SLOVENSKA PEDAGOŠKA REVIJA Didakta 202 Marec - april 2019 (dvojna številka) Letnik XXIX I www.didakta.si PUSTOVANJE Prazniki in slovenske šege ob pustovanju MED TEORIJO IN PRAKSO Koordinacija dela z nadarjenimi učenci IZZIVI DRUŽBE IN ŠOLA Institucionalno nasilje v šolskem prostoru KOLUMNA Nujne spremembe v šolstvu 9770354042001 Osnovna šola na Slovenskem 12. april 2019 Bled 30. republiško srečanje ravnateljic in ravnateljev Program in informacije www. didakta* si/seminar. Za • v , s i (M Marko Juhant Nina Babič dr. Sebastijan Kristovič dr. Aleksander Zadel dr. Kristjan Musek-Lešnik mag. Domen Petelin Uvodnik Rastline se izoblikujejo z gojenjem, ljudje pa z izobrazbo. Rodimo se šibki, potrebujemo moč; rodimo se popolnoma nepreskrbljeni, potrebujemo pomoč; rojeni smo brez pameti, potrebujemo razsodnost. Vse, česar nimamo ob rojstvu in kar kot odrasli potrebujemo, nam daje izobrazba. J. J. Rousseau, Emil ali o vzgoji Cenjene bralke, cenjeni bralci, pred vami stoji nova, že dvesto druga številka prve slovenske pedagoške revije Didakta. Ta tokrat ni nova zgolj v tem, da sledi dosedanji periodičnosti izdajanja, saj je obenem tudi spomladansko pomlajena in oblikovno prenovljena. Da revija Didakta izhaja že vse od osamosvojitve dalje, v današnjem času hitrih sprememb kaže na vse prej kot samoumevno kontinuiteto. Kontinuiteto, ki kljubuje zobovju časa s svojo vztrajnostjo zagotavljanja kvalitetne strokovne vsebine, namenjene stalnemu izpopolnjevanju slovenskega šolskega prostora. Vendar pa kontinuiteta sama po sebi še ne zagotavlja uspešne prihodnosti. Ravno zato s prvo pomladansko številko stopamo v novo podobo in obenem z ozirom nazaj na to, kar je že bilo dobrega, pa se je tekom časa izgubilo, v revijo vračamo tematske sklope. Ti vam bodo olajšali razbiranje strokovnih vsebin, napisanih povečini s strani slovenskih učiteljev in učiteljic za svoje kolege, da bi skupaj gradili na boljši šoli in kakovostnejšem izobraževanju naše prihodnje generacije. Kajti od prihodnje generacije bodočih, učiteljic, vzgojiteljev, politikov, pravnic, prodajalk, znanstvenic, obrtnikov itd., skratka od bodočih državljank in državljanov, ki jih vzgajamo in izobražujemo danes, je odvisna naša skupna prihodnost. Da bo prihodnja generacija uspešno zaplavala v vse bolj kompleksen in hitro vrteči se svet, je v prvi vrsti stvar staršev in vas, strokovnih delavcev in delavk v vzgoji in izobraževanju. Revija Didakta pa je tu, da bi vam bila pri tem odgovornem delu v pomoč. Zato vas vabim, da še naprej s skupnimi močmi gradimo kakovostno šolo in tako poskrbimo za lepšo prihodnost nas vseh! Martin Uranič, Vsebina PUSTOVANJE Pust - dan, ko je vse narobe prav 4 Katja Podmenik Prazniki in slovenske šege ob pustovanju o Petra Rus Mušič NOVINARSTVO V OSNOVNIH ŠOLAH Urejanje šolskega časopisa: primer Vrhovski šolar 11 Tina Lipovšek Željko Za šolarje je novinarstvo zabavna igra Mojca Kadivnik Koordinacija dela z nadarjenimi učenci Mojca Kastelic 14 MED TEORIJO IN PRAKSO Risanje Kekčeve pesmi v vrtcu - primer 18 prehoda iz teorije v prakso Ksenija Čuješ Roditeljski sestanek z uporabo metode sodelovalnih pristopov 21 Vesna Rutar Grubic 27 ŠOLSKA PRAKSA Od semena do buče in bučnega olja - 32 obogatitvene dejavnosti v vrtcu Marija Klobasa Motiv kot motivacija pri likovnem delu s starejšimi učenci 36 Mateja Sever Inkluzivne delavnice v Dnevnem centru na Ravnah na Koroškem 39 Mihaela Knez MEDNARODNO SODELOVANJE Priprave na BEO - mednarodno olimpijado 42 iz znanja angleškega jezika Valerija Karba ŠOLSKI IZLET Naravoslovni dan na kmetiji 46 Katja Alauf ŠOLSKA TEORIJA Branje učencev s posebnimi potrebami 50 v OŠ s prilagojenim programom z NIS Andreja Četina in Josip Šerbetar IZZIVI DRUŽBE IN ŠOLA Vpliv oglasnih sporočil na spolne vloge 56 predšolskih otrok Nives Krajnc Institucionalno nasilje v šolskem prostoru: pomen ozaveščanja 60 Mateja Oman Komurka 65 POROČILO Usposabljanje učiteljev za izvajanje izbirnega predmeta Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v osnovnih šolah Jože Pogačar ŠOLSTVO IN PRAVO Pravice zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja Domen Petelin KOLUMNA Nujne spremembe v šolstvu 72 Metka Zorec 66 3 ■ PUSTOVANJE Pust - dan, ko je vse narobe prav M Katja Podmenik, prof. razrednega pouka, OS Ivana Cankarja Trbovlje V prispevku se bom osredotočila na praznovanje težko pričakovanega pusta v šolskem prostoru. Predstavila bom potek tehničnega dne na temo pust in praktično delo učencev v prvem razredu osnovne šole v Trbovljah ter cilje našega pustnega druženja. Učenci so dobili teoretični vpogled na pustovanje, da so lažje razumeli od kod izvira običaj in čemu je namenjen. Najbolj zanimive so se nam zdele tradiconalne maske kurentov ali korentov, saj je njihova zgodba precej bogata, zato smo se jih odločili izdelati na zelo preprost način tekom našega pustnega dopoldneva. Opisujem tudi teoretična izhodišča pusta, njegove značilnosti, zanimivosti in vse, česar morda o pustu še niste vedeli. Kot popestritev in zanimivost bomo zapisali tudi pustno pesmico, za katero verjamemo, da je ne pozna prav vsak. Vsekakor je pritegnila pozornost prvošolcev in njihovih učiteljic. Ključne besede: pust, kurent, običaji, metode dela, praktično delo, kultura, pesem o pustu, krof Od kod izvira beseda pust? V srednjem veku so kristjani pust poimenovali karneval. Ta beseda izhaja iz latinščine. Latinska beseda carnem pomeni meso, levare pa pomeni pustiti. Kristjani so imeli namreč po pustnih zabavah 40-dnevni post, ki je trajal vse do velike noči. To je bil čas, ko so se ljudje odpovedali sladkim pregreham, mesu, kavi in vinu ter se posvetili iskanju notranjega miru. Ta tradicija je pri Kristjanih živa še danes. Nekateri se odpovejo le svojim razvadam, nekateri pa se resno osredotočijo na čiščenje telesa in imajo strogi post. Iz tega običaja je nastala tudi beseda pust. Nekaj besed o pustu Pust ima precej bogato zgodovino. Že v času poganov so si moški nadeli maske in se tako povezali z onostranstvom. Po nekaterih poganskih šegah so demoni preganjali zimo, zato danes pravimo, da maškare preganjajo zimo in pospešeno kličejo pomlad. Prav tako so se ljudje maskirali in šemili že v času Rimljanov. V današnjem času tudi pri nas pustni teden mineva v znamenju pustnih norčij, saj se po državi takrat vrstijo številne bolj ali manj tradicionalne pustne prireditve in povorke. Vrhunec sta vsekakor kurentovanje na Ptuju in nedeljska mednarodna povorka na Ptuju, ki sta vsako leto najbolje obiskani tovrstni prireditvi. Prav tako pa sta množičnega obiska deležna tudi karnevala v Cerknem in Cerknici. Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij. Najbrž je potrebno omeniti tudi, da najznamenitejši karneval, poznan širom sveta, vsako leto poteka v brazilskem Riu de Janeiru. (D £ (D T3 a Ali ste vedeli, da je prav močna zakoreninjenost izrazov pust in kurent 'kriva' za nastanek priimkov Pust in Kurent? V Sloveniji so najbolj znani ptujski kurenti Najbolj znane med pustnimi šemami v Sloveniji so ptujski kurenti. Imenujemo jih tudi koranti. To je značilni lik, ki nastopa na vsakoletnem tradicionalnem kurentovanju. Po izročilu naj bi kurenti s poskakovanjem in zvonjenjem iz dežele odganjali zimo in zlo. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripetih pet zvoncev, na glavi ima masko, na nogah pa ga-maše. Poleg kurenta ponavadi hodi hudič. Včasih so bili v kurente lahko oblečeni le moški, danes pa se vanje lahko preoblečejo tudi otroci in ženske. Kurent v rokah nosi ježevko, a le, če se pod masko skriva odrasla oseba. Ježevka je palica, ki je na koncu ovita z bodičasto ježevo kožo. Ko sem učence vprašala, kaj si mislijo o kurentih, so mi iskreno povedali, da je mnogokomu izmed njih v bližini kurentov neprijetno ravno zaradi glasnosti zvoncev in zaradi njihovega udarjanja z biči, ki ustvarjajo močne in za otroke neprijetne zvoke. Ne pozabimo na krofe Seveda pustni dnevi ne morejo potekati brez slastnih spremljevalcev, krofov. Toda zakaj dandanes niti en pust ne mine brez krofov? Običaj pripravljanja obilne hrane za pusta izhaja že iz časa naših prednikov, ki so živeli v veliki povezanosti in odvisnosti od zemlje. Ena od vraž, povezana s pustnim časom, pravi, da morajo biti za pusta 'siti ljudje, živina in duhovi'. Verjeli so, da bogata in močna hrana ter polni krožniki privabljajo obilno letino. Med predniki je veljalo, da se je za pusta treba najesti - verjetno tudi za to, da so v telo vnesli nekaj zaloge in se tako lažje lotili 40-dnevnega posta. Med najbolj značilne pustne jedi poleg krofov sodijo še suho meso, kislo zelje in repa, slane potice, štruklji in različne ocvrte sladice. Od kod krofi sploh izvirajo, ni povsem jasno. Po nekaterih razlagah naj bi jih iznašla Dunajčanka Cecilia Krapf, nekateri pravijo, da so jih poznali že v antiki, tudi v srednjeveških samostanih naj bi že uživali sladico po imenu 'craplum'. Obstaja celo legenda, po kateri je nesrečno zaljubljena kuharica testo za kruh namesto v pečico vrgla v vročo mast. Od vseh špekulacij je gotovo le to, da ime za slovenske krofe izhaja iz nemške besede 'Krapfen'. Pustni dan na OŠ Ivana Cankarja Trbovlje V torek, 5. marca, smo v prvem razredu OŠ Ivana Cankarja Trbovlje pouk začeli s pesmijo. Ljudska: Pesem o pustu Od hiše do hiše, od vrat do vrat prinašamo smeh vam in s smehom pomlad. Zato pa nam dajte en eurček, dva, tri bobe, tri krofe ter en košček mesa. Na pustni torek v šolo niso prišli učenci, temveč njihovi junaki, vzorniki in prijatelji iz risank, filmov, zgodb. Bili smo priča lepim maskam in šemam letošnjega pusta. Učenci so povedali, zakaj so se odločili za določeno masko in koga v njej predstavljajo. Večinoma so se odločali za like iz risank, filmov ali knjig, za superjunake, torej za like, ki jim predstavljajo nekaj pozitivnega in lepega in jih pomirjajo, ali heroje, s katerimi se želijo poistovetiti. Tako smo imeli v razredu nekaj pikapolonic - junakinje iz risanke, gusarje, vojake, spidermane, viteza, Minnie miško, zajčka, angel- čka, ledeno kraljico, metuljčico, čarovnico in kapitana ladje. Maska, ki je bila še posebej izvirna in narejena doma, je bil škratek iz Harryja Potterja. Naši najmlajši uživajo v pustnih norčijah in vedo že kar veliko o tem dnevu. Zavestno se odločijo za masko, ki jo ponosno nosijo, in znajo smisleno pojasniti svojo odločitev. Tako se za cel dan poistovetijo s svojim likom, ki ga predstavljajo, in se skušajo vživeti v njegovo vlogo. To je vsekakor pomembna stopnja v razvoju otroka, saj identificiranje s pozitivnimi liki blagodejno vpliva na otroško srce. Prav tako v maskah vztrajno in ponosno hodijo po domači vasi ali mestu ter se predstavijo domačinom, ki jih nagradijo s sladkimi dobrotami ali dinarčki. Otroci to ponosno in veselo povejo in dan doživljajo