in naša želja je, da bi tudi na naši zemlji itali« janska in slovenska mladina delovala v duhu Kristusa, Kralja pravice, ljubezni in miru. Proč z vsem narodnim šo« vinizmom iz katoliških vrst vseh jiaro« dov, zlasti iz tistih, ki so ponosni na to, da so ob nogah namestnika Kneza miru.
Tudi naša mladina naj dvigne visoko katoliški prapor. Če bo verna, moralna, vneta za najbolj vzvišene krščanske ideale, bo znala tudi svoji narod tako ljubiti, da mu bo v korist in ponos. Narod s tako mladino bo nujno užival tudi pri drugih narodih spoštovanje.
Novice iz katoliškega sveta
Papež Pij XII. in ' i«zolktf iz Cin-clnoatija hilandsklm kat. študentom
Knezoškof iz Cincinnatija John T. Me Nicholas jc poslal posebno poslani« co v Roterilam, kjer je sedaj trinajsta misijonska konferenca katoliških študentov. Nadpastir omenja v svojem pismu, kako nujno je treba povečati Ste« vilo prostovoljnih misijonarjev, da bo« do lahko katoliški misijoni po svetu u« spešno delovali.
Nadškofovo poslanico je poslušalo 3600 delegatov, ki so zastopali več mi« lijonov študentov, nato pa so ga ponov* no izvolili za predsednika tega misijon« skega gibanja.
Nadpastir pravi v svojem pismu, da v tem kritičnem času ne sme noben katoliški študent ostati nevtralen, kajti se* daj je čas, ko sc sile dobrega bojujejo s silami teme po vsem svetu. Knezoškof nadalje izraža željo, da naj bi se po« množili prostovoljni misijonski poklici ter dodaja, da ho Amerika skušala na
vsak način pospeševati misijonske po« klice ter bo poslala duhovnike, redov« nike in redovnice ter zdravnike na mi* sijonske postaje, ki so raztresene po vsem svetu.
Papež Pij XII. pa je v posebni posla« nici konferenci in njenim članom podelil svoj apostolski blagoslov ter jih po« zval, da naj neutrudno pomagajo Cer« k vi.
Veroizpovedi v Ameriki
Iz pregleda, ki ga je pred kratkim ob« javila neka ameriška revija, je razvid* no, da v Združenih državah 77.38<i.l88 oseb pripada kakjini cerkvi ali obredu. Preko 60"/o teh ljudi je protestantske vere, ki se deli v Združenih državah na 223 različnih ločin, od katerih je 11 naj« važnejših in imajo dejansko 72°/o vseh vernikov. Katoličanov je 33°/o in Zidov 6 °/o- Preostali odstotek pa tvorijo ver* niki ruske pravoslavne cerkve in grške razkolniške cerkve, dalje poljski uniati in druge manjše skupine.
OKNO V SVET
Italija — in njene bivše kolonije
Vsa pozornost . italijanske javnosti je bila te dni obrnjena v Pariz, kjer je zborovala konferenca štirih zmagoval* cev, da določijo usodo dosedanjih italijanskih kolonij v Afriki. Italija bi rada dobila vse dosedanje kolonije v zaupno upravo pod nadzorstvom ZN, toda zapadni zmagovalci rabijo obrobne države Sredozemlja za varstvo svojih pomorskih zvez z bližnjim in daljnim Vzhodoma in zato bi svojih zasedhenih čet iz Tr^felitanijc in Circnajke ne radi odpoklicali. Pač pa so pripravljene prc« pustiti Somalijo zaupni upravi Italije. Kritrcjo naj bi dobila v zaupno upravo Abcsinija, Fezan pa naj bi upravljala Francija. — Sovjetski zastopnik Višin« ski pa je že pri prvi seji rekel, da stoji Rusija na stališču, naj bi sc vse bivše kolonije izročile ' zaupno upravo Ita* liji. Obdolžil je zapadnjakc, da si ho« čejo razdeliti kar sami ves plen — češ: kaj pa ostane meni, če boste vi vse pograbili? Zato dajte rajši vse Italiji na« zaj. Sam pri sebi pa je modroval pri« bližno takole: Prej ali slej bo zmagal v Italiji komunizem in tedaj bodo itali« janske kolonije vendar padle pod Vzhod« ni blok. Ako so pa ob Sredozemskem
morju angleške, ameriške in francoske čete, ne bo komunistična vlada v Italiji dolgotrajna, četudi hi se Togliattiju po« srečilo z notranjimi nemiri vpeljati tamkaj diktaturo. Zato je Višinski pri tej seji 15. 9. predpoldne igral navidezno vlogo velikega zagovornika Italije.
