2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 12. februarja 2015  Leto XXV, št. 7


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 12. februarja 2015

Porabje, 12. februarja 2015

Minister za Slovence obiskal madžarsko prestolnico
STR. 2
Lidgé so lagvi
STR. 6

 Svetili smo svetek slovenske kulture

»Pa vas vseedno nejga tak malo, če te meli dvej proslavi (ünnepség) za svetek slovenske kulture,« se je pošalo sekretar Urada za Slovence Tadej Bojnec na pogučavanji v Budimpešti nej dugo pred 8. februarom, Prešernovim dnevom, gda je nekak pravo, ka je v Porabji za dostavse tau krivo, ka nas je premalo Slovencov. Dapa z odgovorom smo ma nej dužni ostali, več od nas smo ma pravli, ka najbole srečni bi te bili, če bi bilau pet ali deset proslav, vej bi pa tau pomenilo, ka bi v vsakšoj našoj vesnici pa v varaši, gde živimo Slovenci, meli program za den slovenske kulture. Telko za uvod, če je nekakoma drugoma tö na pamet prišlo tau pitanje.
Državna slovenska samouprava je svoj svetešnji program pripravila 6. februara v gledališki dvorani v Varaši, na njega je pozvala mlajše s seničke pa števanovske dvojezične šaule ino dijake varaški srednji šaul. Navzauče je pozdravo predsednik DSS Martin Ropoš, s strani vogrski organov je svoje misli o slovenski kulturi pa slovenski himni povedo vladni pooblaščenec, vodja železnožupanijskega vladnega urada, Bertalan Harangozó. Svetašnji guč je mejla slovenska zagovornica v vogrskom parlamenti Erika Köleš Kiss, poslušaucom je vejndrik najbole v spomini osto tisti tau njenoga razmišljanja, gda je o tom gučala, ka njej osebno pomejni, ka se je rodila v slovensko držino, je poslüšala slovenske pripovesti, spejvala slovenske pesmi, se pravi, ka je Slovenka. Program so pripravile kulturne skupine števanovske in seničke šaule.
Slovenska zveza je organizirala kulturni program genau na den slovenske kulture (8. februara), tau je den smrti najvekšoga slovenskoga pesnika Franceta Prešerna, zatok ma v Sloveniji pravijo Prešernov den tö. Da bi svoje misli o tom dnevi, o kulturi delijo z nami, je zaprosila gospoda župnika iz Odranec Lojzeta Kozara, steri je potegno paralelo med dobrotami na vsakdanešnjom pa svetašnjom stauli, med vsakodnevno in visoko kulturo, na podlagi prispodob (hasonlat) iz literarnih del svojoga strica pa opozoro vse nas na tau, ka  vgašüvla slovenski gezik in slovenska kultura ob Rabi.
V kulturnom programi je gorstaupila glasbenica Tjaša Cigüt s svojimi mužikaši, stera je popejvala porabske ljudske pesmi, depa malo ovak, kak je mi spejvamo. Od daleč so prišli drugi gostje v Varaš. Ženski pevski zbor LAZ (občina Šmartno pri Litiji)   je v tisti dnevaj biu na gostovanji v Kistarcsi, zatok so se domou po pauti stavili pri nas pa nam veselje napravili z lejpim popejvanjom. Porabska slovenska kultura pa ne more biti brezi domanje rejči, zatok smo na te den leko poglednili premiero Gledališke družine Nindrik-indrik z naslovom Agencija za ljudi. Na konci proslave se je odprla skupna razstava našoga fotografa Karčina Holeca in lončara Štefana Zelka iz Lemerja, na steroj je popejvo moški pevski zbor Društva prekmurskih lovcev.
(Več o proslavaj v našij naslednjij novinaj.)
M. Sukič


V programi Državne slovenske samouprave smo vidli mlašeče skupine števanovske pa gorenjeseničke šaule. Na kejpi folklorna skupina iz Števanovec.


Na slovenskom kulturnom svetki Slovenske zveze je nutpokazala najnovejšo igro Gledališka držina Nindrik-indrik. Igro Agencija za ljudi je napiso pa na oder postavo Miki Roš, steri v njej špila tö. Na kejpi (z lejve) Klara Fodor, Marijana Kovač, Micka Bajzek pa Marijana (Babi) Fodor.

Minister za Slovence obiskal madžarsko prestolnico

2. in 3. februarja se je na prvem uradnem obisku v Budimpešti mudil slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Prvi dan je bil med drugim namenjen srečanju s predstavniki Inštituta za slovansko in baltsko filologijo na Univerzi ELTE. Ministra so sprejeli vodja Katedre za slovansko filologijo prof. dr. Stjepan Lukač, jezikoslovka (Porabska Slovenka) dr. Marija Bajzek Lukač in slovenski lektor dr. Mladen Pavičić. Sogovorniki so gostu predstavili študij slovenščine v madžarski prestolnici, zanimanje za tovrstno izobraževanje in projekt priprave vélikega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Za slednjega je Madžarska zagotovila sredstva za naslednja štiri leta. Predavatelji na slovenistiki pa si prizadevajo tudi za pripravo pregleda slovenske književnosti v madžarskem jeziku in vzporedne predstavitve madžarskega slovstva v slovenščini.
Tekom dneva se je minister Žmavc sestal s člani budimpeš-tanskega društva Slovencev in vodstvom Slovenske narodnostne samouprave v 11. okrožju madžarske prestolnice. Na srečanju so visokemu gostu predstavili delovanje civilne in politične organizacije, s poudarkom na vse večjem vključevanju mladih in iskanju novih možnosti sodelovanja s Slovenci v Porabju.