kot praznik, poleg vsega pa si napolnijo kotiček samozavesti in uživajo v vlogi, ki je sicer ne igrajo v vsakdanjiku. Prislužene dobrote so njihove in sami se naučijo razpolagati s tako imenovanimi zasluženimi sredstvi, kar lahko zopet predstavlja pozitiven moment v dobi odraščanja. Seznanijo se tudi s šegami in običaji, zgodovino in namenom pusta, učijo se spoštovanja do drugih mask in igranja vlog, ko se skušajo vživeti v svojo pustno podobo. Natanko znajo razločiti, katere maske v njih zbujajo prijetne ali pa tudi manj prijetne občutke. S pedagoškega vidika je zanimivo opazovati, po kakšnem načelu se učenec odloči za določeno masko, oziroma koga bo predstavljal. Morda si izberejo sebi podobne junake ali pa nemara tiste, ob katerih bi se oni počutili varno in dobro. Tiste, ki bi si jih želeli imeti ob sebi, ali takšne, kakršni bi želeli biti sami. Kaj so mi o svoji izbiri maske povedali prvošolci? ■ Pikapolone iz risanke so prave junakinje. Prav vedno lahko začarajo slabe namene v dobre, slabe ljudi v dobre in pomagajo tistim, ki to potrebujejo. ■ PUSTOVANJE ■ Pirata sta borca na morjih in življenje sta se odločila preživeti med valovi in posebej jima je všeč, da imata ogromno prijateljev na ladji. ■ Vojak je prišel iz druge svetovne vojne, kjer je pomagal pomoči potrebnim ljudem. ■ Vitez je straži l gradove in pazil na vse, ki so v njem živeli. ■ Čarovnica je s čarobno paličico omogočila vsem, da so imeli, kar so si zaželeli. ■ Škratek iz Harryja Potterja je živel v pravljici. ■ Minnie miška in zajček sta si od nekdaj želela biti risana junaka iz risanke, kjer je prav vse mogoče, in sta se tako podala na domišljijsko potovanje. ■ Metuljčica je imela posebno nalogo, lahko je reševala ljudi, saj so bila njena krila mogočna in čarobna. ■ Spidermani so se poistovetili s filmskim junakom in prav tako pomagali v raznoraznih stiskah. Bili so vsemogočni. ■ Kapitan ladje je imel rad morje, svojo ladjo ter potnike. Poskrbel je za varne vožnje in zavrtel čas nazaj v obdobje Titanika. Ker je bil sedaj on kapitan te ladje, se Titanik ni nikoli potopil. ■ Ledena kraljica je oboževala led in mraz. Živela je v ledenem dvoru, kjer je vse življenje kraljevala in delovala v dobro živali in pomagala vsakomur, ki se je znašel pred vrati ledenega dvorca. ■ Angelček mi je zaupal, da si želi pomagati otrokom, jim deliti bonbone ter čokolade, da ne bodo žalostni, da živi na oblakih in opazuje ljudi. Izdelava maske - kurent Po zabavnem uvodu v pustni torek smo se z učenci podali še v svet kreativnosti. Vsak je imel nalogo izdelati kurenta. Dobro smo si ogledali mnogo mask kurenta in po demonstracijskem postopku ter razlagi vzeli škarje, kolaž papir, lepilo, krep papir, voščenke in velik bel risalni list, ki je služil kot osnova za masko. Postopek izdelave kurenta je bil sledeč: ■ Na vrhu risalni list malo obrežemo, da dobimo tope oblike in obliko glave. ■ Iz kolaž papirja izrežemo oči, dolg jezik in nos. ■ Dele obraza (maske) prilepimo. Pazimo, da jezik 6 ID £ (D TJ nalepimo tako, da štrli z maske. Nos zložimo, da dobimo 3D obliko. Vse dele obraza nalepimo zelo skupaj, da je oblika čim bolj podobna ku-rentovemu obrazu. ■ Izrežemo rogove in jih prilepimo na zgornji del maske, tako da gledajo čez. ■ Vzamemo rjavo ali svetlo rjavo voščenko in z njo po belem risalnem listu ponazorimo dlake. ■ Nazadnje iz krep papirja narežemo trakove in jih prilepimo na zgornji del maske. Tako je naša maska narejena. Učenci so se potrudili s svojim izdelkom in maske so bile res lepo izdelane, oni pa zadovoljni s svojimi izdelki. Postopek dela in zahtevnost sta primerni za učence prve triade. Zakaj vse lepo tako hitro mine? Vsi se spomnimo, kako so se nam drugačni in posebni dnevi v otroštvu vtisnili v spomin, in vemo, kako nam še danes narišejo nasmeh na obraz. Da bi tudi letošnji pustni dan pustil lepe sledi v srcih naših simpatičih maškar, sem se odločila, da dan zaključimo s petjem in glasno, poskočno zabavo. To imajo maškare najraje, kajne? S pesmicami smo klicali pomlad, konec druženja pa smo zaključili s plesom. Z udarnim ritmom divjega zahoda smo dodobra utrudili naše poskočne, energične in zadovoljne maškare, ki so obljubile, da se naslednje leto lahko spet srečamo v naših prostorih, kajti letošnji pustni dan jim je bil pri nas zelo všeč. Morda bodo prišle v enaki preobleki, morda nas presenetijo v popolnoma drugi? Kdo bi vedel. Pustimo se presenetiti. Za letos pa - maškare, hvala za zabavne in poučne misli, lepo izdelane maske, živahno zapete pesmi in divji ples. Enkratno vas je bilo videti vesele in nasmejane ves čas našega dopoldanskega druženja. Se vidimo spet prihodnje leto! Viri: Vir 1: »Vse o pustu«. Dostopno na https://otroski.rtvslo.si/infodrom/ prispevek/5196, 8. 3. 2019. Vir 2: Wikipedija: Pust. Dostopno na https://sl.wikipedia.org/wiki/ Pust, 8. 3. 2019. Vir 3: Wikipedija: Kurent. Dostopno na https://sl.wikipedia.org/ wiki/Kurent, 8. 3. 2019. Vir 4: »Zakaj za pusta jemo krofe?«. Dostopno na http://druzina. enaa.com/kulinarika/Zakaj-za-pusta-jemo-krofe.html, 8. 3. 2019. UTRINKI Z LETOŠNJEGA KURENTOVANJA NA PTUJU: POVORKA OTROK IZ VRTCEV ■ PUSTOVANJE Prazniki in slovenske šege ob pustovanju M Petra Rus Mušič, profesorica slovenskega jezika s književnostjo, OS Stična V članku razpravljam o nastanku praznikov in povezanosti človeka z naravo oziroma bogovi. Predstavim pustovanje na Slovenskem, opišem bistvene slovenske pustne maske ter najpomembnejše svetovne karnevale. Podrobneje se posvetim pustovanju nekoč in danes na Dolenjskem, in sicer v kraju Krka z okolico, kjer smo z učenci OŠ Stična leta 2015 imeli raziskovalni tabor in smo raziskovali tudi pustne šege ter navade v kraju Krka z okolico. V krških krajih je bilo po pripovedovanju starejših prebivalcev tradicionalno praznovanje pusta še nekaj let nazaj močno prisotno, sedaj pa se običaji in šege ob pustu izgubljajo. Zdi se, da je bilo nekoč praznovanje bolj povezano z naravo, z bogovi, medtem ko bi za dandanašnji čas lahko rekli, da se vse bolj praznuje le zaradi užitka, veseljačenja, daril, izgublja pa se pomen praznikov in z njimi tudi šege in navade. Učenci OŠ Stična v pustnih maskah cerkljanskih laufarjev Ključne besede: nastanek praznikov, pustovanje na Slovenskem, pustne šeme, pustovanje nekoč na Krki in okolici, svetovni karnevali Uvod Tako včasih kot danes ima vsako praznovanje določen pomen. Danes se zaradi posledic družbenih sprememb in razkrajanjem tradicionalne družbe vse bolj praznuje zaradi golega užitka, bega od skrbi, ljudje pa si vedno bolj površno predstavljajo nekdanje vrednote. Običaji vse bolj tonejo v pozabo, kar velja tudi za pustne šege in običaje na Krki z okolico. Praznovanje Nekoč, pred davnimi časi, človek pomembnejših stvari ni naredil po naključju, temveč je vedno upošteval določene norme, ki so izhajale iz dojemanja 8 ID £ (D TJ človeka kot duhovnega bitja, neločljivo povezanega z naravo in bogovi. Ljudje so častili naravo in bogove, saj so se zavedali svoje šibkosti. Če si eno z naravo, si eno z bogom in s seboj. Zato so spremljali naravo skozi letne čase, rast rastlin in živali. Prav v vsem je bil duh. Na začetku je bil človek odvisen predvsem od pogosto krute narave, ki si jo je razlagal po svoje, saj je ni razumel. Čez čas je spoznal, da nekateri ljudje vendarle znajo naravo bolje razlagati od drugih. Ti posvečeni posamezniki, ki so bili povezani z naravo, so bili v veliki večini moški: svečeniki, vrači, duhovniki, čarovniki. Ko so v povezovanje z naravo vključili vse ljudstvo, se je začelo praznovanje. Ker se ljudstvo skozi zgodovino ni več spominjalo prvotnih stvari in so v zavesti ostali le drobci tega, kar so razlagali vedeži, so svečeniki v človekovo rutino vpeljali posebna obredja in zanje določili prosti dan - praznik. Na praznik so ljudje tako opustili posvetna opravila in se posvetili duhovnosti. Simbolična praznika, ko se ne dela, sta na primer nedelja v krščanskem in sobota v judovskem svetu. Nekoč so bili prazniki sestavljeni iz molitev, plesov, obrednega žrtvovanja. Človek je žrtvoval bogu/ bogovom, da bi z njim/-i prišel v stik. Praznik je bil magičen dan, ki se je povezoval z iskanjem smisla življenja in smrti, imel je posebno simboliko. Tudi veseljačenje ob praznikih ni bilo nikoli samo sebi namen, kot je to v današnjih časih, ko se pravi pomen praznikov izgublja in je v ospredju materialnost. Večina tradicionalnih praznikov izhaja iz religije, in sicer iz čaščenja bogov ali narave. V obredih so tako ljudje prosili za pomoč, za odpravo bolezni, slabe letine, skratka opozarjali so bogove oziroma naravne sile na svoje potrebe. Ljudje so bili popolnoma odvisni od narave, na severu so prosili za več sonca, na jugu za več dežja ... Naj je bilo v preteklosti ali je v sedanjosti: prazniki in praznovanja bodo obstajali, dokler bo obstajal človek. Pustni karnevali po svetu »Beneški karneval prvič omenjajo že leta 1094, uradno pa naj bi ga beneški senat za praznik razglasil leta 1296. V času Napoleona so zaradi strahu pred izgredi festival prekinili in ga nadaljevali šele po dvesto letih. Na karnevalu tradicionalno nosijo štiri osnovne starodavne maske ali kostume: Bauta, Larva, Moretta in Zenta.