To neiskrenost je dokazal že isti dan popoldne pri drugi seji, ko je v naspro.* ju s tem, kar je zjutraj predlagal, stavil nov predlog, naj Italija ne dobi nobene kolonije v zaupno upravo, ampak naj vse upravljajo ZN skozi deset let. Po tej dobi naj dobe ta ozemlja samoupra* vo. S tem je bila mirna poravnava iz* ključena in vsi štirje zastopniki velesil so tajniku ZN Trigve Lie*ju sporočili, naj to sporno vprašanje reši plenarna seja Združenih narodov, ki bo zasedala v tekočem septembru v Parizu. Tam pa se bo ponovila stara igra. Sovjeti bodo nasprotovali predlogom zapadnjakov in rešitve ne bo tako hitro.
Potreba po kolonijah
Italija bi zaradi preohljudcnosti v do« movini krvavo potrebovala kolonije, v katerih si je nabrala že mnogo zaslug za civilizacijo in je vanje vložila zelo veliko narodnega kapitala. Zal, da je pri tem bilo tudi mnogo zlorabe. An«
gleži ji očitajo, da je Eritrejo rabila kot odskočno desko za imperialistični na« pad na neodvisno Abcsinijo in da se zato zdaj Mussolinijevi grehi maščujejo nad cclim narodom. Vendar moramo upoštevati, da zapadnjake pri tej stvari ne vodi kak čut nasprotovanja proti Italiji, saj jo vendar obsipajo z vsemi mogočimi podporami. Zavezniki imajo pred očmi zdaj v prvi vrsti strategične ozire: zavarovati si hočejo plovbo po Sredozemlju in s tem postaviti proti« utež proti možni komunistični poplavi Grčije in Italije same. Zato bi jim Ita« lijani ne smeli toliko zameriti, dasi jim trenutno zadržanje zapadnikov ne uga« ja, ker žali njih narodni ponos. Saj se bo dalo to še popraviti, ko bo odstra* njena komunistična nevarnost.
Notranja politika
Italijanska notranja politika pa se razvija v parlamentu, ki se je v sep« tembru zopet sestal. V glavnem se ponavlja stara muzika. Levičarji ovirajo resno delo s svojimi interpelacijami, ki so v glavnem naperjene proti notranje* mu ministru Scelbi, češ da zlorablja policijo za preganjanje nedolžnih komu* nistov. Ta jim krepko odgovarja in dokazuje vso njih zahrbtnost pri hrambi teli »nedolžnih ljudi«, o katerih že vsi vedo, da so hoteli zanetiti novo revolu« cijo v državi.
Sindikalni opori
Velik del delavstva je že sit komu* nističnih političnih stavk in se znova organizira v nepolitični strokovni de* lavski organizaciji ACLI, ki ima te dni svoje narodno zborovanje, da sc končno pretrže sindikalna diktatura, ki je vse delavstvo vklepala v komunistični jarem. Predsednik Zveze krščanskih de-lavccv v Italiji Stojchi jc na tem zbo* rovanju na podlagi dokumentov, ki jih je prečital, jasno dokazal, da l«ži vsa odgovcornost za današnje razcepljenje delavskih sindikatov na zlorabi delav« skih mas od strani komunističnih vodi« teljev v zgolj politične svrhe.
Bivia zveza sindikatov
Pred štirimi leti so vsi voditelji de* lavskih sindikatov s podpisom enotne zveze vseh delavcev v Italiji slovesno obljubili, da se bodo delavski sindikati vzdržali vsake strankarske politične akcije. Dočim so se voditelji 'krščansko usmerjenega delavstva točno držali te obveze, so voditelji levičarskih delavcev vsaj štirikrat že napovedali splošno -.tuvko vsem italijanskim delavcem, pa ne za kako zboljšanje njih gmotnega stanja, ampak iz čisto političnih nagi« hov: v primerih Parri, Trilo, Don Unsilio in Marshallovega načrta. Po napadu na Togliattija pa so s pomočjo delavstva hoteli zanetiti v Italiji kar celo revolu« cijo. Zato so levičarji sami krivi, če se danes krščanski delavci organizirajo v svoji lastni strokovni — sindikalni zvezi.