V kasnejšem pogovoru je Gorazd Žmavc izpostavil: »Zame je to bilo najpomembnejše srečanje, bil sem eden prvih slovenskih ministrov v pretek-lih dvajsetih letih, so mi povedali. To srečanje mi je dalo osebni odnos, kajti prišel sem iz matične domovine in prisluhnil njihovim dosedanjim naporom. Prijetno sem bil presenečen, predvsem nad tem, da je vključenih že precej mladih, ki celo sami ponujajo rešitve. Mislim, da je to prava pot in jaz bom obiske nadaljeval tudi v drugih društvih. Neposredni kontakt je zelo pomemben in predstavlja dobro osnovo za nadaljnje delo.«
Delovni obisk slovenskega ministra se je naslednjega dne nadaljeval na Državnem sekretariatu za verske, narodnostne in civilne odnose, kjer je člana Vlade RS z delegacijo sprejel državni sekretar Miklós Soltész. Pogovori so potekali v konstruktivnem duhu, slovenska stran je poudarila v prvi vrsti pomen dvojezičnega šolstva in nadaljnjega šolanja v materinščini, obenem pa opozorila na vse večji pomen gospodarskega povezovanja v prid manjšine.
»Sem zadovoljen, da sem danes vzpostavil stik z državnim sekretarjem Soltészom« - je povedal slovenski minister in dodal: »Nisva le izpostavila problemov, temveč sva postavila tudi izhodišča za naprej. Odnos madžarske države do slovenske manjšine v Porabju je zelo pomemben, ker se zavedamo, da spada območje med manj razvite. Moramo skrbeti tako za identiteto, jezik kot za varovanje kulturnega prostora. Na drugi strani pa je potrebno dati več poudarka hitrejšemu gospodarskemu razvoju med državama. Predvsem v tem smislu, da se lahko Porabje hitreje razvija. Moramo torej usposobiti mlade z dobrim šolskim sistemom, s sistemskim financiranjem dvojezičnosti. Pretok znanja je pomemben zato, da ne govorimo o odlivu možganov, temveč o pretoku možganov. Mlada generacija mora dati nov zagon.«
Sogovornik državni sekretar za verske, narodnostne in civilne odnose Miklós Soltész je poudaril, da bo imela slovenska narodnost na Madžarskem v prihodnosti še večji pomen. »Obstanek skupnosti omogočajo tudi priložnosti v gospodarstvu. Morajo nastati podjetja, gospodarske in turistične investicije. Veliko pozornost bomo posvetili podporam Evropske unije za čezmejna partnerstva« - je poudaril vodja madžarske delegacije in dodal: »Sam sem izpostavil, kako pomembno vlogo ima vera pri ohranitvi neke manjšine. Zato je morebitno tesnejše sodelovanje škofij na obmejnem območju še kako dobrodošlo.« 
Državni sekretar Miklós Soltész je še opozoril na dosežke zadnjih nekaj let. »Temelji so solidni. Okrepili smo prisot-nost v Državnem zboru s sistemom zagovornikov, kar je velik napredek in uspeh lanskoletnih volitev. To potrjuje tudi letošnje povišanje finančnih sredstev, kar je vsekakor sporočilo v tem smislu, da ima pomembno vlogo vseh 13 narodnosti na Madžarskem. Jasno, tudi slovenska skupnost ima politično, geopolitično in kulturno težo. To želimo še okrepiti v bodoče« - je zaključil Miklós Soltész.
Uradni obisk Gorazda Žmavca se je zaključil na Veleposlaništvu RS v Budimpešti. Na povabilo gostiteljice veleposlanice mag. Ksenije Škrilec so iz Porabja pripotovali številni predstavniki Slovencev na Madžarskem, da bi pri delovnem kosilu ministra seznanili s položajem narodnostne skupnosti.
»Povezujemo srečanja. Že moji predhodniki so se vsako leto trudili - in to prizadevanje jaz nadaljujem - da bi priredili srečanje predstavnikov Slovencev na Madžarskem v Budimpešti. Potrebno je voditi dialog z odločevalci, ki živijo in delajo v prestolnici. Obenem pa je to prvi obisk ministra Žmavca v Budimpešti« - je namen srečanja orisala veleposlanica Ksenija Škrilec.
Pri pogrnjeni mizi smo videli slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, poslovodjo RA Slovenska krajina Andrejo Kovač, glavno urednico časopisa Porabje Marijano Sukič, nekdanjo in sedanjo predsednico Slovenskega društva v Budimpešti Ireno Pavlič in Ágoto Merkli Kállay ter porabska župana Ilono Goda in Gaborja Ropoša. Iz Porabja je pripotoval tudi generalni konzul RS v Monoštru Dušan Snoj. 
Pogovor je potekal o nujni potrebi gostujočih učiteljev iz Slovenije (po možnosti iz Prekmurja) in želji po dvigu kakovosti dvojezičnega pouka. Sogovorniki niso mogli mimo pomena mlade generacije za prihodnost slovenske skupnosti. Predstavniki Slovenije so opogumljali Porabce, naj se s projekti prijavijo na čim več razpisov, slednji pa so se pritoževali zaradi prevelike administracije v postopkih prijave. Vsi pa se že pripravljajo na novo razpisno obdobje, v katerem naj bi ponovno kandidirale porabske občine. Vsi prisotni so izrazili željo po pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zastopniki katerega pa so opozarjali, da je tekoče leto »trenutek streznitve, kruto leto«. S podporo Skupščine Železne županije se bo začela izgradnja nadaljnjih cestnih povezav v Porabju, medtem ko mladino čakajo delavnice in prostovoljne dejavnosti v podporo učenja in rabe slovenskega jezika. Razprava se je razvila tudi okoli potrebe po bogoslužju v maternem jeziku po porabskih cerkvah.
Dvodnevni obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu se je zaključil z odprtjem nekaterih nerešenih vprašanj. Vodja Urada za Slovence se je lahko temeljito seznanil s potrebami skupnosti Slovencev na Madžarskem, izkušnje mu bodo zagotovo pomagale pri odločitvah, povezanih s Porabjem.
-dm-