« (Štamcar 2012). Zelo znan je tudi karneval v Riu de Janeiru. Nastal je iz zgodnjega pusta, ki je bil nekajdnevni praznik. Takrat so vsepovprek škropili z vodo in se tako pripravljali na strogi post. V modernih časih pa ulice Ria preplavijo ljudje, oblečeni v pisana oblačila, ki pojejo in plešejo. Znamenite so pomanjkljivo oblečene plesalke različnih plesnih šol, ki tekmujejo za naziv najboljših plesalcev v Braziliji. Karneval v mestu Köln organizirajo že od leta 1823. V dneh okoli pusta mesto obišče veliko gledalcev, ki vidijo 11.000 udeležencev na 500 konjih in nekaj sto vozovih. Osnovne maske so moški, preoblečeni v Kmeta, Devico in Plemiča. V času pusta ulice New Orleansa zavzame velika pustna povorka, imenovana Mardi Gras Parade. Na njej se združijo velike, nenavadne maske in navdušeni obiskovalci. Pustovanje na Slovenskem Pust Pust je eno pomembnejših praznovanj, ki se je izvorno umeščalo v čas zime, okoli zimskega solsticija. V teh nočeh so se po starih verovanjih prebujale zle sile. Na Slovenskem seje ohranilo le eno praznovanje v času zimskega solsticija - le šemljenje iz Zgornje Bohinjske doline, in sicer novoletni otepovci. Ljudje so si na otepovce okoli novega leta privoščili razposajenost, nosili so maske in od hiše do hiše tepežkali njihove prebivalce. Iz tovrstnih zimskih praznovanj se je kasneje razvil pust, ko so ljudje maskiranja prenesli v čas pred štiridesetdnevnim postom, saj so se pred strogim postom želeli še malo pozabavati. V predkrščanski dobi so se maskirali samo moški za namen obredov z mitološko vsebino. V pustnih šegah se lahko najde veliko poganskih prvin, s katerimi so ljudje skušali vplivati na naravo, na primer na preganjanje zime. V Sloveniji se je ohranilo vsaj sto petdeset tradicionalnih mask iz starih časov, kar je glede na majhnost naše dežele precejšnje bogastvo. V pustni čas sodijo tudi pustne povorke oziroma sprevodi maškar po Sloveniji. Kot vodja in vladar teh sprevodov različnih mask po navadi nastopa Pust. Na koncu mora iti na sodbo, kjer ga doleti smrtna kazen. Najbolj znani karnevali v Sloveniji se praznujejo na Ptuju, v Cerknici in Cerknem. Pust je danes premični praznik (konec pusta je pe-pelnična sreda, ki je vedno štirideset dni pred velikonočno nedeljo). Glavni pustni dan, torek, je vedno določen. Pravi pustni dnevi so še pustna nedelja in ponedeljek, soboto pa so dodali šele v sodobnem času. Pustna požrešnost, ki traja vse te dni, se nato prevesi v post, v očiščevanje, v žrtvovanje materialnega duhovnemu. Znamenite slovenske maske Najbolj znamenita slovenska pustna maska je vsem znani Kurent ali Korant s Ptujskega polja. Oblečen je v ovčji kožuh, prepasan z verigo ali usnjenim pasom, za katerim je pripeto več zvoncev. Na glavi ima kapo, ki je narejena iz strojenega usnja; oči in usta so obrobljena z rdečo barvo, nos je podaljšan v rilec. Iz ust mu visi rdeč jezik, na kapi ob strani ima rogove in šope perja, v roki pa nosi palico. Koranti se družijo v skupine, s poskakovanjem zvonijo z zvonci. Spremlja pa jih hudič. Med šemami iz starega izročila so znani tudi cerkljanski laufarji z Goriškega. Njihove maske smo z Učiteljica OŠ Stična na raziskovalnem taboru - našemljena v nevesto učenci OŠ Stična podrobneje spoznali leta 2018, ko smo bili v Cerknem v šoli v naravi. Imajo leseno, izrezljano in pobarvano masko. Glavni laufar je Pust, ki ima obleko iz mahu, v rokah pa nosi mlado smreko. Ves pokrit z bršljanom je Ta bršljanast. Oba imata prijazni maski. Nasprotje njiju sta divja Ta tirjesta, na sebi imata frfotajoče tirje ter grozljivo larfo na obrazu. V cerkljansko laufarijo spadajo še Ta star in Ta stara, Lamant, Ta kožuhast ... Na pustni torek sodijo Pustu, ki je kriv, da so ljudje preveč pojedli in zapravili obilo denarja. Zato Ta star udari Pusta po glavi in tako konča pustni čas. Ta pustni običaj je v Cerknem z okolico še dandanes močno prisoten. 9 ■ PUSTOVANJE Pustovanje na Krki z okolico Starejši prebivalci Krke z okolico so v okviru raziskovalnega tabora leta 2015 pripovedovali o zanimivih pustnih navadah, šegah. Po pripovedovanju Feliksa Lekana, takrat starega 72 let, je bil v njegovih mladih letih pust eden izmed njegovih najljubših praznikov. Takrat se je bilo treba najesti, tudi če je bila v družini revščina. »Že v četrtek pred pustom (ob »malem pustu« ali na »debeli četrtek«) je na mizo prišla predpisana jed, prekajena spodnja čeljust ali svinjski rilec v ričetu. Kako je to nujno, so zapisali tudi v pregovoru Danes je ta mal pust, se kuha čeljust. Na pustni torek so gospodinje pekle krofe. Še starejša obredna jed pa sta ocvirkova potica in špehovka. V nekaterih krajih na pust jedo žlikrofe, narejene iz ajdove in bele moke« (Kastelic in Logar 2015, 49). Veronika Sadar, rojena 1949, je povedala, da so bile v starih časih pustne norčije predvsem praznik otrok, vsaj na podeželju. Otroci so si napravili maske iz papirnatih vreč, ki so jih okrasili s trakovi. Po navadi so obleke našli na podstrešju ali v stari omari. Ko se je delal mrak, so se zbrali na vasi in hodili od hiše do hiše. Vedno jih je spremljala glasba. Velikokrat so igrali na harmoniko, ki jo je spremljal še kak drug inštrument. Pri vsaki hiši so zaplesali, zato so otroci dobili krofe, bonbone ali celo mandarine. Vsak je imel svojo vrečko ali cekar. Na koncu so se zopet zbrali na vasi in si ogledovali, kaj so dobili. »Izkupiček« so si razdelili ali skupaj pojedli. To je bil zelo velik dogodek. S tem so pregnali zimo. Pavla Sadar, rojena 1932, pripoveduje, da so si otroci nekoč naredili maske iz papirja ali kartona, namazali so se s sajami iz peči, da jih ljudje ne bi prepoznali. Pove, da so hodili po hišah in da so od bogatejših va-ščanov dobili tudi jajca ali kakšen tolar. V maškare so hodili tudi starejši, muzikanti so igrali, ostale maske so plesale. Možje so prišli k hiši z masko, ki je bila ovita v zajčjo kožo, imela je dve čeljusti in je bila nasajena na kol. Zgornjo čeljust so premikali, maska je »rekla«: »Lačna, žejna, lačna, žejna«. Gospodar hiše je maski v usta položil dobrote. V današnjem času so nekatere stvari na Krki ob pustu še vedno prisotne. Otroci se vsako leto našemijo v maske, ki jih v veliki večini kupijo, in hodijo od hiše do hiše. Večinoma dobijo sladkarije ali denar. Tudi doma jedo krofe, ki pa jih matere v veliki večini več ne pečejo, temveč jih kupijo v trgovini. Ostalih tradicionalnih pustnih jedi se skoraj ne pripravlja več. Ostale pustne šege in navade žal tudi na Krki z okolico tonejo v pozabo. Sklep Na raziskovalnem taboru na Krki so učenci OŠ Stična dodobra raziskali pustne običaje in šege. Z navdušenjem so poslušali pričanja starejših prebivalcev Krke z okolico, ki so govorili o pustnih običajih najmanj šestdeset let nazaj. Nekateri so radi poizkusili pustne jedi (ocvirkovko, špehovko, domače krofe), ki so jih s pomočjo učencev pripravile prebivalke tega kraja. Ustvarjali so maske iz papirnatih vreč, časopisa in trakcev, nekateri učenci so se namazali s sajami, kot so to počeli Krčani vrsto let nazaj. Učenci so tako obudili že skoraj pozabljene pustne navade in bili nad tem navdušeni. Pri tem so sodelovale tudi učiteljice, oblečene v tradicionalne pustne maske neveste. Prav tako so bili učenci navdušeni nad cerkljanskimi pustnimi maskami. Spoznali so, da je v nastanek take maske vloženo veliko truda in časa, saj prebivalci Cerknega vsako masko izdelajo ročno in tako ohranjajo cerkljansko pustno tradicijo. Kljub temu da se pustne navade in šege žal vse bolj izgubljajo, pa je na nas, učiteljih, da jih s pomočjo raziskovalnih taborov in šol v naravi zopet obudimo in jih na zanimiv ter primeren način predstavimo našim bodočim rodovom. Viri in literatura Kastelic, Zlata in Logar, Marjeta (ur.) (2015): Potujemo skozi čas. Raziskovalni tabor Krka, letnik 8, številka 2. Bevke: Smar-team. Najbolj zanimivi pustni karnevali na svetu (2018). Dostopno na http://www.tripemento.com/2018/02/07/najbolj-zanimivi-pustni--karnevali-na-svetu/ (dostop 11. 11. 2018). Ovsec, Damjan (1993): Velika knjiga o praznikih. Ljubljana: Domus. Štamcar, Miha (2012): Najpomembnejši pustni karnevali v našem delu Evrope. Dostopno na https://www.dnevnik.si/1042510597 (dostop 11. 11. 2018). Foto: Stanko Kozel/Zavod za turizem Ptuj NOVINARSTVO V OSNOVNIH ŠOLAH ■ Urejanje šolskega časopisa: primer Vrhovski šolar Tina Lipovšek Željko, prof. slovenskega jezika in književnosti, OŠ Vrhovci V članku je prikazan primer dobre prakse, kako urejati šolski časopis na primeru Vrhovs-kega šolarja. Kot učiteljica slovenščine sem sama brez poprejšnjih izkušenj prevzela delo urednice. Slavisti naj bi imeli čut za presojanje literarne vrednosti besedil ter slovnično znanje, ki zna biti v pomoč. Je pa seveda urednikovanje precej več kot to. Ker se učimo iz svojih in tujih izkušenj, sem iskala načine, kako uredniško delo postaviti v tekočo dejavnost, ki jo lahko vedno znova ponavljam. Delo in način, ki ga sama opravljam že vrsto let, sta se za doseženi cilj izkazala kot optimalna. Uvod Čim učinkovitejše sodelovanje z učenci, praktični nasveti za urejanje in razvrščanje prispevkov, poznavanje tehničnih podrobnosti, oblikovanje in postavitev ter na koncu priprava za tisk so cilji, ki zahtevajo od učiteljev znanje urednikovanja, pisanja, oblikovanja publikacije, lektoriranja in računalniškega pi-smenstva. Urejanje časopisa po navadi prevzamemo učitelji slavisti, seveda pa je delo primerno tudi za učitelje drugih predmetov npr. razrednega pouka, knjižničarje ali tiste, ki jih to veseli. Pomembno je tudi sodelovanje med učitelji, saj je vsak učitelj mentor svoji skupini ustvarjalcev, pa naj bo izdelek besedilo, risba, fotografija ... Za konec pa pride prav tudi pomoč računalniškega strokovnjaka. Postavite osnove za delo Že 12 let urejam šolski časopis. Na šoli se projekta lotevamo z vso resnostjo, vanj vložimo veliko časa, znanja, izkušenj, truda in konec koncev tudi denarja. Šola oz. šolski sklad financira tiskanje časopisa, kar ni majhen strošek pri nakladi, ki iz leta v leto raste; letos je dosegla 650 izvodov, revija pa kar 64 strani. In vsak učenec, učitelj in zaposleni na šoli prejme brezplačen izvod. Naš časopis je oblikovan kot revija, lahko pa oblikujete tudi časopis ali vezano knjigo. Urejanje publikacije zna biti, vsaj na začetku, ko stvar postavljamo na novo, zahtevno delo. Najprej se je treba odločiti, koliko časa in denarja je šola pripravljena vložiti v projekt. Najbolje je, da se urednikovanje zastavi kot interesna dejavnost, ki se izvaja tedensko ali po dogovoru z učenci. V mesecu ali dveh pred zaključkom so srečanja pogostejša in delo intenzivnejše. Redna srečanja, ki se beležijo kot ID, zagotavljajo tekoče delo in komunikacijo z učenci/ novinarji ter povratne informacije o napredku in na koncu olajšajo delo, saj je zasnova časopisa že postavljena. Izdelavo časopisa lahko zastavite tudi kot izbirni predmet »šolsko novinarstvo«. Urednikovanje vključite v LDN predmeta, časopis pa je izdelek. Naš časopis izhaja enkrat letno, saj pogostejše izhajanje Raznolikost barvnih naslovnic glede na delo in stroške ni smotrno. Ponekod pobirajo prostovoljne prispevke ali naročila za določeno ceno. Šola nameni denar šolskemu skladu, ki z njim smotrno razpolaga. Na začetku učence seznanite s temeljnimi pojmi iz šolskega novinarstva. Pomagate si lahko z literaturo. Predstavite osnovne pojme, kot so: članek, rubrika, uvodnik, intervju ... predstavite razne besedilne vrste, ki se jih lahko poslužujejo, novinarsko etiko, bonton, ki je nujen za sodelovanje s sovrstniki in odraslimi. Katere učence izbrati za sodelovanje? Če izvajate ID ali poučujete izbirni predmet, seveda delate s tistimi učenci, ki so se prijavili. Učence naj bi tovrstno delo zanimalo in veselilo, vsekakor pa hkrati potrebujejo tudi nekaj poguma in spretnosti, iznajdljivosti, primernih komunikacijskih sposobnosti, veščine pisanja, računalniško znanje - predvsem pa morajo biti zanesljivi. Časopis mora biti narejen do roka, pa če učenci opravijo svoje obveznosti ali ne. Seveda vseh tovrstnih lastnosti ne najdemo pri vseh učencih. Včasih delo ostane nam mentorjem, ki smo odgovorni za končni izdelek. Učence spod- 11 NOVINARSTVO V OSNOVNIH ŠOLAH ■ Jubilejna izdaja ob 60. obletnici šole bujamo k delu, jim pomagamo, jih usmerjamo, poudarjamo pomen zanesljivosti. Lažje je sodelovati z učenci višjih razredov, seveda pa se najde delo za