Treba je le odobravati, da bo nova sindikalna zveza prinesla zlasti delavstvu več luči in svobode. Naj pa služi to vsem delavcem in inteligentom v opomin, kako prav je imel pokojni pa* pcž Pij XI, ko je prepovedal vsako so* delovanje s komunisti, ne lc na sindi« kalnem, ampak celo na karitativnem polju. Stokrat so se že opeharili kato« liški ljudje in organizacije, ko so segli v »ponujeno komunistično roko«. Naj bi bilo že dosti teh bridkih dosedanjih zkusenj.
Italijanske finance
Naše finančno stanje ni rožnato, je rekel finančni minister Pella, a tudi ni vznemirljivo. Počasi se le boljša. Dokaz za to: v poračunu za 47 * 48 je bilo stroškov 1548 milijard, dohodkov 827 milijard, primanjkljaja 721 milijard. V proračunu 1948 - 49 bo stroškov 1087 milijard, dohodkov 705 milijard, pri* manjkljaja 382 milijard. — Papirnatih bankovcev kroži po državi sedaj za 858 milijard vštevši zavezniške bančne liste. Draginja jc narasla od lani povprečno za 8 odstotkov, kar pa je pripisati dej* stvu, da je bila ^ipravljcna politična cena kruhu in testeninam.
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev. 38
Berlin in Moskva
V vseh razgovorih v ; 'h estih med Zapadom in Vzhodom se i aže taktika zavlačevanja. Nazadnje so dali zapadli: zavezniki Molotovu izbiro, ali naj toč« no odgovori na vsa stavljena vprašanja, o katerih so razpravljali že toFkc tednov, ali pa se oni vrnejo domov. Dolo« čili so mu tudi rok, do katerega hočejo imeti odgovor, in ta poteče 20. sep« tembra.
V Angliji so pesimistični in ne verujejo, da bi Sovjeti opustili blokado Berlina, ker je tam začela zdaj pravi lov na nemške prebivalce, ki ne trobijo v komunistični rog; masovno jih zapi« rajo. To je pač slabo znamenje, da bi i Sovjeti hoteli kako spravo z zavezniki. Zato so se Angleži začeli pripravljati že v njih lastni državi na obrambo za primer vojne. Govori se že o novih zakloniščih proti atomski bombi, ki naj bi bili v načrtih angleške armade. Mar« šal Montgomcry je odpovedal razna po« tovanja, ki jih je že imel v načrtu, pri« pravlja pa načrt za obvezno podaljšanje vojaške službe in organizacijo civilne službe. Pač zelo pomembna dejstva. Morda bo vse to le pripravilo Sovjete
—	ako res ne žele vojne — da bodo dali zadovoljiv odgovor, predno se od« peljejo zastopniki zaveznikov “iz Mo« skve. — Tragedija tretje svetovne vojne bi bila katastrofalna za vse •človc« štvo, predvsem pa za tiste, ki to vojno pripravljajo in vsako delo za pravično pomirjenje med narodi odklanjajo.
Palestina
Od ZN naprošeni in pooblaščeni pomirjevalec Palestine grof Bernadottc je bil v samem Jeruzalemu dne 17. d, ob belem dnevu ustreljen, ko se je v avtu peljal iz judovskega dela mesta. Par mož, oblečenih v judovsko vojaško obleko, je z brzostrelko posejalo grofov avto in ubilo njega in njegovega spremljevalca. To dejanje bo gotovo prevsmerilo simpatije, ki so jih imeli mnogi mogočni narodi do Židovske države.
Truplo rajnega so pripeljali v Rim in od tu ga bo spremljala njegova tako hudo prizadeta vdova domov na Švedsko.
Obseg zračnih doba« Berlinu
Ameriško letalstvo je v prvih 62 dneh blokade, to je do 26. avgusta, prepeljalo v prestolnico skupno 100.391 ton živil, premoga in drugih najpotrebnejših stvari. Za izvršitev tega dela so letala mo« rala izvršiti 15.587 poletov. Dobave so dosegle višek 24. avgusta, ko so letala s .394 poleti pripeljala v mesto 3.028 ton blaga. Na letališču Tcmpelhof pri Berlinu pristane ameriško letalo vsake tri minute in 39 sekund.
