PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 38 (13.571) Trst, sobota, 17. februarja 1990 Združene države zagotovile finančno pomoč andskim državam za posege proti razpečevalcem V Cartageni so se dogovorili o skupnem boju ameriških držav proti trgovcem z mamili ZDA si sicer prizadevajo bolj za preprečitev proizvodnje in prodaje, andske države pa zahtevajo od Washingtona naj raje omeji širjenje narkomanije Craxi v Bruslju na posvetu o dolgovih nerazvitih MITJA MERŠOL Kolumbijski predsednik Barco in šei Bele hiše Bush med pavzo v pogovorih (AP) NEW YORK »Ustanovili smo prvi protinarkomanski kartel,« je sinoči po vrnitvi iz Kolumbije izjavil ameriški predsednik Bush, ki je na sestanku s predsedniki Kolumbije, Peruja in-tloli-vije podpisal sporazum o skupnem nastopanju zoper trgovino s kokainom. Kot je na sestanku v Cartageni dejal kolumbijski predsednik Barco, »voditelji narkokartelov spoštujejo samo en zakon. In to je zakon ponudbe in povpraševanja«. In prav v tem se tudi razhaja strategija boja proti mamilom. Poenostavljeno povedano: ZDA se očitno zavzemajo bolj za zatiranje »ponudbe« in so za poostren policijski in vojaški pregon proizvajalcev in razpečevalcev kokaina, andski oziroma južnoameriški predsedniki pa trdijo, da bi morale ZDA storiti več za zmanjšanje »povpraševanja«, se pravi, da bi morala Busheva vlada več postoriti na ameriškem trgu, zavreti razpaslo narkomanijo v ZDA in omejiti izvoz ameriških kemikalij in avtomatskega orožja v Južno Ameriko. Boj proti proizvodnji koke in njene predelave v ko- kain močno posega tudi na socialno področje, saj večina bolivijskega in perujskega kmečkega prebivalstva živi prav od proizvodnje koke. Čeprav v cartagenskem sporazumu ekonomska pomoč ZDA neposredno ni omenjena, je nedvomno, da bo morala Busheva vlada priskočiti na pomoč s finančno podporo, ki naj bi omogočila, da se andski kmetovalci preusmerijo k pridelavi »zakonitih« pridelkov. Na sestanek v Cartageno je včeraj prišel tudi predstavnik perujskih pridelovalcev koke Justo Silva Dallen, ki je v imenu kakih 200 tisoč perujskih kmetov želel pojasniti predsedniku Bushu težave, ki jih imajo pridelovalci koke. Predstavnika perujskih kmetov k Bushu niso spustili, menda pa mu ameriške oblasti tudi niso izdale vizuma, da bi se udeležil zasedanja OZN o mamilih. Po sedanjem načrtu naj bi ZDA v naslednjih petih letih dale Kolumbiji, Peruju in Boliviji 2,2 milijarde dolarjev pomoči! Ta predlog Bushove vlade je v ameriškem kongresu že naletel na kritiko, češ da je prevelik delež vsote namenjen za vojaški in policijski pregon, premajhen pa za gospodarski raz- NADALJEVANJE NA 2. STRANI BRUSELJ — Tajnik PSI Bettino Craxi, ki je včeraj prvič nastopil v svojem novem svojstvu zastopnika generalnega tajnika OZN De Cuellarja, se je v Bruslju sestal s predsednikom komisije ES Jacguesom Delorsom ter z zastopniki nekaterih največjih evropskih bank. Osrednja tema sestanka je bilo vprašanje držav nerazvitega sveta, ki so se zadolžile pri ameriških, britanskih, nemških, japonskih in francoskih bankah za več kot 1.250 milijard dolarjev, dolga pa ne morejo izplačati, Čraxi je novinarjem dejal, da je šlo v Bruslju le za prva posvetovanja o tako žgočem vprašanju, vendar je poudaril, da so vodstva bančnih zavodov pripravljena na konstruktivno razpravo o problemu. Sam pa je poudaril, da ne kaže zamrzniti novih posojil, treba pa je pomagati državam