vsakogar. Če imate možnost, k delu povabite učence, s katerimi želite sodelovati. Tako bo delo v veselje tudi vam. Pogosto se zgodi, da začetnemu navdušenju sledi vse večji upad interesa, bolj ko se bližamo koncu šolskega leta. Poskrbite, da bodo učenci, če ne bodo ocenjeni, za svoje delo pohvaljeni ali kako drugače nagrajeni. Raznolikost vsebinskega dela Ko zastavite osnovne tehnične zadeve, se lahko lotite konkretnih opravil. Delo vedno delim na raziskovalno/ustvarjalno in administrativno. Učenci - novinarji so zadolženi za pisanje člankov. Teme lahko izberejo sami ali jih poiščemo skupaj. To so poročila o letnem dogajanju na šoli, npr. projekti, ekskurzije, dobrodelne akcije, tabori, šole v naravi, delo šolske skupnosti in otroškega parlamenta, tekmovanja, natečaji ... Drugi sklop predstavljajo izvenšolske teme, npr. intervju z znano osebnostjo, predstavitev športa, potopis ... V tretji sklop vključujem zabavne in lahkotnejše teme, npr. recepte, literarne kritike oz. predstavitve prebranih knjig, zabavne anekdote, humor, stripe, pobar-vanke ... Učenci potrebujejo osnovno znanje za delo z računalnikom in uporabo wordovega programa, da znajo samostojno natipkati in urediti besedilo. Poudarjam, da morajo učenci pisati iz lastnih izku- šenj oz. znanja, tako da se teme prispevkov razdelijo glede na interese in predvsem poznavanja teme. Pomagajo si lahko z različnimi viri, ki pa jih ustrezno navedejo oz. citirajo. Najvrednejši so seveda popolnoma avtorski prispevki. Tako pišejo o športnih temah učenci, ki se s športom ukvarjajo, projekte pokrivajo učenci, ki v njih sodelujejo, intervjuja se lotijo učenci, ki intervjuvanca poznajo ipd. K pisanju povabim tudi učitelje, njihovi prispevki so dobrodošli, učenci jih z zanimanjem prebirajo, čeprav je odziv bolj skromen. Najdragocenejši in hkrati najobsežnejši prispevki za šolski časopis so literarni prispevki. To so pesniška in pripovedna besedila (dramskega še nismo imeli). Avtorji so lahko vsi učenci od 1. do 9. razreda. Besedila nastajajo v okviru pouka kot del učenja ali pa jih učenci ustvarjajo doma. Vedno se najde nekaj ljubiteljskih pesnikov in piscev. Besedila prvi pregledajo in odberejo že razredni oz. predmetni učitelji, potem pa jih posredujejo uredniku. Ta izbere besedila, ki jih bo objavil. Včasih dobim več istovrstnih besedil (spisov ali pesmic) na isto temo. Seveda ne objavim deset enakih, temveč izberem boljše, čeprav se zavedam, da bo nekaj otrok razočaranih. O objavi presodimo tudi glede na prostor v časopisu. Časopisu dodamo likovne izdelke in fotografije. Likovne izdelke je potrebno »skenirati« in postaviti v .jpg format. Boljšo kakovost dosežemo, če jih fotografiramo in vstavljamo kot fotografije. Enako obravnavamo tudi stripe in podobne zaključene izdelke, ki kombinirajo besedilo z risbo. Koralo tfkioS Prost owljs1w_____________ — _9 IAi-in*_______________ Taikt pemagodk*________ Pmnč pri____________ Š^fUri«*!—■■—■■—■■—■ _JI Yr+m*ka vrtla._________ 15 (Vtjjtkr Bu___________ Inlengu z Al)» ..U Literarni ______ iob v normi,___________ Knjižni koti? eh________ ..55 j» Tf ftjVgpt JS U^fto........ V} Hsrra kep_________________ irpMword_________ 61 .-6) i»krji. irfiKlji in gilgli t^Cil UF. Itibi jt bilo Hib itluo dsgodko.. da roi ¿ofepa br ihKi Kniroj mn ji ulprlo rft -itlbiili* «papir, nejvtij- dogodc* pa mu toku coiw 5. nj [ion ko l» bzld t-jd-«J («opit S pi ^i.vki . iitfiu in priredijo ru bili bono počutili Ittt.iv etftoj* m*; hfe Od sknHmh zbitflMV v t ufilnkoh pa da d<*Hj ja hla rfalnvla nlika ipraraib. VtHJi ndi. da Jab «it m mi i njo Preberete Vs<-.] slriimrt u! ililjEf. predmrn pa h zdbraf« 4 pc4A|irc 1 Ovni. U HM MtfilUjOiin. rovitarjpai ia mtodnu 1'tcrari*-- h" M htllll jb SfrjM fHjqi bilo * i «ipi»J &kcrqi pridi» pozd^a- in vedelo PTllAljll I njmi. U'CbnifTio Vrho JUga hls-ja **** K k u I tur n ** t* i i o I a NUTVOUNJUnjE Vltmili loUr HCuUATCU. OS lAhMl, CHI1U Sontl MUH LiJJiiU. mt^l Mumu V.IO/.I, Lnoamjm» MUHlIH 11 vini»' B0iN*fl f. Pin-H[B. Vllljr TliK* n.O.D. Llf:!ChK>. Trti L pni* bUM OWKOWHN IHP»Tillll(V: NASlOVMCi 12 Kolofon šolskega časopisa A n ■ i ■ ^T k -- - ~ ' £ f Y> + 'i v: 1 Wf \ Kreativnost učencev ne pozna meja Besedila lahko sprejemate v elektronski ali pisni obliki. Najbolje je sprejemati besedila v elektronski obliki. Vnaprej določite font pisave in slog brez oblikovanja. Tako se vam pri končnem sestavljanju strani ne bo podiralo oblikovanje in ne bo preveč popravljanja sloga (največkrat dobim barvne naslove, kombinacije različnih pisav, velikosti črk, vložene izrezke ali slike). Revijo oblikujte v enotnem slogu - en font (velikost in pisava) za naslove in podnaslove, drugi za besedila; lahko pa izberete en slog za resne teme in drugega za zabavnejše prispevke. Besedila v papirnati obliki pretipkajo učenci, ki radi tipkajo, ne zanima pa jih toliko pisanje avtorskih besedil. Vedno se najde nekaj takih učencev. Končno sestavljanje pa prevzamem jaz. Iz prejšnjih let imam izdelan kalup, v katerega vstavljam besedila. Izberem zaporedje prispevkov; začnem s članki in stalnimi rubrikami, sledijo literarni prispevki, zaključim z lahkotnejšimi in zabavnimi prispevki. Članke opremim z avtorskimi fotografijami, ki ji posnamejo učenci ali učitelji ob dogodkih. Vmes v prazne prostore vstavljam risbe, da zapolnim stran in popestrim besedila. Fino je, če se risbe vsaj delno ujemajo z vse- bino, ni pa nujno, ker so samostojni izdelek. Vsa besedila in risbe se opremi z navedbo avtorja in razreda. Končno različico moramo pregledati, lektorirati in korigirati, kar navadno prevzamem sama, saj to zahteva večurno delo. V literarne prispevke najmanj posegam, popravljam zgolj pravopisne napake, saj tudi napake odsevajo dragocene in simpatične pripombe o avtorju. V strokovne prispevke bolj posegam, saj gre v prvi vrsti za informacijo in obveščanje o dogodkih ali stvareh. Priprava na tisk Če gre časopis v tisk v tiskarno, se ga »zaklene« v pdf format. Tako dokument pridobi manjšo velikost in se ga lahko pošilja preko e-pošte. Zaklepanje tudi prepreči, da se pokvari urejanje ali prelom, kar se skoraj vedno zgodi, če dokument odpiramo v drugi različici Worda. Število strani naj bo deljivo s 4, v kolikor je časopis v A4 formatu, da ne ostajajo na koncu prazne strani. Če izberete drugačen format, se prej pozanimajte, koliko strani naj ima, da bo tiskanje kar najbolj ekonomično. Če je časopis cel v črno-belem tisku ali barvnem, je lahko združen v en dokument, v kolikor imate barvni ovitek in črno-belo sredico, ga ločite v dva dokumenta, ker gre za dva različna tiska. Barvna različica seveda močno podraži časopis, zato je pri nas barven samo zunanji ovitek. To velja izkoristiti za vpadljivo in barvno naslovnico. Pri večji nakladi je seveda tiskanje bolj ekonomično, pri manjši pa fotokopiranje. Najcenejša vezava je žičnata, dražje je lepljenje ali šivanje. Pri vezavi upoštevajte malo več roba na notranji strani, saj vezava pobere kar nekaj prostora. Kakorkoli se odločite, prej preračunajte vse možnosti, ki jih imate na voljo. Zaključek Kratek povzetek mojega dela naj vas ne odvrne od urednikovanja, saj ni tako zahtevno, kot se sliši. Vsako leto delo steče lažje in hitreje. Zastavite si lahko popolnoma poljubne, a dosegljive cilje. Zavedam se, da vsako delo potrebuje svež veter in ideje, tako da vsako leto sodelujte z nekaj novimi novinarji/učenci, pa tudi urednika velja zamenjati na vsake toliko časa. NOVINARSTVO V OSNOVNIH ŠOLAH ■ Za šolarje je novinarstvo le zabavna igra Mojca Kadivnik, OŠ Drska, univ. dipl. novinarka, mentorica novinarskega krožka V prispevku bom predstavila, kako učenci v interesni dejavnosti igrivo spoznavajo vse novinarske zvrsti in delo v medijih ter se igrajo prave novinarje v pravem uredništvu. Ob tem razvijajo komunikacijske spretnosti, računalniške veščine in ustvarjalnost. Med letom učenci objavljajo prispevke na spletni strani šole in v šolski rubriki lokalnega časopisa, na koncu šolskega leta pa izdajo šolsko glasilo, se prelevijo v tržnike, za časopis pripravijo oglaševalsko akcijo in skrbijo za čim boljšo prodajo. Šolska glasila Iskrice iz preteklih let Novinarski krožki delujejo verjetno dandanes na vsaki osnovni šoli, še pred 100 leti pa je bilo povsem drugače. Prvi začetki slovenskih šolskih listov so se začeli v 20. letih 19. stoletja, razcveteli pa so se po marčni revoluciji sredi 19. stoletja, za kar ima največ zaslug celovški profesor Anton Janežič. Vendar pa na vseh šolah niso imeli tako svobodomiselnih mentorjev, v enem izmed disciplinskih pravil je tudi pisalo, da učenci ne smejo razmišljati s svojo glavo in »pošiljati v javnost duševnih proizvodov brez privolitve učiteljskega zbora«, kot piše v Našem čas-opisu, delovnem zvezku za izbirni predmet šolsko novinarstvo za 7., 8. in 9. razred osnovne šole (Mohor 1999, 8). Osnovnošolci so takšna disciplinska merila spoštovali, srednješolci pa so si že upali objavljati v skrivnih društvih. Osnovnošolska novinarska ledina se je tako začela orati z dopisniškimi kotički v mladinskih revijah, kot so Zvonček, Angelček, Novi rod, Vrtec, Naš rod, kamor so učenci pošiljali svoje risbe, fotografije, vesti in literarne prispevke. Šele v šolskem letu 1958/59 so se iz literarnih listov začela razvijati prva osnovnošolska glasila, danes pa verjetno ni šole, kjer ne bi imeli novinarskega krožka. OŠ Drska je najmlajša šola v Novem mestu, ki deluje od septembra 2002, zato zgodovina interesne dejavnosti še ni dolga. Krožek deluje od samega začetka, sama pa ga vodim 12. leto. Ker sem po poklicu novinarka, bi to moralo biti nekaj samo po sebi pričakovanega, celo enostavnega, a pogosto ni tako. Pristopi, ki so eno leto delovali, so se včasih naslednje leto izkazali za popolnoma neuporabne. Eno leto so učenci zelo samoiniciativni, drugo leto potrebujejo veliko spodbud. Tako se z učenci učim vedno znova, iščem njihova zanimanja, jih spodbujam, kjer so še negotovi, in jih podpiram pri njihovih prvih novinarskih korakih. Krožek obiskujejo učenci od 3. razreda dalje, letos so najstarejši učenci iz 7. razreda, kar seveda pomeni veliko diferenciacije in individualizacije. Nekaj učencev obiskuje krožek več let zapored, zato so bolj samostojni, pomagajo pa lahko tudi drugim, ki izkušenj z računalniki in pisanjem novinarskih prispevkov še nimajo. Na začetku vsakega novega šolskega leta učenci predstavijo svoje razloge za prijavo na interesno dejavnost in izrazijo svoje želje. Septembra 2018 so učenci zapisali, da so se na novinarski krožek vpisali, »zaradi intervjujev, ker tega še nikoli nisem naredila«, »želela sem delati ankete«, »všeč mi je novinarsko delo, anketiranje in tipkanje«, »zanimivo mi je sodelovati pri nastajanju šolskega glasila«, »bila sem že lani in smo vedno nekaj tipkali, intervjuvali, anketirali, to