Koreja
je*v podobnem stanju kot Nemčija. Sc« verni del je zaseden od Sovjetov, južni od Zaveznikov. V prvem vlada dikta« tura, v drugem so si ljudje v svobodnih volitvah izbrali demokratično vlado. Mednarodni dogovor pa sc glasi, da mora vsa Koreja postati samostojna država.
Združene države nudijo razaeljencem streho in delo
Ameriški kongres je odobril zakon, ki dovoljuje v prihodnjih dveh letih 205.060 evropskim razseljcncem nastani« tev v Združenih državah, ako sta jim tam zagotovljena stanovanje in za« poslitefv.
Ponudba stanovanj in zaposlitev je že sedaj tako velika, da prekaša potre« bo 50 « 60.000 razseljencev, ki bodo lahko dospeli v Združene države do polovice 1949.
Urh in Žef
Ko je g. dr. France odhajal, sem se mu ponudil za spremljevalca. Med pot« jo sva govorila o versk’h razmerah v teh krajih. Marsikaj zanimivega sem zvedel.
Duhovnija, kjer se nahaja, šteje 25 tisoč duš. K nedeljski sv. maši hodi ka« kih 700 ljudi Mnoge kmetije so preveč oddaljene, do 5 ur naokoli. Mnogi pa tu« di zato ne hodijo k sv. maši, ker niso skoraj prav nič poučeni o verskih res« nieuh, o sv. maši in zakramentih. V šoli ni bilo verskega pouka. Zdaj imajo ve« rouk v šoli, a ga učijo učitelji. V cerkc« so otroci večinoma hodili le k pripravi za prvo sv. obhajilo. Ko so bili pri prvem sv. obhajilu in se nato dali v tea« tralni pozi fotografirati, je bilo navad«
Sijajni izgledi za ameriško žetev
Ameriško poljedelsko ministrstvo je včeraj objavilo poročilo, da je pričako« sati, da bo ameriška letošnja žetev naj« večja v zgodovini Združenih drža . Letina koruze bo znašala verjetno kak« šilih 3. 506 milijonov bušljcv. Proizvod« nja pšenice pa bo po napovedi pre^pgla za 36°/n povpreček 943 milijonov bušljcv iz zadnjih 10 let. Tej izredni letini bo poleg ugodnega vremena pomagala tudi vedno večja uporaba zelo donosnih me« šanih vrst žita, ki je povedla do vedno večjega naraščanja proizvodnje.
Bušclj je enak 25 kg.
V ZDA zidajo na vso moč
Velika gradbena dejavnost, ki so jo zaznamovali v Združenih državah v zadnjih mesecih, zaposluje zelo veliko število gradbenih delavcev. V juniju so pričeli graditi nove zgradbe v skupni vrednosti 1.605.000.000 dolarjev in se je zato število zaposlenih delavcev poveča« hi /.a 133.000 oseb ter tako doseglo 2,182.000, kar je najvišja številka po rekordu v novembru 1942. Ta številka prekaša za 225.000 število iz junija 1947 in za 75.000 povojni rekord iz septem« bra 1947.
V Braziliji
je utonil misijonski škof msgr. Gonza« les, ko je šel obiskovat svoje vernike, raztresene po širnih džunglah Južne Amerike. Z njim sta se ponesrečila še oba njegova spremljevalca, neki misijo« nar in neki domačin.
INohamedanci in komunizem
Iz nrsijnnskih dežel prihajajo poročila, da so povsod moliamcdanci najbolj odločni nasprotniki komunizma. Ker verujejo v Boga, so neizprosni sovraž« niki vseh, ki ga tajijo. Zato pa komuni« zem ne more imeti kaj posebnih uspe« hov nikjer, kjer so mohamedanci v ve« čini. Tega se komunisti dobro zavedajo. Zato pa so v misijonih osredotočili svo« jo propagando na one narode, ki so še pogani.
To je baje tudi razlog, zakaj boljše« viki tako zelo podpirajo ustanovitev nove židovske države v Palestini. Lipa« jo, da bodo le s pomočjo Židov prodrli v arabski in mohamedanski svet s svo« jim naukom.