Minister Gorazd Žmavc (prvi z desne) je predstavnike Porabskih Slovencev sprejel na Veleposlaništvu RS 

Sestanek slovenske in madžarske delegacije na Državnem sekretariatu za verske, narodnostne in civilne odnose


Po pozdravnem govoru ministra so Slovenci na Madžarskem predstavili svoje poglede na položaj narodnosti

Miki Roš daubo nagrado za živlenjsko delo

Miki Roš, kulturni delavec, režiser, mentor več porabski skupin, je za svetek slovenske kulture (8. februar) daubo od soboške občine Nagrado za živlenjsko delo. Z njim sva se pogučavala ešče pred svetkom, dapa dunk nejsem mogla mimo, ka bi ga nej pitala, ka njemi znamenüja ta nagrada (díj).
»Tau so me ranč pitali eni moji znanci, ne morem gez o tom gučati, ka tau meni znamenüje. Kak aj povejm? Če tau povejm, ka se nika zgotauvi, se nika zakljüči... Meni je pri srcej tau dobro gé, ka se je nekak namé zbrodo…«
- V obrazložitvi (indoklás) so zvün tvojoga dela v soboški občini, po Prekmurji pa po Sloveniji gvüšno napisali tau tö, kelko si delo v Porabji pa za Porabje. Ti že 25 lejt odiš k nam kak mentor. Kakšno je bilau tvojo prvo srečanje s Porabjem, s Slovenci v Porabji?
»Moje prvo srečanje s Porabjem je bilo – po slovensko se pravi – ganljivo (megható), ka mi je vse v srce segnolo. Večkrat sem že tau povedo. Bili smo s predstavo (színdarab) Totovi, ali je bilau tau 84. ali 85. leta, ne vejm, ka nemam občütka za čas... Gda smo s predstavo bili gotovi, te sem se gez prejkobleko pa te sem vöstaupo. Sta tam bili dvej ženski, dvej tetici. Venej sta čakale pred kulturnim domom v Slovenskoj vesi, pa ena rejsan s srcaum k meni vüjstaupila pa me je tak obimala pa mi je pravla: ‚Golaub moj, golaub moj, kak sem gez tebe razmejla.’ Pa te sem gez pravo: ‚Vej pa tü so že ojdli eni iz Slovenije špilat’. ‚Ja, oni so trno lepau gučali, samo smo je nika nej razmeli, tebe sem pa vse razmejla’. Tau je bilau moje prvo srečanje s Porabjom, stero mi je v düši ostalo, zatok o tom tak rad gučim. Potejm je pa tau šlau tadale, tadale... večkrat smo tü ojdli z našim soboškim gledališčem, te so pa lutke prišle na Seniki. Tam se je pa edna cejlak drüga zgodba zgodila. Gez sem se srečo ešče z mladimi pa sterejšimi, s starišami…«
Miki je lutkovno skupino (bábcsoport) prejkvzejo od svoje matere Jožice Roš, stera je mlajše včila kakšni sedem, osem lejt. Delali so v knjižnoj rejči, dapa  tau tak dobro, ka so novine Delo napisale o njij, gda so gorstaupili v Cankarjevom daumi, ka je bilo njino špilanje »učna ura slovenščine«, se pravi so pokazali, kak se lejpi slovenski gezik govori. 
- Ti si si vöodebrau drugo paut, z decov si začno probati, delati po domanje, v našoj domanjoj rejči. Zakoj?
»Ja ranč zatoga volo, ka se mi je v Slovenskoj vesi zgodilo. Lutka je nej učna ura za slovenščino, lutka je univerzalna komunikacija. Zatok je tü rejč v drugom plani, malo ozajek. Dapa če je že rejč, aj bau domanja rejč. Aj se čüje, aj se vej, ka ta domanja porabska rejč leko gnaka kak slovenska knjižna rejč. Eni meni pravijo, ka tau nej istina gé, gez pa ešče sigdar pravim pa vejm, ka je ranč tak leko tau. Sama vejš, ka smo se tistoga ipa dosta pogučavali, ali knjižna slovenska ali domanja slovenska rejč, dilema je bila. Knjižna slovenska rejč, tau je slüžba šau-le, tau naj v šauli se včijo, ge tak mislim, naj ešče domanjo rejč malo bole ‚gorzdigavajo’. Gledališče, lutke, tau je porabsko gledališče, tau so porabske lutke, tau naj bau v domanjoj rejči. Gez ešče itak za tom stojim, ka tau tak mora biti.«
- Več generacij je »gorzraslo« pod tvojimi rokami, pod tvojim vodenjom v lutkovni skupini na Gorenjom Seniki. Štera predstava ti je najbole ostala v spomini, pa stera je tista generacija, na stero se najraj spominaš?
»Vsikša, ne morem zdaj napraviti, ka bi pravo, ’ja, oni so baukši bili’. Vsikša generacija je dala iz sebe tisto, ka je leko, pa kelko sem ge leko. Ka nejsem vsigdar v formi biu, tau moram pripoznati, ovak bi lažo, ka včasik ti kaj ustvarjalna kondicija spadne. Prva, druga generacija je eške nedužna bila pa ge sem tö biu nedužen,« se smeje Miki, »tau so tej najbole sladki spomini. Tadale že rutina pride. Meni je gnesden najlepše, gda se srečam s tejmi mladimi lidami – so že matere, so že očé, majo držine – pa smo vsigdar veseli, gda se srečamo. Se küšnemo, se obimamo, zatok ka mamo nikšo svojo zgodovino, nika smo skauz dali… Pa ge brodim, ka te, gda so uni ešče mlajši bili, so tau nej vedli. Zdaj pa, gda so 30 lejt pa več stari, zdaj so veseli zatok, ka znajo, ka smo nika napravili. Nika je za nami ostanolo. Nej nika materialnoga, nika, ka v spomini ostane. In da meni pravi eden mladi, ’kak lepau, ka gez doma gučim po domanje pa gda smo s tebov odili po Sloveniji… Mi smo tau rejč meli, pa tüdi doma jo mamo’. Zavolo toga un (pa eške eni drugi) v Slovenijo odijo delat.  Gnesden je naša domanja rejč že – kak ge tomi pravim – ekonomska kategorija. Če go ti vejš, leko tam tö delo dobiš. Nejsi samo vezani na svojo grüdo. Ja, lepou je tü v Porabji, ali gnesden so granice oprejte…«
- Tistoga ipa, pred 25. lejtami, gda si začno ojdti v Porabje, je eške ovak bilau pri geziki. Mlajši, mladi so ešče tö gučali slovenski, domanjo rejč. Situacija se je zadnje čase preci obrnila na lagovejšo. So takši, ka vsigdar iščejo krivce za tau. Kak ti vidiš, sto pa gde smo napravili hibe, ka je jezikovna situacija takšna?
»Ne vejm, gé. Gez o tom sauditi ne morem. Gez zdaj povejm eno zgodbo, ka se mi je zgodila en keden nazaj. Z mojim ’bratom’, Tominom Klencom (Škaper) sva sedela pri Cifri. Pa te edna mala, takša prilična dekla, stara kakši dvajsti lejt, pride vcuj. Pa go gez pitam, ka je tvoje ime. Mi pravi, Sabina. (Razmejla me je.) Pa gé si ti doma? Pa pravi, ’od kultura ta, malo nut na pravo’. Pa te Tomi gleda (on je z njauv prva vogrski gučo), ona je pa tak po domanje gučala, ka sem ge samo gledo. Pa eške žlata sta gé, pa Tomi nej znau, ka ona zna po domanje gučati. Ona je stara 20 ali 21 lejt. Tau je ta generacija, za stero gučijo, ka je že zgüblena. Kelko ške takši mladi pa mlajšov geste, steri ške znajo, samo ne pridejo do toga. Zakoj ne gučijo? Leko, ka ne vejo tak dobro, leko, ka ji je straj, leko ka je ta vogrska rejč že tak nut prišla, ka raj tau nücajo. Dapa ge vüpam, ka takšni mladi, kak je ta Sabina, eške dosta geste po tej porabski brgaj pa dolaj. Tau je zame biu takšni pozitiven, lejpi šok, ka ne morem povedati.«
- Volau za domanjo rejč leko dá mladim, če vidijo, ka go starejši gučijo. Gučijo na odri tö. Tau poslanstvo je mejla gledališka držina Nindrik-indrik pa go eške ma, stere »oča« si biu. Ka misliš, ka ste dosegnili?
»Samozavest, tau, ka lidgé vidijo, ka ta rejč na odri ranč tak živé. Imamo visko nemščino, visko angleščino, visko slovenščino, ta rejč je leko tau tö. V porabskoj rejči je dosta takši besed, ka bi v knjižnoj rejči dvej, tri nüco, ka bi opiso. Pa tak je naaupek tö. Gledališče tau pokaže. Motor toga je bila Klara Fodor, na začetki nam je piso Feri Lainšček, potistim sem začno gez njim pisati. Vsigdar je pa tau bilau v našoj rejči. Nau-va naša predstava »Agencija za lidi« o tom guči, ka pride štiri porabskih žensk v Lublano v agencijo, tisti, steri tam dela njij ne razmej, une pa njega nej. Dobro, tü bole zavolo humora. Če glij gez tak mislim, ka Porabci bole razmejo Slovence iz Ljubljane, kak pa Slovenci nas. Tau je gvüšno, vsigdar je tak bilau pa vsigdar tak bau. Zatok ka se mi bole tüdimo njij razmeti kak oni nas. O tom guči zdaj tau naše gledališče, kak mi tau včasi na šalo obrnemo, na malo britko šalo.«
- 25 lejt si sodelavec naši novin. Vsakši keden nam pošleš nika za mlajše pa pismo iz Sobote. Nej je tau pretežko?
»Včasi ja,« se smegé, »ja, vsikši keden pisati... je problem, če nemaš ideje.«  
- Pisanja so bile fundament za tvoje filme.
Če mam v Sloveniji kakšne intervjuje, povejm, ka sem emo dvej, tri serije (sorozat) za televizijo (Kak sem vido svejt spod stola, Kak ata pa mama). Tau sta bile dvej mlašeče serije, ka sem je napiso za vaše pa naše novine. Velka zahvala dé Milani Deklevi, on je biu te urednik za mladinski program na RTV Slovenija, ovak je znani slovenski pesnik pa pisatelj, ka piše za mlajše tö. On je neka vido v serijaj pa mi je pravo, naj tau malo obrnem v scenarij (forgatókönyv), pa te mo vidli, če ja. Tau meni fejst dosta pomeni, ka tau, ka sem za Porabje piso – pomeni, te male lokalne novine – ka smo te s toga na toj velkoj nacionalnoj televiziji napravili tau serijo. Tau za mené pomeni, ka je tau nej samo za lokalne novine, liki ka je tau dobra literatura, stera se leko pokaže za televizijo tö. Tau guči o tom, ka je tau nej samo tak napisano, ka tü živijo nikšni manjšinci, Porabci, ka oni tapreštejo. Ne ide za podcenjevanje. Pišem pošteno.«
Baug plati za pogovor. V imeni našoga uredništva ti gratulejramo za nagrado.
Marijana Sukič