mi je všeč«, »ker rada pišem o dogodkih«, »rada bi pisala zgodbe o sošolcih«. Trudim se, da je krožek zanimiv, obenem pa pri učencih razvija delavnost (vsakič napišejo vsaj en kratek prispevek), samoiniciativnost (predlagajo teme za prispevke, se javljajo za naloge), pogum in samozavest (da zapustijo učilnico in gredo tudi sami »na teren«), samostojnost (pri zapisovanju na računalnik, shranjevanju v datoteki, iskanju nedokončanih prispevkov v mapi ...), ustvarjalnost (pri 14 postavljanju vprašanj, pisanju), natančnost (preverijo dejstva, pišejo preverjene informacije) in doslednost (upoštevanje dogovorjenih pravil glede pisanja in shranjevanja prispevkov, značilnosti novinarskih zvrsti). Vse to samo zato, ker so radovedni, imajo radi slovenski jezik in veselje do zapisovanja šolskih novic. V prvih mesecih učenci pričnejo z zapisovanjem dogodkov iz razreda, vsakič pa del ure namenimo spodbujanju ustvarjalnosti ali učenju novinarskih zvrsti. Prvo ocenjevalno obdobje je namenjeno učenju in pridobivanju prvih izkušenj, v drugem ocenjevalnem obdobju pa imajo veliko možnosti za novinarsko delo - zapisujejo dogodke iz razreda, delajo ankete, intervjuvajo goste šole, pišejo ocene knjig in filmov in pomagajo pri urejanju šolskega glasila, ki izide v juniju. Delo je hetero-geno, saj imajo učenci po krajšem uvodu možnost izbire, kaj bodo delali. Vedno imajo ponujenih več možnosti, med katerimi izberejo (glede na prisotnost na dogodku, preteklo nedokončano delo, interese). Glede na znanje in spretnosti nekateri napišejo več prispevkov, drugi le enega. Vsako leto obiščemo tudi eno izmed lokalnih/nacionalnih uredništev ali v goste povabimo novinarja. Ti obiski so prvovrstna izkušnja, učenci postavljajo številna vprašanja, izvedo in vidijo veliko zanimivosti. Igrivo v svet novinarstva Učenci pri interesni dejavnosti spoznajo vse stalne oblike novinarskega sporočanja, tako informativne kot interpretativne zvrsti. V informativni zvrsti izstopajo podatki. Informativne zvrsti so (povzeto po Mohor 1999, 43- 59): - vest, ki je bila včasih kraljica novinarstva, danes pa je rezervirana bolj za radio, časopisi pa pogosteje pripovedujejo zgodbe ali objavljajo foto vesti, - poročilo, ki bralca prestavi v dogodek in ima pogosto dodano fotografijo, - reportaža, ki slikovito predstavlja dramatično ali atraktivno dogajanje, zanjo pa je potreben literarni talent, - anketa, ki zastavlja eno kratko, jedrnato in razumljivo vprašanje več ljudem, - izjava, ki je primerna, kadar bi radi bralcem posredovali odgovor na kakšno pomembo temo/ vprašanje/dilemo, - intervju, ki je lahko tematski ali osebnostni, je objava pogovora novinarja z zanimivo osebo, lahko pa je zapisan v obliki vprašanj in odgovorov ali pa v obliki zgodbe s citiranjem najpomembnejših misli. V interpretativni zvrsti izstopajo argumenti, mnenja in ocene. Znotraj zvrsti poznamo (povzeto po Mohor 1999, 60-74): - komentar, ki je zahteven žanr, ki hoče vplivati na javno mnenje, - uvodnik, ki je moralistični glas uredništva, pogosto pa prijazen klepet urednikov s svojim bralstvom, - članek, ki je izčrpno poročilo, ki osvetljuje tematiko iz različnih strani, - ocena ali kritika, ki pogosto obravnava knjige, filme, koncerte, gledališke predstave, - kolumna, ki je ugleden žanr, kjer je pomembneje, kdo piše, kot kaj piše, - pismo, ki je literarni, publicistični in novinarski žanr. V našem šolskem glasilu učenci objavljajo predvsem prispevke informativne zvrsti, manj pa (predvsem zaradi zahtevnosti) prispevke inter-pretativne zvrsti - napišejo le uvodnik, kakšen članek in oceno filma ali knjige. Najraje delajo ankete in intervjuje, najpogosteje pa pišejo vesti oz. poročila iz dni dejavnosti iz svojega razreda. Učenci novinarske izkušnje pridobivajo skozi igro. V nadaljevanju predstavljam najbolj zanimive novinarske igre glede na učne cilje. NAJDI SVOJO REŠITEV Cilj: učenci razvijajo likovno ustvarjalnost Potek igre: učenci dobijo liste, na katerih so narisane osnovne oblike (krog, trikotnik, pravokotnik, črta ...). Oblike dopolnijo tako, da nastanejo različne podobe (iz kroga nastane lahko npr. ura, glava, žival, del cvetlice ...) V v t M m A ftivJij U Mihaela Knez, skupinska habilitatorka, Dnevni center Ravne na Koroškem Dnevni center Ravne na Koroškem, dislocirana enota CUDV Črna na Koroškem, že vse od ustanovitve leta 2005 intenzivno sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami na Ravnah. Sodelujemo z vrtcem Ajda, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Koroški Jeklarji in OŠ Juričevega Drejčka. Enkrat letno se srečujemo z našimi prijatelji iz Tretje OŠ Slovenj Gradec, ob večjih dogodkih pa nam na pomoč priskočijo tudi dijaki Gimnazije in Srednje šole Ravne. Kaj je inkluzija? Opredeljena je kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov s ciljem, da se razvija sožitje in občutek pripadnosti tako v razredu, skupini kot tudi v družbi. Da bi tovrstno definicijo inkluzije iz teorije prenesli tudi v prakso, smo se v Dnevnem centru Ravne odločili, da poskušamo vsako leto pripraviti niz inkluzivnih delavnic v sodelovanju z okoliškimi šolami in vrtci. Sodelovanje med našim Dnevnim centrom in ostalimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v okolici poteka tako v njihovih kot v naših prostorih. Vsebinsko vključuje različne zaposlitvene delavnice, socialne igre, skupne oglede prireditev, občasno vključevanje v njihovo izobraževalno delo, pa tudi skupne nastope na proslavah in drugih prireditvah. Ob druženju se spoznavamo, si pomagamo, izmenjujemo ideje in širimo dobro voljo. Na koncu vsakega leta pa sodelovanje zaključimo s festivalom Naše igrarije, na katerem sodelujejo le otroci in učenci, s katerimi sodelujemo preko celega leta. V šolskem letu 2017/2018 smo tako naše inkluzivno druženje popestrili s kreativnim ustvarjanjem iz kartonske embalaže za mleko in sokove (KEMS). V odpadnih škatlah mleka in sokov smo prepoznali odličen vir za ustvarjanje, hkrati pa dobro možnost ozaveščanja in učenja ponovne uporabe. Delavnice smo, da ne bi bile le likovni izraz posameznika, popestrili tudi s pesmimi, dramatizacijo ali viharjenjem idej o tem, kako zaključiti izdelek. V inkluzivne delavnice se vključujejo vrtčevski otroci ter otroci, ki obiskujejo prvi, drugi in četrti razred osnovne šole. Temu primerno so izbrane tudi ideje za ustvarjanje, ki jih navajam v nadaljevanju. Težavnostne stopnje izdelkov se razlikujejo po starosti in sposobnostih učencev. Prva inkluzivna delavnica z otroci Vrtca Ajda na Ravnah na Koroškem Koža je naš največji organ in dotik je najbolj senzori-čen čut. Taktilnost je pri otrocih s posebnimi potrebami eno najpomembnejših čutil. Izdelali smo jablano kot taktilno tablo. Zamaški odpadne embalaže so bili jabolka, ki smo jih na izdela- no krošnjo jablane privijali in odvijali. Nastali izdelek pa ni le taktilno vzpodbuden, ampak je pri otrocih v starostnem obdobju, v katerem so obiskovalci našega vrtca, lahko tudi pomemben pripomoček za urjenje fino-motoričnih sposobnosti. Postopek 1 - barvanje debla in krošnje na že pripravljeno podlago (24.10.2017) Postopek 2 - barvanje čepkov in privijanje na drevesno krošnjo (24. 10. 2017) Druga in tretja inkluzivna delavnica z učenci OŠ Koroški jeklarji (1.a in 1.b razred) Za ti dve delavnici sem izbrala izdelavo ptičjih hišic. Delavnici s prvimi razredi sta potekali dvakrat, in sicer 9. 11. in 22. 11. 2017. 39 ■ ŠOLSKA PRAKSA Učenci našega oddelka in učenci osnovne šole so v sodelovanju izdelali vsak svojo ptičjo hišico. Odpadno embalažo so polepili z listki, jih pobarvali, dodali slamice in na koncu še semena. Vsi skupaj pa so zapeli pesem o lačni ptički. Na vsaki delavnici je sodelovalo okrog 20 učencev (gostov) ter okrog 5 učencev naše enote. Delo je potekalo ob medsebojni pomoči (9.11.2017). Učenci sodelujejo na teh delavnicah že od vrtca dalje. Sodelovanje je obrodilo uspeh pri sprejemanju drugačnosti. (9.11.2017) Četrta inkluzivna delavnica z učenci OŠ Preži-hovega Voranca (4. razred) Četrtošolcem smo zadali najtežjo nalogo. Iz odpadnih škatel so naredili vodnjake. Škatle so najprej oblekli z blagom. Ponovno so uporabili embalažo, v kateri se nahaja igračka v čokoladnem jajčku, iz nje naredili vedro, in ga namestili na vitel v vodnjaku. Pri tem so uporabili tudi vrvico ter lesene palčke za meso. Pri delu so se vsi zelo potrudili (1.12.2017) Na koncu je vedno nastala skupinska fotografija (1.12.2017) Skozi viharjenje idej smo s sodelavkami spoznale, kako zelo je uporabna odpadna embalaža. Na vsaki delavnici smo razložile, da gre za odpadno embalažo, ki jo učenci najdejo tudi doma, in da jo lahko tudi doma ponovno uporabijo. (22. 11. 2017) 40 ID £ (D TJ Peta inkluzivna delavnica z učenci OŠ Juričeve-ga Drejčka Z učenci šole Juričevega Drejčka smo izdelali stojala za pisala. Pri izdelovanju smo uporabili odpadno blago - učenci so bili nad izdelki navdušeni. Foto: Učenci so svoje izdelke vsakič odnesli domov (19.12.2017). Šesta in sedma inkluzivna delavnica z učenci OŠ Koroški jeklarji (2.a in 2.b razred) Delavnici sta potekali 18. in 25. 1. 2018. Učenci so na odpadne škatle sokov in mleka nalepili časopisni papir in na tak način škatle popolnoma oblekli. Na škatle so nalepili junake iz pravljice o Rdeči kapici ter jih pobarvali. Izdelali so ročne lutke: rdečo kapico, volka, babico, gozd in lovca. Ob koncu delavnice sem pripovedovala zgodbico o Rdeči kapici. Posameznik, ki je imel poimenovanega likovnega junaka, je ročno lutko v tistem trenutku dvignil v zrak. Tako smo skupaj zaigrali pravljico o Rdeči kapici. Da konec zgodbice ne bi bil tako krut, smo volka izgnali iz naših gozdov. Obljubil je, da se bo poboljšal (25.1.2018). Učenci OŠ Koroški Jeklarji so bili našim učencem vedno v pomoč (18.1.2018) Cilj inkluzivnega druženja, s katerim smo začeli takoj ob ustanovitvi enote, je bil predvsem v možnosti večje stopnje socializacije naših učencev. Hkrati pa smo z druženjem želeli okoliškim učencem drugih šol omogočiti, da spoznajo duševno motnjo, jo sprejmejo in preženejo strah pred njo. Ker so mlajši otroci najbolj dovzetni za spoznavanje novosti, smo z njimi začeli delati že v predšolskem obdobju. Rezultati našega dela so odlični, odnos okolja do oseb z motnjami v duševnem razvoju pa je opazno drugačen, kot je bil pred 13 leti. Naši koraki so majhni in počasni. A prepričano hodimo k pravemu cilju. Kitajski pregovor pravi, da je tisti, ki je prestavil goro, začel z majhnim kamnom. Do tja, kamor je vredno priti, pa ne vodi nobena bližnjica. 