DUHOVNIKOM BEGUNCEM
sporočamo, da imamo v rokah izjavo nadškofijskega odinariata v Quitto « E« kvador, s katero obljublja tamkajšnji prevzv. g. nadškof, da sprejme pet slo« venskih ali hrvatskih duhovnikov brez« domeev v svojo škofijo. Sobrat« rojak, ki je tam že čez eno leto, nam piše: »Zakaj se nihče ne priglasi za sem? Ne bojte se vročine in strahov iz bajk sred« njega veka! Gorati predel Ekvadorja je ves kot naša domovina; ponekod so kraji lepi kakor naša Goriška, kot naša Gorenjska, v višjih legah kot Švica.
Za kmetske begunce
Pa tudi za pobegle slovenske poljedelce bi bil tu primeren kraj njih be« gunstva. Novi državni predsednik g. Plaza je sam veleposestnik, obenem navdušen kmet in živinorejec, ki se bo zanimal za gospodarski dvig ter za po« večanje poljedelskih pridelkov; kave, kakaa, banan, sladkorja, riža, koruze, pšenice, rži, ječmena, tropskega in našega sadja itd. Ker so ogromna zemljišča še prazna in neobdelana, sem prepričan, da se bo za solidno in pridno kmečko ljudstvo, kakor je naše, zelo zanimal. Kdaj pride prva skupina naših beguncev iz Bagnolija in iz goriške okolice sem? Vse gre le v Argentino.«
Manjka pač v naši bližini ekvadorske« ga konzula in ves begunski prevoz je
no konec njihovega življenja s Cer« kvijo.
Tukaj je vse polno takih ljudi, ki se imajo za dobre katoličane, če so kršče« ni in katoliško poročeni, če so prejeli prvo sv. spoved in. sv. obhajilo in če po« šiljajo otroke k prvemu sv. obhajilu ter se za sklep krščanskega življenja dajo cerkveno pokopati. Mnogi sc dajo kr« stiti šele pozneje. Prav ta teden je naš g. dr. krstil nekega fantiča, ki je prav junaško stal pri krstnem kamnu.
Ko je Peron vpeljal v šole eno uro krščanskega nauka na teden, je bilo prav čudno, da niso duhovniki radi šli v šolo, ampak so prepustili verouk učiteljem, ki ne hodijo v cerkev in še sami le prav malo poznajo katekizem, ki ga učijo kakor druge šolske predmete.
Vendar je razumljivo, da duhovniki niso mogli sprejeti poučevanja krščan« skega nauka v šoli, ker jih je zelo malo. V tej škofiji, ki šteje poldrug milijon
potom IRC) za sedaj usmerjen v Argcn« tino, ki se je prva zanimala za begunec, poslala v Italijo posebno komisijo in navezala srikc z našim begunskim od« borom v Rimu. Menda bi bila najboljša poteza, če bi ekvadorska vlada naslovila na IRO poziv, naj usmeri svoj prevoz tudi v njeno državo za vse one begunce, ki se za tja priglasijo.
Prevzvišcnemu g. nadškofu Karlu Ma« ria iz Quitto, ki je poslal za naše Do« brodelno društvo tudi izdatno podporo v' denarju, izrekamo globoko hvaležnost /a Njegovo vsestransko naklonjenost, našemu častitemu sobratu pa iskreno zahvalo za njegovo neumorno prizade« vanje v prid naših bednih brezdomcev
—	beguncev.
r Domače novice n
Pričetek šolskega leta 1948 — 49
Šolsko skrbništvo odreja, da se tudi za slovenske šole »a Goriškem začne novo šolsko leto v četrtek 23. t. m.
Vse učiteljstvo ‘je vabljeno, da sc istega dne udeleži učiteljske konference po uradnem vabilu.
Dne 24. t. m. ob 8.30 začnejo vsi po« pravni izpit’. Prizadeti šolarji naj bodo točni, ker bi morali v primeru ncopra« vičljivc zamude ponavljati razred. S sc« boj naj prinesejo pisalno orodje!
Od 24. do 30. t. m. se vrši vpisovanje za učence vseh razredov.
V	prvi razred se vpisujejo letos otro« ci, ki so rojeni v letu 1942 in oni iz leta 1941 , ki se niso lani vpisali. Za vpis novoobveznih je treba predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju. Obe listini sta prosti pristojbin in se dobita na žu« panstvu. Kdor hi ju ne mogel dobiti pravočasno, mora vpis izvršiti vseeno v času od 24. do 30. t. m. in bo listini predložil pozneje.