Miki Roš z Micko Bajzek na vajaj v Monoštri

OD
SLOVENIJE…

Krepitev stikov med Monoštrom in Mursko Soboto

Monošter kot središče Porabja in Murska Sobota kot center Pomurja sta naravni partnerici za sodelovanje. Tesnejši stiki med obema mestoma so nastali na koncu osemdesetih let, ko se je v ozračju otoplitve nekdaj hladnih odnosov med obema sosednjima državama rodila ideja o povezovanju. Takratni soboški župan Andrej Gerenčer se je tako spominjal prelomnih časov: »Z monoštrskim županom Károlyem Bauerjem sva začela pogovore že leta 1987. Takrat smo živeli v Jugoslaviji. Ugotovili smo, da Sobota nekako gravitira na Monošter in mora z njim sodelovati, kajti je mesto, kjer živi tudi veliko Slovencev. Bil sem zelo srečen, da je gospod Bauer sprejel mojo pobudo in sva začela to sodelovanje. Od takrat naprej se je to lepo razvijalo in sem danes zadovoljen, da imamo župana, ki sta prav gotovo človeka, ki bosta to nadaljevala.«
V zadnjih nekaj letih je bilo čutiti nekakšno ohladitev v odnosih obeh regijskih središč. Lani jeseni pa je na lokalnih volitvah v Sloveniji Murska Sobota dobila novega župana Aleksand-ra Jevška (sicer Korošca iz majhne obmejne vasice Libeliče). Predstavniki slovenskih organizacij v Monoštru so takoj navezali stike s prvim možem pomurskega središča in je tako 2. februarja prišlo do njegovega prvega uradnega obiska v centru Porabja.
Pogovori med županom Jevškom in predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom ter generalnim konzulom RS Dušanom Snojem so se pričeli prav na monoštrskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije. Srečanja se je udeležil tudi nekdanji župan, veleposlanik RS v Budimpešti in častni občan Murske Sobote - že prej citirani - Andrej Gerenčer, pobudnik in povezovalec.
»Sodelovanja med slovensko in porabsko stranjo je bilo v preteklosti bistveno več« - nam je po sestanku povedal novoizvoljeni murskosoboški župan. »Imamo veliko besed o tem sodelovanju, zapisanih na raznoraznih sporazumih, listinah, mednarodnih konvencijah, vendar v ozadju sodelovanja smo samo ljudje. In od ljudi je odvisno, ali znamo sodelovati, ali želimo sodelovati. Po svojem nastopu županovanja v Mestni občini Murska Sobota zagotavljam, da bo tega sodelovanja veliko več, tako na gospodarskem in kulturnem kakor tudi na športnem področju«.
Po krajšem pogovoru na Generalnem konzulatu se je Aleksander Jevšek napotil k županu mesta Monošter Gáborju Husz-árju, ki je majhno slovensko delegacijo sprejel v svoji čudovito poslikani sprejemni pisarni.
»Gospodu županu sem pokazal, da je pred 250 leti Stefan Dorffmeister naslikal predstavnike narodnosti takoj poleg kralja Bele III.« - je objasnil monoštrski župan in dodal: »Sodelovanje z narodnostmi je bilo pomembno in to prastaro dediščino moramo upoštevati tudi mi. Obe obmejni regiji morata živeti v miru ena ob drugi tako, kakor je to bilo v preteklih stoletjih. Verjemite, da je to območje vredno truda: lahko postane majhno Porurje tako z gospodarskega kakor naravnega vidika.«
Pogovori med obema županoma so potekali seveda tudi o bolj konkretnih vprašanjih. »V finančni perspektivi 2014-2020 je veliko projektov, namenjenih čezmejnemu sodelovanju. Pomurje, Porabje, kakor tudi del Avstrije in Hrvaške so idealna točka za medsebojno povezovanje in sodelovanje v teh projektih« - je podčrtal župan Jevšek. »Mi bomo v teh tednih imeli kar nekaj sestankov na to temo, identifikacijo tistih projektov, ki jih potrebujemo na tem območju, ki smo jih sposobni in zmožni tudi realizirati. Potem se bomo v mesecu aprilu - kakor sva se dogovorila tudi z županom Monoštra - srečali v Murski Soboti in se dogovorili za akcijo. Ni več kaj dovolj časa čakanja, leta hitro minevajo. Prepričan sem: kjer je volja, tam je moč, da uresničimo te projekte.«
Andrej Gerenčer je o priložnostih v Evropski uniji dodal: »Iz sanj smo se prebudili, zadovoljni smo lahko, da je temu tako. Naša perspektiva se glasi: čim več evropskih sredstev potegniti v sodelovanju. Denar je v Evropi in se deli v vseh drugih državah. Zakaj ne bi še mi tega izkoristili?« Manjšini na obeh straneh meje pa lahko pri tem odigrata vlogo povezovalnih členov, pravi nekdanji župan. »Monošter je sedež majhne regije, prav tako tudi Sobota Pomurja. Potrebno je povezovati ljudi iz teh regij. In ker živi slovenska manjšina tako v Porabju kot madžarska v Pomurju, je to lahko motor in osnova za naše sodelovanje.«
Sedanji murskosoboški župan je podobnega mnenja. »Medsebojno bivanje in življenje si lahko predstavljamo samo s sodelovanjem in povezovanjem. Jaz sem se z Madžari na območju Mestne občine Murska Sobota že srečal lani in jim zagotovil vso podporo. Na manjšini kot povezovalna člena se moramo navezati politiki, prisluhniti njunim potrebam in željam in to je za vse bivanje izjemno pomembno.«
Kot novo pobudo v sodelovanju je monoštrski župan Gábor Huszár predstavil idejo o kolesarski trasi. »Omenil sem srednjeevropsko kolesarsko pot, ki bo morda unikatna v vsej Evropi. Začela naj bi se v Pomurju, pri Radgoni prečkala avstrijsko mejo, preko Feldbacha pa bi pri Dolnjem Seniku vstopila na Madžarsko. Dotaknila bi se Monoštra na poti do Szalafőja v Őrségu, in bi se v dolini Zale vijugala do Blatnega jezera. Preko Nagy-kanizse bi se vrnila v dolino Mure. To naj bi bila ena od najlepših tras Evrope, ki bi vodila preko treh narodnih parkov in privabljala predvsem družine. Vse vmesne postaje lahko namreč ponudijo edinstvene programe.«
Kratki delovni obisk soboškega župana se je zaključil v Slovenskem domu, Aleksander Jevšek pa je svojega monoštrskega kolega povabil na skorajšnji obisk v Murski Soboti.
-dm-

Prešernova nagrada za Andreja Brvarja in Mikija Mustra 
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so na osrednji državni proslavi ob Prešernovem dnevu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili nagrade za kulturne dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus sta letos prejela pesnik Andrej Brvar in pionir stripa, ilustrator Miki Muster, nagrado Prešernovega sklada pa prevajalec Marjan Strojan, igralka Pia Zemljič, skladatelj Vito Žuraj, slikar Marko Jakše, saksofonist in skladatelj Jure Pukl ter plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek. 
»Spoštovani, ker smo siti različnih govorov in govoranc, bom zastavil samo eno pesem - vprašanje: Drage obiskovalke, spoštovani obiskovalci, navsezadnje pa, ste že kdaj pomislili, s kom vse ste se rokovali? Ste že kdaj pomislili, s kom vse so se rokovali tisti, ki so se rokovali z vami in oni, ki so se rokovali z njimi? In tako dalje in tako naprej. Ste že kdaj pomislili, da ste se, vpeti v to nevidno mrežo sklenjenih rok, posredno rokovali z vsemi ljudmi na svetu, ne glede na barvo kože, versko pripadnost ali politično prepričanje?« je bil v svojem govoru ob prejemu nagrade jedrnat Andrej Brvar. »Ne bom dolgovezen, vse so že povedali. Moje sanje, ko sem bil otrok, sem sanjal, da bom zabaval otroke, generacije otrok. In mislim, da mi je uspelo. Imam eno željo: če imate vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se moje,« je bil še krajši Miki Muster.
Na prireditvi z naslovom Sipanje svetlobe, ki jo je režiral Matej Filipčič, je voditeljica večera Nataša Dolenc uvodoma omenila paradoks poezije, ki lahko sveti tudi s svojo temo. Sovoditelj Igor Velše je dodal, da se na predpraznični večer vendarle spodobi slaviti svetlobo. Tako so se skozi večer odpravili po svetlih poteh kulture in umetnosti skozi besede velikih slovenskih in svetovnih avtorjev.


Delovni obisk Aleksandra Jevška (nasproti v sredini) se je pričel na Generalnem konzulatu RS


Župan Monoštra Gábor Huszár (prvi z leve) predstavlja dragocenosti sprejemne pisarne