tretjega in četrtega sveta, da utrdijo svojo notranjo gospodarsko bilanco, kar bi jim omogočilo tudi postopno izplačevanje dolga. Craxi je izrazil tudi prepričanje, da je treba vsekakor upoštevati primere posamezno, saj je enotna obravnava zadolženih držav dejansko nemogoča. Vlada prvič pokazala večjo naklonjenost do zahtev študentov Ministrski svet o reformi univerze in boju proti ugrabiteljskim tolpam RIM — Ministrski svet je včeraj proučil vrsto zakonskih osnutkov, med katerimi sta najbolj aktualna osnutka, ki se nanašata na boj proti ugrabitvam in organiziranemu kriminalu ter reformi univerze. Poleg tega je ministrski svet določil novo ceno plinskega olja, ki bo 14 lir cenejše. Po poročilih ministra za pravosodje Vassallija in notranjega ministra Gave je ministrski svet proučil vrsto ukrepov, katerih namen je onemogočiti izsiljevanje s strani ugrabiteljev družine ugrabljenih oseb. V primerih ugrabitve bo sodišče zaplenilo imovino sorodnikov žrtve. Zaplemba se bo nanašala tudi na podjetja ali industrijske obrate, ki so last žrtve ali njegovih sorodnikov, vendar v obliki, ki ne bo ovirala obratovanja. Sorodniki ugrabljene osebe ne bodo smeli sklepati zavarovalnih pogodb na račun žrtve. V primeru, da sorodniki, izvzeti so najbližji krvni sorodniki, ne bodo privolili na zaplembo imovine, bo sodišče lahko temeljiteje poseglo. Zakonski osnutek predvideva tudi kazni za vse, ki bodo na kakršenkoli način prikrivali ali izkrivljali vesti in podatke o morebitnih ugrabitvah, ne glede, če bodo to sorodniki žrtve. Kazni bodo višje v primerih, ko bo žrtev ugrabiteljev mladoletna oseba ali oseba starejša od 65 let. Sodni postopek bo grozil tudi morebitnim posrednikom med družinami ugrabljenca in ugrabitelji. Ministrski svet je vzel v pretres tudi možnost o znižanju že predvidene kazni za »skesane« ugrabitelje ali za posredne sodelavce ugrabiteljev, ki bodo pripravljeni sodelovati s pravico. Protest študentov, ki že več tednov onemogoča redno delo na univerzah, je včeraj naletel na prvi pozitivni odziv s strani vlade. Minister Ruberti je namreč izrazil pripravljenost na dialog s predstavniki študenstkih gibanj, čeprav je poudaril, da njihova mnenja in predlogi nikakor ne morejo predstavljati izhodišča za nadaljnja pogajanja. Zakonski osnutek, ki ga je včeraj proučil ministrski svet v bistvu ponavlja to težnjo, čeprav je njegovo besedilo bolj naklonjeno zahtevam študentov. Rubertijev sporni zakon bo moral tako poiskati nove oblike dialoga z zainteresirano stranjo in preveriti možnosti uresničitve nekaterih predlogov, kot na primer: tesnejše sodelovanje med študenti in upravnimi sveti univerzi volilno pravico predstavnikom študentskih gibanj pri volitvah univerzitetnega sveta in akademskega senata ter rektorja in ravnatelja univerze. V zakonskem osnutku je govor tudi o možnosti širšega sodelovanja med študenti in profesorskimi zbori še zlasti pri ukrepih, ki se nanašajo na financiranje univerz in raziskovalnih inštitutov. Mnenje predstavnikov študentskih svetov pa naj bi imelo večjo težo tudi pri organizaciji lekcij in splošnega dela na univerzi, pri katerem sodelujejo študenti. Pomembna pa je tudi postavka, ki poudarja potrebo po ohranitvi javnega upravljanja univerz. Včerajšnji sklep sveta guvernerjev Restriktivni ukrepi za jugoslovanske banke LJUBLJANA — V Beogradu je včeraj guverner Narodne banke Dušan Vlatko-vič na tiskovni konferenci