41 ■ MEDNARODNO SODELOVANJE Priprave na BEO - mednarodno olimpijado iz znanja angleškega jezika A Valerija Karba, učiteljica angleškega jezika, OS Ivana Cankarja Vrhnika Prispevek se osredotoča na bogatenje poučevanja angleščine kot svetovnega jezika in poudarja, kaj je v današnji vse bolj multikulturni družbi poleg jezikovnih kompetenc bistveno in kako to osvojiti. Osvetljuje ključne veščine, ki danes veljajo za merilo napredovanja in uspeha. Avtorica predstavi inovativen pristop dela z učenci, kjer le-ti s pripravo projekta vSloven-iji in realizacijo na mednarodnem tekmovanju iz znanja angleškega jezika v Veliki Britaniji utrjujejo ne le jezikovno znanje, pač pa tudi razvijajo ključne kompetence, t. i. »kompetence 21. stoletja«. Te so potrebne ne le za učni razvoj posameznika, temveč tudi za njegov osebnostni razvoj. Prispevek torej osvetljuje projekt jezikovne olimpijade BEO kot način pridobivanja dragocenih in nepozabnih življenjskih izkušenj, ki učencem omogočajo, da se samo-zavestneje soočajo z izzivi v današnjem času in v prihodnje. Uvod V članku predstavljam mednarodno jezikovno tekmovanje iz znanja angleškega jezika BEO (British English Olympics - sl. Olimpijada britanske angleščine) in kako so učenci v sklopu tega tekmovanja, ki so se ga udeležili aprila 2017 v okolici Londona, pridobivali ključne kompetence za 21. stoletje. BEO je razburljivo tekmovanje na visokem 21ST CENTURY SKILLS HOW TODAY S STUDENTS CAN STAY COMPETITIVE IN A CHANGING ¡OB MARKET Learning Skills Critical Thinking Creativity f Collaboration Literacy Skills Information Technology Communication Flexibility Leadership Initiative Productivity && Slika 1: Kompetence 21. stoletja nivoju, namenjeno jezikovo nadarjenim učencem iz držav sveta, v katerih materni jezik ni angleščina. Ko sem preko dopisa, ki je prišel na šolo s strani izobraževalnega podjetja Anglocenter, izvedela za to tekmovanje, me je za sodelovanje nemudoma prepričala njegova struktura, ki zahteva temeljito pripravo, saj sem vedela, da bo delo z učenci potekalo na inovativen in neustaljen način. Jezikovna olimpijada tako učencem omogoča sodelovanje z vrstniki iz različnih koncev sveta, integrirano učenje jezika in spodbujanje vrednot olimpijskih iger, kot so prizadevanje za odličnost, timski duh, vztrajnost, spoštovanje različnosti itd. Članek se osredotoča predvsem na pripravo učencev na tekmovanje, skozi katero sem lahko opazovala njihov razvoj in napredek tako na jezikovnem področju kot tudi osebnostnem, njihovo povišanje motivacije za delo, preobrat h kritičnemu in ustvarjalnemu načinu razmišljanja, razvoj digitalnih kompetenc, učenje veščin javnega nastopanja, razvoj njihovega potenciala in nenazadnje še proces globalnega učenja, saj so tekmovalne kategorije vezane na krovno temo, ta pa sovpada z aktualno, globalno temo in tako spodbuja aktivno državljanstvo. Kaj je BEO in zakaj sodelovati? Jezikovna olimpijada (BEO) je mednarodno tekmovanje iz znanja angleškega jezika za otroke v starostni skupini 12-16 let s poudarkom na komunikacijskih veščinah. Za sodelovanje sem se odločila zaradi same strukture tekmovanja, ki zahteva temeljito pripravo in sodelovanje z učitelji drugih predmetov. Takoj sem tudi prepoznala zahtevo po inovativnem pristopu dela z učenci, saj se pri pripravi na tekmovanje od učencev pričakuje visoko motiviranost, v zameno pa se jim ponuja način učenja, ki jim omogoča veliko ustvarjalnosti, sodelovalnega dela in pridobivanja jezikovnih kompe- 42 tenc, vezanih na aktualne globalne teme ter uporabnih v resničnem življenju. Na samem dogodku, ki se že deset let vsako pomlad odvija na zasebnih kolidžih v Angliji in traja 14 dni, učenci v pristnem britanskem okolju z vrstniki iz celega sveta pridobivajo in razvijajo ključne kompetence, potrebne za nadaljnji akademski in osebnostni razvoj ter uspešno delovanje v družbi 21. stoletja (Slika 1). Poleg tega so deležni t. i. »jezikovne kopeli«, saj angleški jezik doživljajo in usvajajo v svoji naravni obliki, to je, kot ga uporabljajo materni govorci (Jazbec in Lovrin 2015). Žal za vse našteto pri rednem pouku v OŠ velikokrat ni časa, niti priložnosti, čeprav je v priporočilih Sveta Evrope o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018, 23) zapisano: »V gospodarstvu, temelječem na znanju, je ključno, da si zapomnimo dejstva in postopke, vendar to ni dovolj za napredovanje in uspeh. V naši hitro spreminjajoči se družbi so spretnosti, kot so reševanje problemov, kritično mišljenje, sposobnost sodelovanja, ustvarjalnost, računalniško razmišljanje in samourejanje, nujnej-še kot kdaj koli prej, saj lahko z njimi dosežemo, da bo to, kar smo se naučili, tudi delovalo v realnem času in prispevalo k oblikovanju novih zamisli, novih teorij, novih izdelkov in novega znanja.« Priprava na tekmovalne kategorije olimpijade in pridobivanje ključnih kompetenc Samo tekmovanje sestoji iz 7 tekmovalnih kategorij in bodo predstavljene v nadaljevanju, skupaj z metodologijo priprav, ki sem jih izvajala s 13 sodelujočimi učenci. Vsako leto celoten dogodek spremlja krovna tema, ki je rdeča nit tekmovanja (na primer: podnebne spremembe, globalizacija, trajnostni razvoj, obnovljivi viri energije, družabna omrežja, konstruktivni konflikti, digitalna revolucija, migracije in medkulturno spoštovanje, življenje v prihodnosti ...). V nadaljevanju bo predstavljeno, kako so učenci tekom priprav (velikokrat) nezavedno pridobivali 12 ključnih kompetenc za sodobno družbo prihodnosti: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, sodelovanje, komunikativnost, informacijska pismenost, medijska pismenost, tehnološka pismenost, prilagodljivost, vodstvene kompetence, iniciativnost, produktivnost in socialne kompetence (Ivšek 2005). Iz besedila bo mogoče razbrati nekatere navedene primere dobrih praks, ki jih ji je mogoče uporabiti tudi pri vsakdanjem pouku. Predstavitev v stilu TED Talk motivacijskih govorov Nanašajoč se na krovno temo olimpijade, je učencem dodeljen naslov za pripravo predstavitve, dolge maksimalno 8 minut. Sliši se malo, ampak vemo, da takšna časovna omejitev zahteva še več raziskovalnega dela, sintetiziranja in sposobnost ločevanja bistvenega od manj bistvenega. Nena- zadnje tudi sposobnost sprejemanja odločitev, kaj vključiti, čemu se odpovedati. S temi dilemami so se srečevali 4 sodelujoči učenci, ki se jim je naloga sprva zdela enostavna, sčasoma pa so ugotavljali, da je pravzaprav trd oreh. Naučili so se sodelovalnega dela, prevzemanja pobud, samoiniciativnosti, prevzemanja odgovornosti, ustvarjalnega razmišljanja, povzemanja (ločevanje manj bistvenih od bolj bistvenih vsebinskih elementov), delitve vlog, digitalne pismenosti, sprejemanja odločitev in v zadnji fazi predvsem veščin javnega nastopanja. Z menoj kot učiteljem - mentorjem so vzpostavili tesen stik, ki presega ustaljene šolske okvirje. Sodniki so v tem delu ocenjevali prepričljivost, držo, stik s poslušalci, govorico telesa, jezikovno pravilnost ter ustvarjalnost oziroma odstopanje od ustaljenih okvirjev (slika 2). Slika 2: Predstavitev v stilu TED Talk govorov Predstavitev države Tekom tekm ovanja, upoštevajoč krovno temo olim-pijade (v našem primeru »Building Bridges - Communication for the World of Tomorrow«, sl. »Grajenje mostov - Komunikacija za jutrišnji svet«), vsaka skupina učencev raziskuje in pripravi predstavitev zanje tuje države. Predstavitev je časovno omejena in mora ustrezati danim iztočnicam (določena je imaginarna ciljna publika in s tem povezana vsebinska prilagoditev). Predstavitev traja med 8-10 minut. Pri tem besedilo na uporabljanem predstavitvenem orodju ni dovoljeno, saj je cilj naloge, da učenci govorijo prosto, brez branja. Dovoljena pa je raba rekvizitov in kostumov. Pri pripravi na to kategorijo so se sodelujoči učenci srečali s podobnimi dilemami kot pri prestavitvi v stilu TED-Talk govorov. Poleg tega pa so se naučili delati z viri in 43 (C £ (D ■o ■ MEDNARODNO SODELOVANJE so obenem razvijali tudi kompetenco informacijske pismenosti, ki vključuje pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij iz različnih virov. Učili so se prepoznavanja zaupanja vrednih informacij in etične rabe digitalnih informacij. Pri tem so moji učenci izkazali inovativnost in ustvarjalnost z igranjem na značilne instrumente predstavljene države (Bolivije), s katerimi so uspeli uprizoriti glasbeno točko, predstavitev pa zaključili s pesmijo v raper-skem slogu, v kateri so povzeli bistvene značilnosti dodeljene države. Debata Za debato velja poseben format in je osredotočena na spontano rabo jezika ter sodelovanje z udeleženimi. Tema debate je povezana z osnovno tematiko tekmovanja, učenci pa navodila in vloge dobijo več mesecev vnaprej. Med samim tekmovanjem je prvi del debate zasnovan tako, da učenci lahko uporabijo vnaprej pripravljeno besedilo (govorijo prosto), preostali del pa poteka preko spontanih argumentov za in proti ter obrazložitev le-teh. V debati sodelujeta 2 učenca. Pri tej tekmovalni kategoriji imajo učenci oblečeno uradno oblačilo oziroma uniformo. Kot mentorica sem v skladu z navodili z učenci najprej poglobljeno obdelala vsebinski del, čemur je sledila priprava na retorični del. V debati se učenci urijo v veščinah javnega nastopanja in retorike ter poglobljene rabe tujega jezika za vnaprej določeno vsebino. Krepijo sposobnost kritičnega razmišljanja. Nadalje debata vodi k pridobivanju in poglabljanju znanja, prepoznavanju dobrih informacij in k informacijski pismenosti, saj razvija aktivno raziskovanje, selekcioniranje in analizo informacij na zabaven in zanimiv način. Debata je tudi ena od najboljših metod za razvijanje kritičnega mišljenja. Udeleženci debate morajo namreč biti pripravljeni, da predstavijo in obranijo svoje argumente ter analizirajo in zavrnejo argumente druge skupine, prav ta proces pa jih vodi h kritičnemu razmišljanju (Skrt 2008). Gledališka igra Gledališka igra sodi med štiri bolj ustvarjalno naravnane kategorije olimpijade. Scenarij za dramsko igro, ki naj ne bi presegala 15 minut, napišejo učenci v sodelovanju z mentorjem. Idejo zanj črpajo iz vnaprej določene krovne BEO teme. Pri igranju imajo učenci lahko oblečene kostume. V fazi priprave se učenci učijo pisanja scenarija, ves čas prebujajo svojo ustvarjalnost, se urijo v sodelovalnem delu in prevzemanju odgovornosti, aktivirajo jezikovno sposobnost in izzivajo male sive celice k razmišljanju izven okvirjev, pa tudi k humorju. Kot primer navajam naslov naše dramske igre: Nesporazum, ki vodi k nepričakovanim posledicam. V tej kategoriji, kakor tudi v naslednji, so učenci razvijali vse ključne kompetence, poleg tega pa so se izjemno zabavali. 