Lažati ali nej lažati

Pismo iz Sobote

Murska Sobota: Dogodek v Galeriji

… DO
MADŽARSKE

DARILO UMETNIKOV V GLASBI, BESEDI IN PROSTORU

Pravijo, ka je istina nej vsigdar najboukša. Ne vejm, depa tou ka zdaj taprštete, leko ranč od toga guči. Vse tou se je zgodilo najbole za istino. Najprva demo v Bosno, v Sarajevo, tam je rejsan vse mogouče.
Policajge za šinjek zgrabijo enoga ciganja. Nika si je za svojo vzeu, nika takšnoga, ka je nej njegvo bilou. Držijo ga, pri sebi nikšne pravice nema. Pitajo ga, gde je doma. 
»Ge sam Sandokan Petrović, Mala vülica 30, Sarajevo.«
Šef najbole mladomi policaji zapovej, aj dé pa pogledne, če je té resjan tam doma gé. Za eden čas nazaj pride pa povej, ka te človek tam ne živé. Policajge ga začnejo biti, skur ga cejloga vküper poterejo. Eške gnouk ga pitajo, sto je gé pa na sterom mesti živé.
»Sandokan Petrović, Mala vülica 30, Sarajevo,« povej eške gnouk. 
Zdaj šef malo bole starejšomi policaji zapovej, aj un pogledne, če je tou rejsan istina. Te tö za eden čas nazaj pride, gnako povej, ka tam nikšen takšen človek ne živé. Policajge ga znouva bijejo, kuman, kuman živ ostane. Depa gda ga znouva pitajo, človek gnako povej:
»Sandokan Petrović, Mala vülica 30, Sarajevo.«
Zdaj policajski šef odide iskat, če je tou istina gé, vej pa človeka bijejo, li samo bijejo, un pa dun vsigdar gnako povej. Depa, šef tö tak obodi, kak tistiva, ka sta prva ojdla. Zdaj v ciganji boga bujejo, tak ga zbijejo. Bitje nika nej pomagalo, vgojno ga vöpistijo. Kuman, kuman se domou prvlečé. Vse ga boli, cejli je gé vküper potrejti. Že za klüko drži, gda soused na dveri vö pogledne.
»Sandokan! Včera so te trgé policajge iskali, so za tebe spitavali. Sam njim pravo, ka tü nikšen Sandokan Petrović ne živé. Tak, ka si mi pivo dužen.«
Tak je obodo Sandokan. Eden možakar pa je vcejlak ovak z lažanjom obodo. Že trno rano je zdoumi odišo. Šou je k lübici, za stero žena nika ne smej zvedeti. Cejli den sta se najbole lepou mela. Skur cejli čas sta tisto najlepšo delo delala. Depa vsikšo lejpo gnouk mine. Možakar domou mora titi. Mujva se, oblejčti se mora. Za té čas svojoj lüjbici povej, aj njemi cipele zgrdi z blatom pa aj travo gor na blato zakeli. Küšnete se, možakar domou de. Eške pošteno prejk praga ne stoupi, že se njegva žena zglasi:
»Vrag eden, gde si cejli den zaplejto!«
Možakar pa vcejlak miren ostane. Ženo samo v oči pogledne pa njoj pravi:
»Draga žena, ka aj ti povejm? Cejli den sam pri ednoj lübici biu. Cejli nemili den sva v posteli bila pa se radiva mela. Tak je bilou, ti pa kak škeš.«
Žena ga gleda, ga pogledne od glav do pet. Tam njegve zamazane cipele vpamet vzeme. 
»Ti, vrag eden! Ti boš meni lažo? Vej te zvün mene več ena ne pogledne. Si brodiš, ka sam noura gé ali kaj? Vidim ti na cipelaj, ka si cejli den golf špilo. Ja, ja, ti pa lüjbice?!«
Tak je tou gé z lažanjom. Kak povejdano, leko se na lagvo ali pa vcejlak na dobro obrne. Depa, ka si nete brodili, ka se je meni že tö kaj takšnoga zgodilo. Kaj od toga, ka ste zdaj leko tapršteli. Nej, tou se je vcejlak drugomi možakari godilo. Vej pa ge sploj ne poumnim, kak se tisti bot od golfa v rokej drži. 
Miki

FIDESZ v januarju ni zgubil več volivcev
Po podatkih inštituta za merjenje javnega mnenja Nézőpont vodilna vladna stranka FIDESZ v januarju ni zgubila več volivcev. Stranko Viktorja Orbáná je namreč lani jeseni in pozimi zapustilo 12 odstotkov, torej skoraj milijon simpatizerjev. Vladno stranko – enako kot decembra – podpira 26 odstotkov vseh volivcev. Simpatijo novih treh odstotkov volilcev so si prodobili socialisti, ki jih podpira sedaj 10 odstotkov volivcev, decembra bi dobili glasove le sedmih odstotkov. Parlamentarni prag bi prestopili tudi dve opozicijski stranki, in sicer LMP, ki bi dobila 6 odstotkov, in Demokratična koalicija s petimi odstotki glasov. Desničarska stranka Jobbik je v primerjavi z decembrskimi podatki ohranila svoj položaj, če bi zdaj bile volitve, bi jo podprlo 17 odstotkov volivcev, torej bi bila druga najmočnejša stranka parlamenta.
Ples za ohranitev Csángó-Madžarov
Csángóji so Madžari, ki živijo v Moldovi v Bukovini in pokrajini Gyimes v Romuniji, se pravi zunaj teritorija avtohtone naselitve Madžarov, od njih odrezani. Csángóji v Moldovi nikoli niso bili del madžarske države ali kakršnekoli madžarske državne tvorbe, toda njihova prisotnost v tej pokrajini je dokazana od 13. stoletja naprej. Njihov obrobni položaj in odrezanost od ostalih Madžarov sta botrovala temu, da je njihov jezik postal zelo arhaičen, kajti niso imeli svojih šol ali pouka madžarščine. Enako velja za njihovo kulturo, v kateri so se ohranile arhaične plasti madžarske kulture. Družbeno-politične in gospodarske spremembe na koncu 20. stoletja so pospešile njihovo asimilacijo, globalizacija in tehnološki razvoj pa izginotje kulturnih vrednot. Ples, ki ga v Budimpešti že 19 let prireja sklad Pro minoritate skupaj z njihovo zvezo, želi opozoriti madžarsko javnost na njihovo ogroženost. Na teh plesih zmeraj predstavijo del svoje kulture, recimo ženitovanjske šege ali šege ob rojstvu otroka. Sredstva, ki jih zberejo na ta način, namenijo pouku madžarščine. 

»Dogodek je ustvarjalni prostor, ustvarjalno polje različnih umetnikov, je potreba deliti ustvarjeno med umetniki in občinstvom. Prvi Dogodek smo pripravili v soboškem grajskem stolpu lani, prav tako lani drugega med Slovenci v Monoštru,« je Gabriela Gaal označila prireditev v soboški Galeriji, poimenovano Dogodek, na kateri so se prepletale različne zvrsti glasbe, pogovor o madžarskem mislecu, branje poezije in pogovor o arhitekturi. Nasploh je sodelovanje različnih ustvarjalcev in umetnosti vodilo Dogodka. 
V programu je tudi tokrat sodelovala skupaj s pianistko Olgo Kous pesnica Barbara Korun, ki je, kot zanimivost, lani v Monoštru brala pesmi, ki jih je napisala v Reziji in Benečiji, kar je bilo neke vrste simbolično dejanje širšega povezovanja osrednjega in čezmejnega kulturnega prostora. Ena točka v Dogodku je posvečena arhitekturi, in sicer arhitekt Janko Rožič iz Ljubljane poišče v ožjem in širšem prostoru značilnosti in tradicijo starih mojstrov gradbeništva in svoje ugotovitve predstavi obiskovalcem. Tokrat pod naslovom Murska Sobota - O prostosti prostora. 
V Galeriji je tudi razstava del akademskega slikarja Ignaca Me-dena pod izzivalnim naslovom U/s/tvar/i/tve. Pod strokovnim vodstvom in v družbi avtorja so si obiskovalci razstavo tudi ogledali. Gabriela Gaal, avtorica številnih prevodov literarnih del iz madžarščine, je predstavila madžarskega filozofa Bélo Hamvasa. O njem je dejala, da je bil poseben mislec, ki se je ukvarjal tudi s tradicijo. »Prav je, da širimo in populariziramo njegove ideje,« pravi sogovornica in dodaja, da je pisal tudi o bogu, kar je bila osnova za dokumentarni film o njem. Kot se je Dogodek začel z glasbo (Olga Kous-klavir, Melanija Gradečak-flavta, Jernej Hnac-kitara in Tomi Došen-marimba), se je z glasbeno točko Zvenenje tišine (Janez Dovč-harmonika in Goran Krmac - tuba) tudi končal. Za sobotni popoldan je bil obisk kar soliden, prireditev pa vredna pozornosti.
E. Ružič


Dialogi, nastop pianistke Olge Kous in pesnice Barbare Korun


Do februarja bo v Galeriji razstava del akademskega slikarja Ignaca Medena U/s/tvar/i/tve

