Iz delovnih kolektivov naše občine Jugotekstil — Impeks Znanje kot naložba za prihod-nost. Delovna organizacija Jugotekstil-impeks je v sode-lovanju z Ekonomsko fakulte-to Boris Kidrič, Ljubljana, že drugič organizirala šolo med-narodnega poslovanja, ki se jo je udeležilo 27 slušatejjev. Os-novni namen te šole je zado-voljitev potrebe po znaryu in posodabljanju, saj je znanje treba upoštevati kot poslovni faktor, ne samo sedaj ampak tudi v prihodnosti. Znai\je, kreativen človek in računalni-ški sistemi bodo morali v pri-hodnosti biti tesno povezani za prihodnost, kajti tisti, ki ne razmišlja o svoji prihodnosti, je veijetno tudi ne bo imel, je v razpravi dejal generalni di-rektor dr. Anton Hrastelj. Program šole je tipično in-terdisciplinaren in intersi-stemski, kar so zagotovili pre-davatelji iz izobraževalnih ustanov, različnih ozd, bank in drugih institucij. Teme so aktualne in take se vežejo na daljši rok. Metalka Ljubljana Vedno več osebnih raču-nalnikov. V Metalki smo izve-deli, da imajo trenutno 43 osebnih računalnikov (PC) in 12 terminalov, ki jih bodo predvidoma dobili oktobra. Dobili bodo še tri tiskalnike z večjo zmogljivostjo, ki jih bo-do uporabljali v finančno-ra-čunovodski službi. V septem-bru naj bi prišel v hišo tudi novi računalnik IBM. Tudi upokojenci so del Me-talke. Upokojenci Metalke so se sredi junija zbrali v počitni-škem domu v Fiesi. Na že tra-dicionalnem srečanju sejih je zbralo nekaj čez sto, dobra po-lovica vseh upokojencev. V imenu sindikata jih je pozdra-vil Peter Bulat, spregovoril pa jim je tudi generalni direktor Joško ŠtrukeU. Ko je govoril o sedanjem gospodarjeiyu de-lovne organizacye, je med drugim povedal, da v Metalki zadnje čase veliko razmišljajo o svoji prihodnosti in da bo svoj razvoj gradila predvsem na znanju. Obenem pa je upo-kojencem dejal, da so po-memben del Metalke, saj lah-ko tudi oni ponesejo med Iju-di dobro ali slabo ime delovne organizacije. Stanovanjsko podjetje Ljubljana Dražje stanarine - manj za amortizacijo. Po družbenem dogovoru o skupnih izhodiš-čih za oblikovanje stanarin je za leto 1987 v Ljubljani dogo-vorjena stopnja stanarine 2,04 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. V začetku februaija letos, so uveljavili 57% pove-čarye stanarin. Da bi do konca leta zadržali dogovorjeno stopnjo stanarine, ob upošte-vanju gibanja cen, je bilo po-trebno s 1. julijem letos reva-lorizirati stanovanjski sklad. Stopnjo 2,04% od tako ugo-tov^ene revalorizirane vred-nosti bodo dosegli s 55% po-večaryem stanarine s 1. 7. 1987. Povprečna letna delitev stanarine se spremeni toliko, da se za pokrivanje amortiza-cije nameni nekoliko manj sredstev (prej 33,33% stanari-ne in sedaj 30,65% stanarine) in se ta namenyo za vzdrževa-rye stanovaiyskega sklada (za vzdrzevarge preg 43,76% sta-narine, sedaj pa 46,44%). Za pokrivaiye drugih potreb se namenijo sredstva v enakem deležu in sicer: za upravljanje 15,20%, za funkcionalne stro- ške in civilno zaščito 6,73% in za računalniško opremo 0,98% stanarine. PTT Ljubljana Letošnje naložbe 17,6 mili-jarde dinarjev. Najpomemb-nejši točki dnevnega reda za-sedanja skupščine OSIS za ptt promet Ljubljana, sta bili poročilo o ispolnitvi naložbe-nega načrta s poročilom o združevanju sredstev uporab-nikov za preteklo leto ter obravnava in sprejem nalož-benega načrta za letos. Letoš-nje naložbe so ocenjene na 17,6 milijarde dinarjev. Od te-ga denarja naj bi šlo 39 odstot-kov za naložbe skupnega slo-venskega pomena, 30 odstot-kov za naložbe, ki jih prenaša-jo iz lanskega leta in 31 od-stotkov za nove