Starši ste vabljeni, da izvršite vsi svo« jo dolžnost in si tako ohranite svojo čast.
Vpisovanje se vrši za vsak šolski okoliš na sedežu šole vsak dan od 8. do 12. ure.
Ker je število novovpisanih v prvi razred važno radi pravočasne nastavitve učnih moči. Vas toplo prosimoj da bodite točni in da vpisa ne odlagate na zadnji dan ali celo preko, ker bi to bilo le v veliko škodo šoli.
Prišle so iz Rima dvojezične tiskovi« ne za izpričevala, ki bodo na vseh šolah pripravljena do dneva vpisovanja. Otroci, pridite torej k vpisovanju že prve dneve, da boste prej videli svoje lansk«; rede!
Starši so naprošeni, da preskrbijo svojim otrokom pravočasno potrebno obleko in obuvalo, da sc tako izognemo vsakemu neredu. Šolskih potrebščin ne kupujte nobenih, dokler ne bodo otroci dobili navodil od svojih učiteljic!
Prvi dnevi pouka so za deber uspeh največjega pomena in jih torej ne sme« mo omalovaževati!
Imejte vsi polno zaupanje v naše šole, ki so kot vse druge državne in polno« pravne. Še več! Edino te Vam nudi« jo izobrazbo v dveh jezikih in priprav« ljajo Vaše otroke za naloge, ki nam jih življenje stavi tu na Goriškem.
TRŽAŠKIM BRALCEM UKINJENEGA „T E D N A“ Prihodnjič bosta „Urh in Žef“ vsaj začasno nehala s svojim dopisovanjem. Za podlistek bomo nato objavili še zadnji dve poglavji zanimive povesti »Pokojni župnik Kampens“, ki je izhajala v „Tednu“. Poglavji bosta gotovo zanimali tudi naše bralce. Naročite se na list ali kupite ga pri Fortunatu v Trstu.
duš, je le 70 svetnih duhovnikov. To je nekako toliko, kakor če bi premogli Slo« venci le 70 mašnikov. Do tega doslej mi Slovenci niti pod Titom še nismo prišli. — Pravijo pa, da si v tej škofiji niti ne želijo dosti več duhovnkov. Ta« ko silno je ukoreninjeno njihovo dose« danje pastirovanje.
Ali veš, kaj delajo ti gospodje? Ka« plan (tenente eura) mašuje in spovedu« je, kolikor jih pač pride, pridiga pa samo ob večjih praznikih. Zvečer ima bla« goslov. Čez teden sedi ves dan, dopol« dne in popoldne od 3. ure dalje v pisar« ni in daje krstne liste itd. Prcvidevat hodijo le malo. Izven bolnic sc da le malo ljudi prevideti, pa še v bolnicah ne prejmejo vsi vermki zakramentov za umirajoče. Včasih kličejo duhovnika tu« di izven bolnice k umirajočemu, a več« krat šele tedaj, ko Je že mrzel.
Pa ne pohujšujmo se nad Argentinci s tako pičlim številom duhovnikov in
DEKLETA, POZOR!
7m vas ho v nedeljo 26. IX- oh štirih popoldne pri Sv. Antonu v Gorici poseben shod.
Slišule boste, kuj v tej dobi narod in Cerkev od vas prav posebno pričakujeta.
Ustavo deželne avtonomije
za furlansko in goriško pokrajino je izdelalo Furlansko ljudsko gibanje (Movimento Popolare Friulano) v Vid« mu. Svet, ki je imel nalogo, da izdela ustavo, je zasedal v Vidmu 28. in 31. avg. ter 3. sept. pod predsedstvom vi« demskega advokata in senatorja Tessi« torija. Člani sveta pa so bili številni pristaši furlanske avtonomije iz raznih strank. Zastopana je bila tudi slov. manjšina, in sicer sta jo zastopala dr. Kacin in dr. Sfiligoj. Iz GcTrice je bil član sveta tudi dr. IJugucs, ki je pod« predsednik MPF. Iz vsega se zdi, da imajo vodilni politiki v Vidmu več uvidevnosti za potrebe slov. manjšine kakor v Gorici, zlasti pa več kakor na goriškem županstvu.