Lidgé so lagvi

 Prejšnji keden se mi je pa posrečilo tašo mesto najdti, gde sem ešče nikdar v življenji nej odo. Dapa leko povejm, ka sem zablaudo. Na Gorejnjom Seniki proti dolini Hampo sem se pelo, gda sem lesene stumbe zagledno. Gledam te s snejgom pokrite, lesene stumbe pa vidim, ka stopnjé gor v lejs pelajo. Kak dem po stopnjaj pa zmišlavam, baug kama pelajo, gnauk samo edno kučo zaglednam. Na dvauri tetica stojijo, dapa te sem ešče nej znau, ka so Vera Ropoš, po možej Bedek, steri na srejdi lesa sami živejo, ka njim fejst paše.
- Tetica, kak leko živé tü na srejdi lesa, gde ešče ranč redne poti nega?
»Tak, ka je tü fajn dober luft, tü sem se vcünavčila, tü sem se naraudila, sir smo tü bili, tü je meni dobro.« 
- Kakšna mlada lejta ste meli?
»Znate, drügi so tö taša lejpa mlada lejta meli kak ge. Na Gorenjom Seniki je skur vsikša iža na tašom mesti bila kak ta, zvün tisti, štere so pri poštiji bile. Vidite, kauli po brgaj so vse iže bile. Mena se strašno vidi tü, indrik bi ge ranč nej mogla živeti, ge tau tihaučo potrebüjem. Zato ka v židanoj fabriki sem delala pa tam tak vsigdar je samo rogatalo, tü se zazrankoma na tau prebidim, ka ftiči spejvajo, od tauga lepšoga si tak ne moreš želeti.« 
- Tü v lasej leko kaj pripauvate?
»Tü sem nikanej sadila, pa ranč ne more, zato ka divjačina vse nanikoj deje. Zdaj že cejlak v dvoriške dejo, poglednite, vsikši grm dojzejo. Mam eden ogračenek zaograjeno, dapa tam tö prejkskačejo, tak ka cejlak zanikoj valaun je tü kaj saditi. Malo penzije, ka go mam, s tistoga živem. Tü nika ne moreš pripauvati, pa zdaj je že vsikši tak, vseedno če na brgej živeš ali spodkar pri poštiji.« 
- Prvin je zato nej tak bilau.
»Prvin smo celau dosta delali, zato ka stariške so maro meli, ranč tak kak vsi drügi tü v vesi.« 
- Sé k vam samo edna paut pela, dapa samo te je za nüc pa za voziti se po njej, če je süja. Tau je vsigdar tak bilau?
»Paut je bila, dapa vse so samo s kaulami vozili, kole so capaš vrezale pa gda dež prišo, te je paut vse vözepro pa sir bola globko gartüvalo. Prvin je nej tak globka bila paut kak zdaj, gda so oča s kravami pelali kaj domau, te smo je eške vidli, zdaj bi je že nej vidli. Tau je veška paut pa gor je na napi (zemljevidu), dapa na tau paut je eške niške en kamenček nej pripelo. Vsepovsedik po brgaj do vodau vlekli, mi smo tam tö nej nut, ne vejm, kak je tau.«
- Vejn zato, ka ste tü samo sami, pa se ne splača. 
»Tam pri Števani nikoga nega, ka je prazna gé iža, pa so doun potegnili vodau, samo mi je nemamo. Dobro, lažala bi, če bi pravla, ka nejmamo, zato ka stüdenec je puni.« 
- Gda je süča, vam stüdenec ne posene vö?
»Hvala baugi, do tejga mau eške nej, če bi se tau zgaudilo, te gor k Braunstein Ilonki bi mogla titi po vodau, zato ka ona ma vodovod.«
- Elektriko mate?
»Elektriko mamo, dapa tau je tö nej bilau léko, zato ka v tejm je ves tö nikanej pomagala. Tau je oča vse sam mogo plačati pa privatno delati, eške sojé je mogo küpiti, zato ka mi smo akacove nej meli. Potistim pa, gda so ipari elektriko vlekli, je tö vse na svojo rokau mogo naredti, niške nikanej vcujpomago, tak smo bili kak fotivge.« 
- Zaka vam trbelo ipari elektriko?
»Zato, ka smo maro meli, doma smo mlatili, repo mleli, sečko rezali, drva žagali, tak ka nam je fejst potrejbno bilau.« 
- Gde mate vi grünt, vse tü kauli rama?
»Zvekšoga vse tü na brgej, tü tanüt, tavö z enkraja pa tam vrkar v grabi, samo tau zdaj že vse nutzaraškeno.« 
- Tü mimo vas pela edna turistična paut, v leti gda se tü šetajo, te vas tö kaj poglednejo?
»Es sé k meni ne pridejo, dapa če sem tam pri pauti, te pripovejdajo, dostakrat eške Nemci tö.«
- Vejte nemški?
»Malo kaj znam, dosta nej, ka pa ne vejm, tisto pa te pokažem.«  
- Kak pripovejdate od svojega žitka tü na brgej, se rejsan vidi, ka radi tü živete.
»Mena se tü vidi pa ge od tec nemo kraj üšla, ge vejm kak tau ene boli, zato so zdaj začnili gučati, ka v vesi je tau najlepšo mesto. Tak mislim, nekak je celau lačen na tau mesto. Moja hči de zdaj preveč čemerna, ka s teuv gučim, zato ka sem pravla, ka ge nikdar nikoma nika nemo gučala. Vidite, zdaj pa vam dun gučim, ranč ne vejm, kak se je tau zgaudilo.« 
- Fejst popejva kokaut, lisica vam kokauši ne odnese?
»Vse je moram zaprejto meti, če je malo pistim, že tisti den minejo. Ali lisica ali djastrik, če tak tadale baude eške ranč küre nemo mogli meti.«  
- Vi na keden kelkokrat deta tadola v ves?
»Kak mi napamet pride ali kak volau mam.« 
- Po krüj zato morate titi, če škete ali nej?
»Samo tau ne povejte, ka mrgem, če nega krüja. Tau je najmenje, peč geste, pa če trbej, te spečem krü.« 
- Vi mate svinje, zato ka krü samo tak prausno tö ne more djesti.
»Mena je svinjau nej vrejdno držati, zato ka sem sama, sploj pa tak, ka nika ne moreš pripauvati zavolo divjačine. Malo njivo sem delala, dapa vse sem mogla enjati, vse so mi pogeli, ka je vöpognalo.« 
- Ma se zgoditi, ka cejli den ali keden ranč človeka ne vidite?
»Leko, ka je taši den, gda niške ne pride, dapa tašo nega, ka bi cejli den nikoga nej vido, nekak zato vsigdar odi tü mimo rama.« 
- Ka delate po večeraj, sploj pa zdaj pozimi, gda je rano kmica?
»Ka bi delala? Televizijo gledam, celau dosta. Gda je dober film, te ga ge vsigdar poglednam.«
- Kakšne filme radi gledate? 
»Na, zdaj me eške tau tö pitaj! Ka tebe vse ne briga. Vsakši tau gleda, ka se njemi vidi. Gda kaj strejlajo ali tau kažejo, kak glave dolarejžejo, te ge bola prejkzakačnam. Dapa tau dobro, ka zato gestejo lejpi filmi tö, ka leko gleda.«
- Če v televiziji kaj postrašüvajo, te se vi tö bojite?
»Nej, zato ka ge tašo ne gledam, ka bi se bojati trbelo, tašo je nej mus gledati. Ge sem sama tü v lasej, dapa ne bojim se. Čüte, ge tak brodim, ka nut med lidami se bola trbej bojati, liki na samom. Če ge živalim nika ne delam, te oni name tö ne bantivajo, dapa lidge so nej taši, lidge so lagvi. Tau je prvin tak bilau, pa dočas de svejt stau, tau tak baude, dočas ka samo eden človek ne ostane na Zemlej. 
Karči Holec 


Locüvéno ižo na brgej samo tisti najde, steri vej, ka je tam


Na sunci sta se segrejvala dva lejpa mačka 

Zakoj, zakoj?


Slovenska Zveza 
Vas lepau zove
20. februara 2015 na 18. vöro
v kulturni dom na Gorenjom Seniki
na KULTURNI VEČER.
Nut se pokažeta 
slovenska folklorna skupina 
„Maribor” iz Argentine 
pa domanja skupina 
Ljudski pevci ZSM Gornji Senik. 
Z veseljom Vas čakamo!
A Magyarországi Szlovének Szövetsége 
szeretettel meghívja Önt 
KULTURÁLIS ESTJÉRE, 
melyre 2015. február 20-án (pénteken),
18. órakor kerül sor a felsőszölnöki kulturházban. 
A műsorban közreműködik
 a ,„Maribor” néptánccsoport Argentinából 
és a MSZSZ felsőszölnöki népdalköre. 
Mindenkit szeretettel várunk!

Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. 

 Krugla, Zemla pa eške kaj drugoga

Mali Peter mami pomaga grede kopati. Tak mali je eške, ka lopata bole z njim dela kak pa un z njou. Depa dun volo ma. Ma volo za delati pa ma eške vekšo volo za spitavati. 
»Mama, zakoj je Zemla takša gé,« se zglasi s čistoga mejra.
»Ka ge vejm, zakoj je takša, kakša je gé. Vejn, takša mora biti,« mama iške pravo rajč za svojga sina.
»Zakoj,« mali Peter šké od toga vedeti kaj več.
»Ne vejm, zakoj. Kak je gé, tak je gé,« mama rejsan ne vej, ka aj njemi nazaj povej. Škela bi povedati kaj več, depa néde njoj najbole. »Idi ato pitaj. Un gvüšno od toga več vej kak pa ge srmačika.«
Lopata maloga Petra vkraj od sebe pisti, un pa je že nut pri ati gé. 
»Ata, ata, zakoj je Zemla takša,« ga mali Peter že za lačnico vlači. 
»Kakša, takša,« ata najprva ne vej, ka ga sin spitava. »Brodiš na tou, zakoj je okrougla?«
»Na, dun mi ne boš gučo, ka je okrougla gé,« ga mali Peter gleda s svojimi velkimi očami pa njemi ne vörvle najbole.
»Sin moj, Peter! Vej pa vsikši malo bole velki človek vej, ka je naša Zemla okrougla. Okrougla je kak ena velka, velka, najvekša krugla,« njemi oča tumači najbole pomalek, kak to sploj leko. 
Mali Peter pa ga več sploj ne poslüša. Venej že nika iške, nika na velki prekapa. Ne najde najbole brž tisto, ka iške. Za eden čas pa dun najde. Že včasin za tejm je nazaj nut pri ati. Znouva ga vlači za lačnico, v drugoj rokej pa labdo (žogo) drži.
»Tak je okrougla, kak je ta labda?«
»Skur tak, depa naša Zemla je vekša, dosta vekša od tvoje labde,« ata eške gnuk trno pomalek tumači, kak tou vsigdar ma šegou s svojim sinom.
»Zakoj,« se mali Peter zdigavle na mali prstaj na nogaj. 
»Ka ge vejm, zakoj. Zatoga volo, ka je takšna gratala,« zdaj ata več nema najbole vole tadale tumačiti. 
»Zakoj? Je sto škeu, aj takšna grata,« mali Peter na dveraj že spitava sam sebe. 
Tam venej si na drva doj sede. Sedi, gleda labdo, jo obrača es pa ta, kcuj pa kak najbole brodi, brodi pa li brodi. V tom svojom deli že žeden pa lačen grata, depa, un tou ne vej. No more vedeti, ka tadal li samo brodi pa brodi. Kak če bi ga osa piknola, gor skouči pa nazaj nut k ati leti. Ja, bole leti kak pa beži. 
»Ata, ata, ti nika ne vejš, ti nika ne pouniš! Zemla ne more kroug-la biti! Tou nikak ne more biti! Vej pa če bi rejsan bilou, kak gučiš, bi vsi doj z zemle spadnoli. Vej pa pogledni,« na labdo dejvle nikšnoga svojga maloga bačeka, steri nika  na labdi neške ostanoti. »Vidiš? Kak aj na toj kruglastoj labdi ostane, če pa se vsigdar doj spoškali. Naša zemla je fcejlak ovakša kak pa okrougla.«
Ata svojmi sinej nika nazaj ne povej. Najprva rejsan nej. Za eden čas pa si zbrodi, kak ga leko pri tom njegvom problemi dola stavi. 
»Zakoj,« pita ata ranč tak, kak mali Peter šegou ma spitavati.
Mali Peter ato samo z debelim pogledne. Ga gleda, ka ga tak čüdno spitava. Vej pa ata dun vse mora vedeti. 
»Če ti ne vejš, zakoj, kak aj ge vejm,« se stavi pri dveraj pa dé nazaj na drva tadale rešavat zemlino kruglo.  
Miki Roš


Krau Matjaž pa skaupi küjar 

Krau Matjaž je s svojimi padaši na djajo (lov) išo v gauško. Gnauk je samo vpamet vzeu, ka je sam osto. Zaman je isko padaše, nin ji je nej najšo. Ve-čer je grato pa kmica, nej ma je vseedno bilau, ka de čino. Trüden je biu, lačen je biu. Ednauk samo vpamet vzeme nej daleč vkraj nikšo majncko sveklino. Radüva se, ka dunk nede cejlo nauč na vedrini spau. Vcuj dé pa edno malo staro kučo zagledne. Kloncka na dveri pa ga edna stara babica notra pisti. Lepau go prosi, ka je prej zablaudo, če de tak dobra, ka ma dopisti, ka prejk nauči leko tü ostane.
»Pridte, mladi gospaud, nejmam gez velkoga bogastva, tak po srmačkom si leko počinete. Vam postelem tam pri peči, tam je toplo pa se fanj segrejete,« pravi stara ženska pa špekolejra, s kim bi leko ponidila tauga lejpoga mladenca. Edno malo kokauš je mejla pa s tiste je dobro župo sküjala ino ma je podvorila. Kak je župo djo, je v žlici prešto, kelko lejpi žunti kaplic žira (masti) je plavalo v župi.
Gda se je nadjo, te pita staro žensko, če zna, sto je on. »Odkec bi gez tau znala,« ma da odgovor babica. »Gez sem krau Matjaž,« pravi on. Natau se je stara ženska na kolena pistila pred svojim kralom. Krau go je gorzdigno pa etak pravo: »Baug naj ti da vse dobro v tvojom žitki. Trno dobro srce maš, edno kokauš si mejla pa za mojo volo si go zabodnila pa si mene, lačnoga nakrmila. Prešto sem, kelko žunti kaplic žira se je svejtilo na župi, telko zlati penez ti dam.«
Krau Matjaž je vöprešto zlate pejneze na sto pa sta si obadva dolapočinaula. Na drugi den zazrankoma so padaške najšli malo kučo, krala pa spočinautoga pa sitoga. Te njim je pripovejdo, kakšno dobro župo ma je ženska sküjala, pa ka ji je za dar dau.
Küjar krala je tau čüjo, pa si je etak mislo: »Sküjam gez tebi takšno župo, ka mi ne ’š zandolo nositi zlate pejneze. Za obed je včasin sküjo župo, liki takšno masno, ka je na njej na prst kusti žir plavo.
»Ti, küjar, ta župa je nej za gesti,« se je čemerijo krau pa znau, odkec veter fudi (kam pes taco moli). Ranč filera pejnez ma je nej dau.
Küjar je skaupi biu, dosta je sto zagrabiti, pa je nika nej daubo.
Na porabsko rejč je prejknapisala: Ema Sukič    


„KUSTA REPA, DUGI LEN, 
FAŠENEK JE CEJLI DEN”