naložbe. Za-radi slabe akumulative in re-produktivne sposobnosti Po-djetja za ptt promet Ljubljana bodo lastna sredstva v naj-boljšem primeru znašala 4,5 milijarde dinaijev ali 26 od-stotkov vsega načrtovanega denaija. S posojili bodo lahko predvidoma pokrili 34 odstot-kov finančne konstrukcije ali 6 milyard dinaijev, medtem ko naj bi 7,1 milijarde dinar-jev ali 40 odstotkov združili uporabniki. Ljubljanska banka Ljubljana r Na Kraigherjevem trgu. Nove prostore na Kraigher-jevem trgu je v imenu grad-benega odbora predal svoje-mu namenu predsednik po-slovodnega odbora LB - Sta-novanjsko komunalne banke Slavko Korbar. Največji desetnadstropni objekt je namenjen od prvega do šestega nadstropja poslo-vanja LB - Stanovanjsko-ko-munalne banke, nad njo pa bodo prostori še za LIZ Inže-niring, Rudis Inženiring, Ju-goagent, Sikop, Gradis in IT-KO. Vseh investitorjev oziro-ma organizaciji, ki so združile denar, je kar 35. V objekt, ki so ga predali svojemu name-nu, pa je bilo do sedaj vlože-nih 7,5 milijarde dinaijev, v tem znesku pa niso všteta sredstva, ki so jih investitoiji vložili v končna dela in v na-kup opreme. Cela površina ploščadi meri 140.000 m2, od tega je 48.000 m2 uporabnih površin. Uspeh banke odvisen od znanja delavcev. Izhodišče za razpravo o izobraževanju bančnih delavcev je bil pro-gram Ljubljanske banke do leta 1990. V njem je kot te-meljni strateški cilj določeno, da mora Ljubljanska banka postati najbolj kakovostna banka v Jugoslaviji. Prvotna zahteva, da je nujno postreči stranko pri bančnem okencu čim hitreje in s čim maiy re-klamacijami, ne vzdrži več. V sodobni bančni organizaciji jo temelj delavčevega dela zna-nje s področja organizacije lastnega dela, znanja po spo-sobnosti za načrtovaiye raz-voja banke in bančnega dela y naslednjih letih, informacij-sko znanje, in kontrola zna-rya. Šole ne dajejo usposob-Ijenega bančnega delavca: banka mora še vedno sama usposabyati delavce za banč-niška dela. Pri uresničevanju ciljev kadrovske politike pa bi bilo napačno, če bi povečali zgolj formalno doseženo izo-brazbo, saj je očitno, da brez stalnega izobraževanja ob de-lu in prenašaiy'u izkušenj na mlajše sodelavce banka ne bo mogla biti zadosti učinkovita. Zato omogočajo slehernemu delavcu, ki se želi izobraževa-ti, da si to znanje pridobi. To pa je tudi glavna sestavina razvojnega načrta banke. V banki je zaposlenih 14.000 de-lavcev, od tega 1500 z visoko ali višjo izobrazbo. Ta ogrom-na akumulacija znanja pa ostaja neizkoriščena, če pri-dobljene izkušnje in znanje ne prenašajo na mlajše kadre. Gradis Ljubljana Razvojno raziskovalno de- lo. Razvojno raziskovalna enota Gradisa je pri razvijanju in snovanju lastnih tehnolo-ških in opganizacijskih rešitev dosegla že vrsto lepih uspe-hov. V razvojno raziskovalno delo so vključeni visoko stro-kovni kadri Gradisa, sodelu-jejo pa tudi z zunanjimi insti-tucijami. V okviruenote sode-luje še Indok center, katerega naloga je spremljanje in po-sredovanje informacij in re-zultatov lastnega raziskoval-nega dela. Materialno in moralno vspodbujajo vsako najmanjšo inovacijo. Tako so Gradisove-mu načelu: rok - kakovost -strokovnost, dodali še cene-nost. Vrednost proizvodnje se povečuje. V prvi polovici le-tošryega leta so v Gradisu obračunali za 71,5 milijarde dinarjev vrednosti proizvod-nje, kar je za 107 odstotkov več kot ob lanskem polleiju in hkrati predstavlja že 48 od-stotkov od načrtovane vred-nosti za letošrye leto. Gradijo takšne objekte, da se je pove-čala vrednost lastne proizvod-nje celo za 131%. Povečan ob-seg lastne proizvodnje je vpli-val