Nekaj z goriškega gradu
Goriški grad je brez dvoma ponos Gorice. Odkar so ga pred leti lepo ob« novili in uredili njegovo notranjščino ter olepšali tudi ves griček, na katerem je sezidan, je postal tudi priljubljena točka nedeljskih izletov in večernih sprehodov za Goričane, ki si žele nekaj čistega zraku in lepega razgleda.
Med vojno so Nemci na gradu imeli svojo opazovalnico. Na' grajskem dvo« rišču so tudi streljali talce. Privezali so jih k drevesu, ki stoji na dvorišču, in petem usmrtili. Grajsko dvorišče je bilo med vojno večkrat krvavo. Prebivalci z gradu vedo povedati, kako so večkrat čuli streljanje izza grajskega zidovja in tudi videli krvave avtomobile, ki so vo-z li ustreljene žrtve. Vsem nam jc v spominu neki proglas, s katerim je nem« ško poveljstvo naznanilo, da so bili za represalijo zaradi nekega ubitega nem« škega vojaka ustreljeni na gradu štirje talci. Med njimi so bili trije italijanski partizani.
Po vsem tem sc je zdelo, da bo postal goriški grad res narodni spomenik v polnem pomenu besede. Spomenik ne samo kot priča najstrašnejše zgodovine goriškega mesta, temveč še bolj kot pri« ča »krvave rihte« iz hudih vojnih let.
Toda po vojni so se na grad naselili vseh vrst špekulanti in odprli tam svojo obrt. Najprej se je odprlo plesišče pri »Zlati svetilki« izven grajskega obzidja. Tam so cele noči preplesali »za zlatih časov« ameriške vojske. Nato so prenc« sli plesišče v grad sam. Tako smo le« tošnjc poletje slišali, da so v mesecu avgustu v gradu imeli kinopredstave in tudi plese. Zadnje dni avgusta pa so na dvorišču, ki je najbrž še krvavo od krvi talcev, imeli »variete«, pri katerem so plesale skoro popolnoma nage ženske, in priredili še druge slične malo izpodbud« ne nastope. Ta teden pa je bil na vse to na istem dvorišču koncert umetnikov z modernimi skladbami.
Iz vsega sc vidi, da je goriški grad postal nekako gnojišče, kamor mečejo moralne smeti, a včasih tudi kako dra« gocenost.
Vprašujemo se: Kako to, da mestne oblasti, ki so dolžne skrbeti za dobro ime Gorice, trpijo in dajejo celo svoje odobrcnje za tako zlorabo prostorov goriškega gradu?
DAROVI:
S. A. 100; N. N. 100; N N, 100; N. N. iz Rojana 4000; prijatelj iz Trsta v proslavo 25«letnice kralja Petra 1000,— lir.
Bog povrni!
s tako pomanjkljivim verskim poifkbm; saj veš, da v primorskih mestih niso razmere v tem pogledu mnogo boljše..
Ker duhovniki le malo pridigajo in se z ljudmi le malo pečajo, nimajo dosti prilike, da bi z njimi prišli navzkriž. Duhovnik sc navadno lahkomiselnim ljudem zameri radi svoje gorečnosti. Rad bi, da bi bili bolj sveti in goreči za dobro, pa priporoča in po cerkvenih navodilih tudi zahteva to in ono, kar ne pri« ja človeški duhovni lenobi, lagodnosti in mlačnosti v službi božji. Večkrat mo« ra tudi prav resno posvariti pred razni« mi nevarnostmi in grajati to in ono razvado, pa je ogenj v farni strehi in po« hujšanje v vseh'hribih in dolinah.
Tukaj tega ni. Duhovnik svoje ovčice pase z zelo milo roko in prav prijaznim obrazom. Da, to moram tu pripomniti, da so ljudje v tej deželi silno ljubezni« .vi, prijazni, olikanega vedenja in da sc le redko prepirajo. Mi smo večji grobja«
Izza zavese
Birma v Šturjah
15. 8 . so imeli v Šturjah sv. birmo. Pri jutranji sv. maši ob 6h je bilo skup« no sv. obhajilo birmancev in botrov. Tudi drugi so pristopili v lepem številu. Ob 9. uri je maševal msgr. dr. Mihael Toroš. Šturskih birmancev je bilo nad 300, iz Lokavca 100, iz Cola 25, vseh skupaj 600. Birmovanje se je končalo ob 1. 30 popoldne. Šlo jc vse lepo v rc< du. Bili so na splošno vsi zadovoljni in veseli. Vsa čast gre pevcem, ki so ves čas od 9. ure do konca birmovanja lepo prepevali Marijine in druge pesmi. Cer« kev je bila lepo okrašena. — Prvo sv. obhajilo so imeli na praznik sv. Antona Pad.; 20 deklic in 14 dečkov. Na Mari« jino vnebovzetje popoldne je bila birma v Ajdovščini, ob 6. uri zvečer na Plani« ni. Na obeh krajih je bilo vseh birmancev 300.