PETEK, 13.02.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 VEM!, KVIZ, 11.05 UGRIZNIMO ZNANOST: ALI LAHKO Z NAŠIMI KOSTMI ŽIVIMO 100 LET, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 RAZRED ZASE: VELIKI SPEKTAKEL, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 PUJSEK BIBI: LADJA, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.20 DNEVNIK, 0.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL 
PETEK, 13.02.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.50 ZADNJA SKRIVNOST JALTE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.10 ZADNJA URA: ZADNJA URA POLETA ŠTEVILKA 11, KANADSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.35 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 17.05 AVTOMOBILNOST, 17.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 18.15 VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 19.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 PRESNOJEDEC, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 STARŠI V MANJŠINI (V.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 22.15 VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 23.30 KRIVDA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.15 VARUHA REDA, FRANCOSKI FILM, 2.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.35 ZABAVNI KANAL 
* * *
SOBOTA, 14.02.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: VRTOVI BOGATIH IN VPLIVNIH, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 KOMISAR REX (XII.): GLOBOKA MODRINA, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 15.20 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: KOSTANJ, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 RAVABI, PALESTINSKO OBLJUBLJENO MESTO, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O JEZNI MAČKI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 SLADKE LAŽI, FRANCOSKI FILM, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 RESTAVRACIJA RAW (IV.), IRSKA NADALJEVANKA, 23.20 OZARE, 23.25 DNEVNIK, 23.50 UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 INFO-KANAL 
SOBOTA, 14.02.2015, II. SPORED TVS
8.35 TV-POROKA, 9.05 NA LEPŠE, 9.40 POLNOČNI KLUB, 11.00 ZIMA JE ZAKON, STUDIJSKA ODDAJA, 11.15 BIATLON - SVETOVNI POKAL: SPRINT (Ž), 12.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI TEKI, SPRINT (M IN Ž), 14.00 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (Ž), 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI POLETI, 17.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO STUDIJSKA ODDAJA, 18.15 SLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 19.15 BIATLON - SVETOVNI POKAL: SPRINT (M), 20.35 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SMUČARSKI KROS, 21.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO STUDIJSKA ODDAJA, 22.15 SLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 23.15 ARITMIČNI KONCERT - MOVEKNOWLEDGEMENT, 0.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.25 ZABAVNI KANAL 
* * *
NEDELJA, 15.02.2015, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 DANOV DINOSVET: KDAJ ZASPI TIRANOZAVER; PASJA VARUŠKA, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.55 LILI, AMERIŠKI FILM, 16.15 POGOVOR Z G. CIRILOM ZLOBCEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 CIRQUE DU SOLEIL : AMALUNA, 18.15  APLAVZI! - JAN PLESTENJAK, 18.40 MUCIKA: POTOPLJENA LADJA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU, 21.50 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: BUKEV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 OBLAST (I.): ZLATA SREDNJA POT, DANSKA NADALJEVANKA, 23.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.20 DNEVNIK, 0.45 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL 
NEDELJA, 15.02.2015, II. SPORED TVS
9.45 GLASBENA MATINEJA, 12.00 ZIMA JE ZAKON, STUDIJSKA ODDAJA, 12.15 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ŠTAFETE (Ž), 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (Ž), 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI POLETI, 17.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 18.15 SLALOM (M), 1. VOŽNJA, 19.15 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SMUČARSKI KROS, 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.25 ŽREBANJE SUPER LOTA, 20.35 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ŠTAFETE (M), 22.10 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 22.10 STUDIJSKA ODDAJA, 22.30 SLALOM (M), 2. VOŽNJA, 23.30 BENJAMIN, KRATKI DOKUMENTARNI FILM AGRFT, 0.00 ARITMIČNI KONCERT - MOVEKNOWLEDGEMENT, 1.35 ZABAVNI KANAL 
* * *
PONEDELJEK, 16.02.2015, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 VEM!, KVIZ, 11.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: EROTIKA V BESEDAH IN DEJANJIH, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: TEKTONIKA V ARHITEKTURI, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: JAZ SEM ZMAGALA!, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE: DVA DEVETDESETLETNIKA, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: LENART KREČIČ IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, GOSTA GENE LAKE IN BORIS KOZLOV, MAX KLUB JAZZ FESTIVAL VELENJE, 0.25 DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL 
PONEDELJEK, 16.02.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.20 OBZORJA DUHA: PASTORALNA OSKRBA BOLNIKOV, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.50 PRESNOJEDEC, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.30 VIKEND PAKET, 17.55 KOŠARKA: POKAL SLOVENIJE (Ž), FINALE, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: BOJ GOSPODIČNE FRIMAN, ŠVEDSKA NADALJEVANKA, 21.00 NUJNI PRIMERI: KRIVDA, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 22.25 ZADNJA URA: POKOL NA SREDNJI ŠOLI COLUMBINE, KANADSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 23.20 ODPRTA KNJIGA: TEKTONIKA V ARHITEKTURI, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL 
* * *
TOREK, 17.02.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VEM!, KVIZ, 11.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 15.40 VIKI VIJAK: MENJAVA SLUŽB, 15.50 BINE: VELIKANI, 16.15 PODOBA PODOBE: DVA DEVETDESETLETNIKA, 16.45 EKO UTRINKI: ENERGETSKA UČINKOVITOST, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: VESELJAK HUGO, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.50 POLMESEC NAD PLANIKAMI, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: ZVONKO KOKALJ, 1.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.25 DNEVNIK, 1.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFO-KANAL 
TOREK, 17.02.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.35 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.15 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: REKA, 14.50 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.15 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 16.45 RAVABI, PALESTINSKO OBLJUBLJENO MESTO, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.40 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 POGLED V VESOLJE: NAŠA NENAVADNA ZVEZDA - REDEK POJAV NA SONCU, JAPONSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 POLOŽAJ OTROKA, ROMUNSKI FILM, 23.10 GLASBENI VEČER: KONCERTNI CIKEL FESTINE: RITA D’ARCANGELO, ALJAŽ BEGUŠ, ORKESTER FESTINE IN ŽIVA PLOJ PERŠUH (V. ATANASOVSKI, J. RODRIGO), 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 ZABAVNI KANAL 
* * *
SREDA, 18.02.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 VEM!, KVIZ, 11.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 INTERVJU: ALENKA PUHAR, 14.25 GLASNIK, MAGAZINSKO-INFORMATIVNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR IN OŠ ŠTURJE AJDOVŠČINA, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA: SAMODESTRUKTIVNO VEDENJE, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: ROŽE ZA TIGRA, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: FÉLIX VALLOTON: VEČERJA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: USODNI STREL, HRVAŠKI FILM, 21.20 POZABLJENI SLOVENCI: LILI NOVY, DOKUMENTARNI PORTRET, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA: SAMODESTRUKTIVNO VEDENJE, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.10 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFO-KANAL 
SREDA, 18.02.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.15 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.50 POLMESEC NAD PLANIKAMI, DOKUMENTARNI FILM, 16.55 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 17.30 BITI CIRIL ZLOBEC, 18.00 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: VRTOVI BOGATIH IN VPLIVNIH, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 21.20 DANILO ŽERJAL, ŠPORTNI VELIKAN S KRASA, DOKUMENTARNI FILM, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.45 POBALINKA, FRANCOSKI FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL 
  * * *
ČETRTEK, 19.02.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VEM!, KVIZ, 11.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 BACEK JON: SKRITI TALENTI, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.25 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL 
ČETRTEK, 19.02.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 RAVABI, PALESTINSKO OBLJUBLJENO MESTO, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.25 PRIČEVALCI: ZVONKO KOKALJ, 15.00  NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO STUDIJSKA ODDAJA, 15.15 SMUČARSKI TEKI - SPRINT, 16.55 SMUČARSKI SKOKI - KVALIFIKACIJE (Ž), 18.25 KOŠARKA: POKAL SPAR (M): HELIOS : TAJFUN, ČETRTFINALE, 20.10 ŽREBANJE DETELJICE, 20.15 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: TOTTENHAM : FIORENTINA, 22.55 POLBRAT, NORVEŠKA NADALJEVANKA, 23.40 AVTOMOBILNOST, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI KANAL 

17. FEBRUARA 2015, 
OD ZRANKA DO ZADVEČERKA 
VAS GORPOIŠKETA 
FAŠENEK PA LENKA S FUDAŠOM 
V VSAKŠOJ VESI SE STAVIJO,
 PA LEKO, KA RANČ 
PRI VAS DO KLONCKALI. 
OD 16. VÖRE NAPREJ 
MO SE POGUČAVALI O TEJ ŠEGI PA KROFLINE PEKLI 
V HIŠI JABOLK 
NA GORENJON SENIKI


2015. FEBRUÁR 17-ÉN
SZLOVÉN FARSANGI MASKARÁSOK 
JÁRJÁK A RÁBA-VIDÉKET 
MINDEN FALUBAN MEGÁLLNAK ÉS LEHET, 
HOGY ÉPPEN ÖNÖKNÉL FOGNAK KOPOGTATNI.  
16.00 ÓRÁTÓL  
BESZÉLGETÉS A FARSANGI HAGYOMÁNYOKRÓL ÉS FARSANGI FÁNK SÜTÉS FELSŐSZÖLNÖKÖN 
AZ ALMA-LAKBAN.

Organizatorja / Szervező:
Zveza Slovencev na Madžarskem
Magyarországi Szlovének Szövetsége
Nacionalni inštitut za kulturo (Szombotel)
Nemzeti Művelődési Intéze (Szombathely)


porabje.hu