tudi na število zaposlenih delavcev, ki se je povečalo 6762 lani na 7126 letos, kar je za 5%. več. Produktivnost de-la v Gradisu meryo z vred-nostjo lani na 7287 dinarjev letos. Nominalno povečanje znaša 120%, z upoštevanjem povečanja cen za dobrih 204%, pa so realnbo izboljšali produktivnost za 7%. Porab-Ijena sredstva v višini 56 mili-jard dinarjev predstavljajo 75% celotnega prihodka. Ob koncu prvega polletja so do-segli 18,6 milijarde dinarjev dohodka. Nominalno je to za 113% več kot lani in 38% le-tošnje planirane vrednosti. Obveznosti v višini 5,5 mili-jarde dinaijev so se nenormal-no povečale kar za 153%. Na porast in višino obveznosti skoraj nimajo vpliva, saj so vse obveznosti zakonsko predpisane. Za osebne dohodke so raz-poredili 11 milijard dinaijev, kar je za 140% več kot lani, pa tudi več kot je znašalo pove-čanje življenjskih stroškov. Akumulacija je bila oblikova-na v višini 1.750 milijarde di-naijev, kar predstavlja v od-nosu nadpovprečno porablje-na poslovna sredstva 2,6% kar je kot so znašala družbena predvidevanja za gradbeno dejavnost za letošnje prvo polletje. ŽG Ljubljana Borci so vključeni v priza-devanje za sodobno železni- co. Na konferenci aktivov zveze združera borcev NOV Slovenije pri ZG Ljubljana, je bila izrečena marsikatera kri-tična misel. Kljub zdravstve-nim in socialnim težavam, s katerim se srečuje večina članstva borčevske organiza-cije v ŽG Ljubljana, je bilo iz živahne razprave mogoče povzeti, da vsa dogajanja na slovenskih in istrskih progah spremljajo prizadeto in za-vestno. Posebej so poudarili, da pri izdelavi zgodovinopisja iz NOB Železničarji ne smejo več dopuščati tolikšnih za-mud, čeprav so nekatere ob-jektivno pogojene. Na konfe-renci so za novega predsedni-ka izvolili Benjamina Kuna-verja. Z znanjem gre lažje. V knjižnici, ki deluje v okviru prometnega instituta ŽG Ljubljana je urejena in obde-lana najsodobnejša zbirka strokovne literature s promet-nega področja v Sloveniji. Po-leg bogatega knjižnega fonda, ki obsega več kot 33.000 kryig in drugih zapisov, je uporab-nikom na voljo tudi čitalnica, kjer so zbrane enciklopedije, atlasi, slovarji, razni pripo-močki in tekoča periodika. Za sprotno spremljanje promet-ne problematike dokumenta-cijska služba vsak dan izdaja informacije, v katerih so zbra-ni prometni članki in prispev-ki iz dnevnega časopisja, ted-nikov in podobno, ter jih do-stavlja strokovni in vodilni operativi. SCTLjubljana Uspešno opravljeno delo v Jordanji. Nedavno je bila v Jordaniji slovesnost ob zak-Ijučku del in otvoritvi avtoce-ste Zarqa by Pass, ki so jo zgradili delavci SCT. Minister za javna dela kraljevine Jor-danije je izvajalcem izrekel pohvalo za odlično opravljeno delo ter pri tem poudaril, da je —kakovost na najvišji možni stopnji. Celotna trasa skupaj s pove-zavo obsega 18 kilometrov moderne avtoceste, ki bo omogočila nemoteno odvija- nje prometa ter odpravila vse dosedanje težave ter zastoje v mestu Zaqi. Priznanja tudi v Alžiru - Predsednik republike Alžirije Šadli Bendžedid je v okviru proslave 25-letnice neodvis-nosti Alžirije slovesno odprl podhod El Biar, enega izmed treh podhodov, ki jih delavci SCT gradijo y mestu Alžir. Podhod El Bair je zgrajen v enem najbojj obremenjenih križišč v mestu. Celotna povr-šina podhoda obsega 2100 m2, od tega je 290 kvadratnih me-trov namenjenih trgovinam, 920 kvadratnih metrov pa je notranjega atrija. Podhod ima 15 izhodov. Vrednost oprav-ljenib del je 8 milijonov ame-riških dolaijev. Za kakovost-no opravljeno delo v Alžiiji so prejeli vrsto pohval in priz-nanj. Lojze Cepuš