44 ID £ (D TJ Pevski nastop A cappella Učenci izberejo melodijo (običajno je to popularna pesem, ki jo poznajo najstniki iz celega sveta) in napišejo svoje (novo) besedilo. Sporočilo pesmi se mora vsebinsko ujemati s krovno temo tekmovanja in vrednotami tekmovanja (vrednote olimpijskih iger). Melodija mora biti zapeta zgolj z uporabo glasov, instrumenti in drugi pripomočki (razen lastnih teles) niso dovoljeni. Zaželeno je, da odpeto pesem učenci pospremijo s plesnimi koraki ali na kak drug ustvarjalen način. Improvizacijski izziv Ključna naloga pri Improvizacijskem izzivu je osre-dotočanje na ustvarjalnost in iznajdljivost, saj je cilj improvizacije, da učenci najbolje izkoristijo omejene vire, ki so jim na razpolago. Učenci prejmejo navodila za izvedbo šele nekaj ur pred nastopom, torej se ne pripravljajo vnaprej. Mobilni telefoni niso dovoljeni. Da učenci pred nastopom ves čas govorijo angleško, zagotavlja nekdo izmed osebja organizatorjev, ki učence nadzoruje. Kot primer navajam sledeči izziv: učenci dobijo omejen nabor rekvizitov (kapa, palica, instrument, očala, meč) in morajo napisati basen na določeno temo. Basen nato uprizorijo. Skrivnostni izziv Učenci se spopadejo z izzivom na ustvarjalnem in jezikovnem nivoju. Izziv je določen na dan tekmovanja, za pripravo pa imajo učenci na voljo največ 3 ure. Izziv, tako kot pri vseh ostalih kategorijah, sovpada s krovno temo tekmovanja. V skrivnostnem izzivu se učenci urijo v ustvarjalnem mišljenju in se učijo gledati na stvari iz drugačne perspektive, kar vodi k inovacijam. Kot primer naj navedem zadnji del te tekmovalne kategorije, kjer so učenci (v skupini jih je bilo 6) dobili določene rekvizite (slamice in papir) in so morali izdelati most. Most sta začela graditi 2 učenca, po nekaj minutah sta nadaljevala Slika 3: Skrivnostni izziv naslednja dva, zaključila pa sta ga zadnja 2 učenca. Učenci se pri tem izzivu niso smeli pogovarjati. Rezultat omenjenega izziva, ki simbolično povezuje krovno temo tekmovanja »Gradimo mostove - komunikacija za jutrišnji svet«, prikazuje slika 3. Poleg že opredeljenih kompetenc so vsem tekmovalnim kategorijam skupne tudi veščine javnega nastopanja. Brez urjenja javnega nastopanja in retorike je namreč priprava na vsako izmed tekmovalnih kategorij olimpijade v najboljšem primeru le polovična. Priložnost za javno nastopanje, ki presega govorne nastope pred razredom, pa v času šolanja dobijo le redki učenci. Učenci se skozi proces priprave na tekmovanje naučijo, da ima »vsak dober javni govorec naslednje osnovne cilje: da bi občinstvo razumelo, o čem govori, da bi občinstvo prepričal v povedano in da bi si občinstvo zapomnilo, kar je povedal. Z eno besedo, občinstvo želimo pridobiti na svojo stran. Za našteto pa se je potrebno v prvi vrti izuriti v premagovanju treme in izpiliti osnovne veščine javnega nastopanja. Mednje sodi dinamičnost, kar pomeni, da je govorec rahlo zaskrbljen o stvareh, o katerih govori, energičen v načinu govora, spreminja hitrost govora ter moč in ton glasu, uporablja različne geste, spretno poudarja pomembnejše argumente in besede, ne govori monotono in je naraven« (Skrt 2008, 53). Zaključek Z udeležbo na jezikovni olimpijadi so učenci z vrstniki iz različnih koncev sveta povezani v odličnosti, prijateljstvu in spoštovanju. S tem ne utrjujejo le jezikovnega znanja, temveč pridobijo dragoceno življenjsko izkušnjo za samozavestno soočanje z izzivi v današnjem času. Ze sama pot do tekmovanja je polna samospoznavanja, povezovanja, raziskovanja in pridobivanja kompetenc za uspešno prihodnost. Tako v času priprave kot med samim dogodkom učenci osebnostno rastejo, razvijajo kritično mišljenje in globlje zavedanje sveta. Učijo se deljenja idej, timskega dela, spodbujanja in izražanja podpore drug drugemu, s čimer razvijajo medkulturno razumevanje in spoštovanje. S sodelovanjem v tekmovalnih kategorijah se učijo zdravega tekmovalnega duha, razvijajo nove veščine razmišljanja in komunikacije, pozitivnega in fleksibilnega odnosa ter neodvisnega mišljenja, ki jim bo v prihodnosti omogočal razcvet tako na zasebnem kot akademskem nivoju. Kot mentorica učencem prve slovenske šole, ki se je udeležila jezikovne olimpijade, lahko rečem, da učinki tovrstnega sodelovanja ne dosežejo samo učencev, ampak tudi nas, sodelujoče učitelje. Metodologija dela je namreč velik izziv tudi za nas, pozitivne potrditve pa so prisotne na vsakem koraku. Veselje je bilo opazovati učence, ki so se z dogodka vrnili prerojeni, mnogo samozavestnejši, neustrašni ter polni zagona in veselja za življenje. Skozi članek poudarjam tudi, da lahko in moramo ključne kompetence razvijati ter jih aktivirati tudi v času pouka in drugih šolskih dejavnosti ter na ta način obogatiti učenje angleškega jezika in tudi ostalih predmetov. Razvoj ključnih kompetenc, v prvi vrsti kritičnega razmišljanja, je velikega pomena za prihodnost naših učencev. Kritično razmišlju-joči učenci so namreč aktivni, sprašujejo, raziskujejo in vrednotijo, osmišljajo, uporabljajo, sprejemajo odločitve ter rešujejo odprte, avtentične probleme, ki zahtevajo interdisciplinarno znanje ter medsebojno sodelovanje. Razmišljajo tudi o kakovosti lastnega mišljenja in ga zavestno in načrtno razvijajo (Rupnik 2006). Poleg tega z ustrezno notranjo motivacijo učenje postane zabavno, izkupiček pa je višja samozavest pri učencih, njihov maksimalno izražen potencial in spoznanje, da se vložen trud poplača. Kot pravi motivacijski govorec Zig Ziglar: »There is no elevator to success, you have to take the stairs« (sl. »Nikakršnega dvigala do uspeha ni, zanj se moraš povzpeti po stopnicah.«). Viri in literatura Skrt, B., Hohler, B., Šerc, A., Dragoš, S., Kralj, A., Leskošek, V., Maljevac, S., Rener, T. (2008): Debata za enake možnosti. Ljubljana: Za in proti, zavod za kulturo dialoga. Rupnik, T. in Kompare, A. (2006): Kritično mišljenje v šoli: strategije poučevanja kritičnega mišljenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ivšek, M. (2005): Ključne kompetence. V Zupan, A. (ur.), Od opazovanja do znanja, od znanja h kompetencam (str. 151157). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Svet Evropske Unije (2018): Priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal content/SL/TXT/ PDF/?uri=CONSIL:ST_9009_2018_INIT&from=EN Jazbec, S. in Lovrin, M. (2015): Koncept CLIL - novost ali stalnica pri učiteljih na OŠ v Sloveniji : študija primera. Revija za elementarno izobraževanje, 2015. (Vol. 8, no. 1/2), 65-79. Dostopno na: https://dk.um.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=68440 45 3 (D TJ 5 ■ ŠOLSKI IZLET Naravoslovni dan na kmetiji Katja Alauf, prof. razrednega pouka, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Vse preveč je sedenja in učenja v učilnici. Učenci potrebujejo gibanje in aktivnosti zunaj nje. Zato smo za četrtošolce planirali dan dejavnosti, ki bi se izvajal izven učilnice. Obiskali smo bližnjo kmetijo Pod hrastom, ki ni tradicionalna kmetija, a otrokom vseeno ponuja obilo priložnosti za kvalitetno preživljanje časa v naravnem okolju. Hoja po vrvi V oktobru 2018 so četrtošolci pred začetkom 1. šolske ure vzeli šolsko malico in se peš odpravili na učno kmetijo Pod hrastom v Trbovljah. Tam jih je najprej z laježem pozdravila prijazna psička Lina, nato še prijazna lastnika, Uroš in Mateja, ki sta z domačim ambientom takoj privabila nasmeh na obraze otrok. Najprej so pojedli malico, nekateri so se tudi posladkali z domačimi jabolki, ki so bila na mizi, večina pa jih je strmela v pripravljeno kurišče, v ogenj, ki je oddajal prijetno toploto. Uroš in Mateja sta otrokom predstavila program in jih razdelila v dve skupini. Ena skupina je z gospo pripravila čokokruhke, druga skupina pa je z gospodom streljala z lokom v tarčo. Nato sta se skupini zamenjali. Pri pripravi čokokruhkov so se učenci postavili k mizi, na kateri je bila razgrnjena bela rjuha. Gospa jim je na dlani posipala moko, to je čaroben prah, ki izpolnjuje želje. Nekaj učen- 46 (D £ (D 13 5 cev je svoje želje povedalo tudi na glas. Celotna skupina je dobila testo, ki so si ga razdelili in posnemali Matejo, kako gnete testo. Dodali so mu tudi košček temne čokolade in oblikovali svoj kruhek, ki so ga nato z odvečnim testom tudi okrasili. Prav vsi učenci so se izredno lepo potrudili pri označevanju kruhka, pokazali svojo kreativnost, krepili domišljijo. Nastali so unikatni čokokruhki, ki so jih položili v posebno posodo. Ker je bilo veliko učencev, seveda smo tudi učitelji naredili svojega, so se kruhki morali držati skupaj, da smo jih spravili v posodo. Medtem je Uroš podučil svojo skupino učencev, kako se drži lok, kam zatakniti puščico, kako se pravilno postaviti, s katerima prstoma napeti tetivo, kako pravilno pomakniti komolec in kako iztakniti puščice iz tarče. Večina učencev je prvič streljala z lokom. Prvi poskus je bil pri večini slabši, naslednji poskusi pa so bili uspešnejši in so učenci že kar lepo zadeli v tarčo. Prav vsi so imeli nasmeh do ušes. Nato je gospod v kurišče postavil posodo s čoko-kruhki, jo zagrebel z zoglenelim lesom, učenci pa so se ta čas prijetno greli ob ognju in se spraševali, ali bodo prepoznali svoj čokokruhek in kaj se bo zgodilo s čokolado v njem. Nekaj deklet je medtem strkalo moko z rjuhe in jo zložilo, fantje pa so prinesli drva. Potem pa je sledil program na drugi strani travnika, na bolj sončni strani. Otroci s psičko Lino so seveda tekli za Urošem, ki se je peljal na štirikole-sniku. V prikolici je peljal lopate, motike, star konjski gnoj, lesene deske in cepljene sadike sadnih dreves. Najprej so natančno opazovali in poslušali, kako se koplje luknjo, kam se da lepo in kam slabo zemljo ter kako globoko je potrebno kopati. Učenci so se razdelili v manjše skupine in se postavili na mesta, kjer so že bile izkopane manjše luknje. Takoj so pričeli z delom. Vsi v skupini so izmenično kopali, drug drugemu svetovali, opozarjali na napake, skratka sodelovali. Ko je bila luknja ravno prav izkopana, so vanjo postavili sadiko, Uroš je stresel konjski gnoj, luknjo pa so nazaj zakopali. Ob sadiko so zapičili leseno desko in jo s težjim kladivom pričvrstili v zemljo, da bo služila za oporo sadiki. Tako fantje kot tudi dekleta so bili izredno spretni, vsi pa so bili ponosni na končano delo. Uroš pravi, da tisto, kar otroci posadijo, vedno najlepše obrodi. Ponosni bomo, če bo temu res tako! Hitro smo se vrnili nazaj na kmetijo. Dekleta so opazila konja pasme bosanski planinski konj in ju pričela hraniti z jabolki. Seveda brez božanja ni šlo. Vprašale so Uroša in Matejo, ali bi ju lahko tudi 47 Streljanje z lokom ■ ŠOLSKI IZLET Jahanje kobile jahale. Uroš je konja po imenu Bami privezal, kobilo Dino pa odpeljal v manežo. Dekleti sta brez obotavljanja iz hiše vzeli čelado in odhiteli proti maneži. Mateja pa je za ta čas fante povabila v peskovnik in na skakanje na trampolin. Nekateri pa so se rajši z Lino podili po travniku. Uroš je na Dino dal odejo in pritrdil ročaj, za katerega so se dekleta držala. Učiteljica pa je pomagala dekletom pritrditi čelado. Dekleta so z navdušenjem komaj čakala na jahanje. Gospod je dekletom pomagal zlesti na kobilo in jih peljal