Iz Lokavca
Drugo nedeljo v avgustu smo imeli redko slovesnost zlate maše, katero je daroval naš č. g. Henrik Černigoj pri Novem sv. Lovrencu, čigar »šagro« smo praznovali isti dan. V krasno okinčano cerkev je šel zlatomašnik v spremstvu duhovnikov in sorodnikov. Pred vrati so čestitali slavljencu fant in dve deklici, pevci pa so mu zapeli. Zlatomašnik jc bil vidno ginjen radi hvaležnosti in lju« bežni svojih ovčic izpod Čavna in iz tujine. Cerkev jc bila natlačena do zud« njega kotička in še veliko jih jc ostalo zunaj. Popoldne ob 5h je bil govor, na« to procesija, katero je vodil administra« tor msgr. Toroš. Najsvetejše so sprem« ljalc deklice z gorečimi svečkami. K slovesnosti je pripomoglo lepo vreme. Toliko ljudi še ni bilo v vasi.
Policija je zaprla že pred časom Io» žeta Rebeka, znanega pod imenom Pu-lacijo. češ da je dejal, da je Tito ušel. Pred kratk;m so zjiprli znanega fužinar« ja Poldeta Delfabra, ker je imel preveč železa doma v zalogi. Poleti smo imeli hudo točo, ki -je zlasti prizadela podča« venski del, in povodenj, ki jc napravila veliko škodo po njivah in travnikih.
Najnovejša zgodbica iz Ajdovščine
Oblasti so v veliki zadregi, kako pre« prečiti romanje k svetogorski Kraljici, ki se vedno bolj širi med ljudstvom, pa se oglasi nekdo: Jaz Vam povem, pa mi morate obljubiti, da me potem ne za« prete. Ko mu to res obljubijo, se mož odreže: Mater božjo dol, Tita gor, pa ne bodo ljudje več hodili na Sv. goro. In moža niso zaprli.
Malo semenišče v Pazinu
je zaplenila jugosl. vojaška oblast za svoje namene. Protesti v Zagrebu niso nič zalegli. Prihodnje leto bodo morali odpreti malo semenišče v prostorih nekdanjega samostana pri sv. Petru v Šumi blizu Žminja.
Tako gredo vse naše kulturne ustano« ve isto pot: v Trstu so Slovenci pred vojno zgradili krasno šolo sv. Cirila in Metoda, sedaj je tam komunistična ti« skarna. V Pazinu so Hrvati zgradili krasno stavbo za dijake in semeniščni« ke, sedaj bo tam kasarna. — In to se i« menujc kraja in tatvina, ne pa skrb za ljudski blagor.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
ni, a nn^la smo zato bolj iskreni in manj hinavski. Morda je treba naši is« krcnosti pripisati tudi dejstvo, da sc n. pr. naši malopridneži ne sramujejo pred vsem svetom razkazovati svoje grdobije, katere naši bratje zagovarjajo in nas s tem vse skupaj spravljajo ob ugled.
Spet sem zašel na drugo polje. — Torej duhovniki v Argentini stavijo svo« jim vernikom prav majhne zahteve. Za« to je ljudstvo z njimi zelo zadovoljno, jih visoko ceni in spoštuje. V vlakih in na avtobusih ljudje odstopajo duhovni« ku sedež itd. Toda župnikov ne vidiš zlahka v javnem avtobusu, ker mnogi izmed njih imajo svoje avtomobile. To kaže, da jih ljudstvo oh priliki porok itd. dobro plačuje in da niso taki reveži kot sedanji slovenski duhovniki, ki so postali pravi nemaniči, odvisni od same ga usmiljenja dobrih vernikov, ki so navadno sumi le reveži.
(Nadaljevan je sledi.)
*
V