dva kroga. Hitro so izgubile strah in pridobile občutek za zibanje na konju. Kako so se dekleta smejala, ko so videla, da Dina lula. Natančno so jo opazovale, kako dvigne rep na stran, da se ne uma-že. Nato pa so se spraševala, zakaj kobila zopet čaka, a so hitro dobile odgovor. Konji tudi kakajo. Ker so se čokokruhki že spekli, trebuščki otrok pa so postali lačni, smo se odpravili na malico. Kruhke je učiteljica ločila narazen, učenci pa so poiskali svojega in ga še vročega pojedli. Bil je več kot odličen. Škoda, da je bil za vsakega samo eden! Za vsak slučaj so se učenci preizkusili tudi kot gasilci in so z vodo uspešno pogasili ogenj v kurišču. Nato so se lotili likovnega ustvarjanja. Izdelali so knjižno kazalo, da bodo od sedaj naprej imeli več veselja do branja. Nato je sledilo malce več svobodnega gibanja. Tekalne igre okoli kmetije, posedanje na pogrnjenih paletah, ki so pričarale vzdušje dnevne sobe, božanje psičke, skakanje na trampo-linu, igranje v peskovniku in opazovanje zajčkov v kletki ter kozic v ograji. Učenci so se preizkusili tudi v hoji po vrvi. Postavili so se v vrsto, približno meter stran od vrvi. Uroš in učitelj Gašper pa sta učence pospremila po tej poti. Ugotovili so, da le ni tako enostavno hoditi po vrvi, kot sicer izgleda. Kdor je želel, pa si je lahko v gozdu od daleč ogledal osje gnezdo. V zaključnem delu naravoslovnega dne smo se odpravili v ograjo, v kateri domujejo tri kozice. Učenci so jih nahranili s senom. Tisti, ki so jih kozji iztrebki motili, so hitro zapustili prostor in rajši opazovali koze zunaj ograje. Tri polne ure v naravi so izredno hitro minile. Sploh kadar je fino, se nam zdi, da čas prehitro mine. Otroci so na učni kmetiji pridobili veliko novih veščin, ki jih pri pouku ne morejo pridobiti. Zato priporočam še ostalim, ki v bližini šole nimajo kmetije, da pridejo v Zasavje, na učno kmetijo Pod hrastom, ker bodo otroci zagotovo odšli domov zadovoljni, z velikim nasmehom, lepimi spomini in polni novega znanja ter spoznanj. Zagotovo je najboljša učilnica narava! Hkrati pa je dan na kmetiji Pod hrastom kombina- 48 (D £ (D T3 a cija športa, likovne umetnosti, matematike, družbe ter narave in tehnike. Otrokom takšni dogodki ostanejo v spominu in se jih radi spominjajo tudi po zaključku osnovnošolskega izobraževanja. Ne glede na letni čas Uroš in Mateja poskrbita, da imajo učenci delo, s svojo karizmo pa poskrbita, da učenci pri delu uživajo in so ponosni, da so pripomogli k dobremu delu. Seveda pa poskrbita tudi za igro in zabavo, ki jo učenci v šoli še kako pogrešajo. Gnetenje testa Pečeni čokokruhki Gašenje kurišča 49 Čas za malico ■ ŠOLSKA TEORIJA Branje učencev s posebnimi potrebami na osnovni šoli s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom . mag. Andreja Četina, profesorica defektologije, in Josip Šerbetar, univerzitetni diplomirani psiholog, Center Janeza Levca Ljubljana Branje je veščina, ki jo potrebujemo in uporabljamo vse življenje v vseh situacijah, zato je zelo pomembno, da jo obvladamo kar se da dobro. Specialni pedagogi se neprestano sprašujemo in si postavljamo vprašanja glede načrtovanja jasnih ciljev v individualiziranem programu ter glede korakov do pričakovanega napredka za učence s posebnimi potrebami. Ker nas je zanimalo, ali učenci s sistematičnim specialno-pedagoškim delom napredujejo na področju tekočnosti branja ves čas šolanja, smo s sodelavci izvedli raziskavo, v katero smo zajeli vse učence od 4. do 9. razreda, ki obiskujejo PP z NIS na Centru Janeza Levca Ljubljana, OE Levstikov trg in OE Dečkova. V prispevku navajava potek in rezultate raziskave. Učni načrt za slovenščino posebnega programa z nižjim izobrazbenim standardom učencem poleg specialnodidaktičnih priporočil omogoča tudi časovno prilagoditev, saj predvideva razvijanje in avtomatizacijo bralne tehnike tudi v drugem tri-letju. Učenje branja lahko za otroka predstavlja največji samostojni napor. Učenci s težavami pri branju potrebujejo več časa, strukturirano in vodeno poučevanje, da usvojijo spretnost bralne te-kočnosti, nekateri je nikoli. Učenci, ki slabše berejo, se tej dejavnosti najraje izognejo. Ker ne vadijo, tudi ne napredujejo ali celo nazadujejo pri branju. 50 (D £ (D T3 a Starši učiteljem na govorilnih urah večkrat potožijo, da ne vedo, kako in s kakšnimi vajami pomagati otroku in tudi kako naj svoje otroke pripravijo do tega, da bi raje brali. Včasih tudi povedo, da ne opazijo napredka. Učitelji smo pri poročanju staršem o otrokovem napredku pogosto nenatančni ali nerazumljivi. Učenje branja ni lahka naloga, vendar je veščina, ki jo z veliko vaje, ustrezno pomočjo in veliko potrpežljivosti lahko izboljšamo. Učenec se med šolanjem srečuje z različnimi umetnostnimi in neumetnostnimi besedili, ki z leti postajajo daljša in zahtevnejša. V fazi začetnega opismenjevanja branje temelji na hitrem prepoznavanju besed, kasneje pa temelji na razumevanju celotnega besedila. Zato na začetku učenja branja veliko časa namenimo dekodiranju in se osredotočamo na poučevanje tekočnosti branja. Ko je usvojeno slednje, pa lahko preidemo na naslednji korak, tj. razumevanje prebranih vsebin. »Bralci, ki tekoče berejo, prebrano bolje razumejo, ker informacije obdelujejo hitreje in ne porabijo veliko svoje miselne energije za dekodiranje. Ko beremo povsem tekoče, dekodiramo skoraj samodejno in vso pozornost namenimo vsebini prebranega.« (Juri-šic 2016, 11) Branje učencev s posebnimi potrebami V prispevku se osredotočamo na bralno pismenost učencev s posebnimi potrebami, ki obiskujejo prilagojen program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (v nadaljevanju PP z NIS) na Centru Janeza Levca Ljubljana. Usmerjanje in določanje stopnje primanjkljajev učencev s posebnimi potrebami temelji na kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami. Strokovna komisija učenca glede na njegove zmožnosti usmeri v primeren vzgojno-izobraže-valni program. V PP z NIS se usmerja učence, ki ne morejo doseči izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja. V večini gre za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Pri nekaterih učencih se lahko pojavi tudi več primanjkljajev hkrati na različnih področjih. Posledica tega je, da so tudi njihove učne težave izrazitejše. Učence slabo branje ovira pri doseganju standardov znanja pri vseh predmetih, ne samo pri predmetu slovenščina. Njihovi dosežki so tako lahko nižji od njihovih sposobnosti. Učenec, ki slabo bere, ima težave pri branju navodil za posamezno nalogo, ki jo mora opraviti, pri reševanju besedilnih matematičnih nalog, učenju družboslovnih dejstev ipd. Zaradi težav ima učenec s slabšimi bralnimi zmožnostmi pogosto odpor do učenja, porabi veliko več časa za učenje kot njegovi vrstniki, njegova osebna rast, samozaupanje in sa-mopodoba so lahko slabša. Pomanjkljivo razvite bralne sposobnosti lahko ovirajo posameznika tudi pri nadaljnjem poklicnem izobraževanju. Specialni pedagogi smo pri svojem delu usmerjeni v prepoznavanje učenčevih težav, k nudenju ustrezne pomoči, k načrtovanju natančnih ciljev in k merljivim napredkom, da ugotovimo, ali je bila nudena pomoč tudi učinkovita. V tem prispevku smo usmerjeni na merjenje tekočnosti branja, ki temelji na kurikulumu in nam omogoča načrtovanje ciljev ter korakov do cilja ali kratkoročnih ciljev v individualiziranem programu za posameznega učenca. Učitelj lahko tako spremlja napredovanje svojih učencev v tekočem šolskem letu. Slabšemu bralcu tako lahko prilagodi poučevanje (dopolnilni pouk, delo v manjših skupinah, individualizirani postopki, besedila), omogoči več podpore ali pa učencu omogoči več priložnosti za učenje (Jurišic 2016). Šele ko je branje avtomatizirano, lahko poteka jezikovni razvoj na višjih kognitivnih procesih. Pri učencih z intelektualnimi primanjkljaji je lahko zaradi nekaterih primanjkljajev oviran proces razvijanja branja do avtomatizacije (Jenko 2016). Dosedanje raziskave V Sloveniji smo na tem področju še na začetku, čeprav so bile narejene raziskave, ki proučujejo težave na področju bralne pismenosti učencev z 51 ■ ŠOLSKA TEORIJA značilnim razvojem. Na samem začetku pa smo glede proučevanja bralne pismenosti učencev, ki obiskujejo PP z NIS, saj na tem področju ni veliko domačih raziskav. B. Jurišic (2016) kot velik premik v slovenskem šolstvu omenja petstopenjski model pomoči, ki se odraža tako v strokovni literaturi kot tudi v načinu razmišljanja o zgodnjem odkrivanju in stopenjski podpori učencem, ki na področju temeljnih učnih spretnosti (branja, pisanja in računanja) dosegajo nižje dosežke od večine vrstnikov. Raziskava (Oprešnik 2000 v Pečjak 2010) je pokazala, da imajo učenci v šolah s PP z NIS velike težave s tekočnostjo branja. Učenci, ki se izobražujejo v omenjenem programu, imajo v primerjavi z učenci večinske osnovne šole pomembno slabšo tehniko branja - več jih bere z zlogovanjem in črkovanjem. Manjša tekočnost branja učencev se kaže tudi pri neenakomernem ritmu, ki je v primerjavi z večinsko populacijo skoraj za polovico nižji. Rezultati raziskave N. Jenko (2016) so pokazali, da imajo petošolci, ki se izobražujejo v PP z NIS, pri nalogah s fonološkim zavedanjem več težav kot tretješolci značilnega razvoja. Branje pri učencih v PP z NIS dlje časa temelji na nižjih kognitivnih procesih. Bralne težave učencev s posebnimi potrebami pogosto pripisujejo upočasnjenim splošnim kognitivnim razvojem ter konceptualnim razlikam v bralni pismenosti. Razvitost bralnih spretnosti pri učencih petega razreda iz PP z NIS in učencih iz drugih razredov osnovnošolskega programa je raziskovala E. Žgur (2017). Njeni rezultati so pokazali, da je količina bralnega razumevanja med skupinama učencev medsebojno primerljiva oziroma enaka kljub strukturnim razlikam obeh skupin. Dobljeni rezultati so spodbudni, saj pojasnjujejo, da je sistematično specialno-pedagoško delo učinkovito ter omogoča učencem doseči primerljivo znanje v bralnem razumevanju. Raziskovalno vprašanje Specialni pedagogi se neprestano sprašujemo in si postavljamo vprašanja glede načrtovanja jasnih ciljev v individualiziranem programu ter glede korakov do pričakovanega napredka za učence s posebnimi potrebami. Cilj, ki ga učitelj ob začetku leta postavi za vsakega učenca, je njegov napredek glede na njegove zmožnosti. Kot smo že omenili, lahko učencu prilagodi poučevanje v obliki dopolnilnega pouka, dela v manjših skupinah, individualizira postopke, besedila/vsebine, omogoči mu lahko več podpore ali pa učencu omogoči več priložnosti za učenje. V ta namen moramo natančno izmeriti začetno stanje oz. učenčeve dosežke na posameznem področju, tj. na področju branja. Glavni namen naše raziskave je pridobitev podat- i- tij ii nawit te i i - kfc * ¡*fe j, U, p** $ • 0 «m b< fij b. fc md ibfcf a -tiiN? Wtrt