obrazložil restriktivne ukrepe, kijih je sprejel svet guvernerjev in odobrila zvezna vlada. V obtoku so prevelike količine denarja, kar je stranska negativna posledica povečevanja valutnih rezerv, predvsem pa neposlovne politike nekaterih bank. Zlasti slabo in negospodarno poslujejo tiste banke, ki so že v težavah in odobravajo kredite podjetjem brez pravega kritja. Ravnajo po starem in rešujejo iz zadrege zadolžena in nelikvidna podjetja. Vse to je eden izmed glavnih razlogov za dokaj visoko januarsko inflacijo. Svet guvernerjev je zato sklenil, da je treba znižati kredite podjetjem na lansko decembrsko raven in jih nato linearno oklestiti še za dvajset odstotkov. Ta ukrep ne bo popularen, pomeni pa, da je treba opustiti s kupovanjem »socialnega miru« na račun inflacije. Ukrepe so utemeljili tudi s tem, da doslej skoraj ni bilo stečajev slabih podjetij, .gospodarski položaj, gospodarska in zlasti valutna reforma pa zahtevajo strožje gospodarjenje. Obenem so guvernerji obravnavali tudi obrestne mere. Za vloge posameznikov so prenizke in 'ne dosojajo realne vrednosti, visoke pa so za podjetja. To razmerje je treba obrniti in doseči za zasebnike realne obrestne mere, če so denar vezali najmanj za tri mesece. Tudi to vprašanje je sestavni del negospodarskega obnašanja, saj banke valijo bremena na podjetja in del neporavnanih vračil plačujejo uspešnejša podjetja. Treba pa je zaščititi vloge na več kot tri mesece, ker se bo sicer ta denar znašel na trgu in bo povečal povpraševanje ter pomenil inflacijski pritisk. Banke morajo skrbeti za to, da bodo izterjale lanske dolgove in obresti in tako povečale likvidnost. Računajo, da samo za lani ta sredstva znašajo več kot dvajset milijard dinarjev. Od skupaj 148 poslovnih bank jih je dobilo pravico do poslovanja doslej samo 68, druge pa lahko izpolnijo pogoje do 31. marca. g § Na izrednem vrhu ES v Dublinu o reševanju nemškega vprašanja tla — Pristanek kanclerja Kohla ]v/^fedni vrh dvanajsterice aprila v 0 ulinu, kjer naj bi govorili izključno Problemih v zvezi z nemško združit-prJ°I je najbolj konkreten rezultat pr Psinočnjega srečanja francoskega Rednika Mitterranda s kanclerjem na Elizejskih poljanah. Toda Pre °V Postanek na izredni vrh ni rau?prednostnimi političnimi izbi-tu^.1 °onna. Mitterrand je pričakoval pretg Kohlovo podporo njegovega vpj|9a o predhodnem sklicu med-clat Oe konference o evropski gospo-cW in monetarni uniji, ki je predvi-ŽVe^- ?a konec leta v Italiji. S tem v P°v a 6 Kohl Mitterrandu dokaj jasno tev eoab da zaradi decembrskih voli-2cjnv ZRN in obsežnega dela v zvezi z h0(j 'tvijo obeh Nemčij za ZRN pred-pfj Pt sklic medvladne konference ne Qe v poštev. Kancler Kohl pa je na ta način odkrito priznal, da glavna pozornost ZRN v tem trenutku ni usmerjena k pospešitvi evropske integracije, temveč ima pred očmi predvsem združitev Nemčij. Nemško vprašanje je bilo včeraj v središču pozornosti tudi v Varšavi, kjer se je vzhodnonemški premier Modrow s predsednikom Jaruzelskim in premierjem Mazowieckim, govoril pa je tudi v poljskem parlamentu. V svojem govoru je Modrow potrdil svojo vizijo enotne in neutralne Nemčije, podprl pa je tudi zahtevo Poljske po sodelovanju na pogajanjih o združitvi. Glede tega je Modrow še dejal, da tudi če Poljska ne bi mogla sodelovati na konferenci »šestih«, pa se bo NDR zavzela za naknadno srečanje, na katerem naj bi ob obeh Nemčijah sodelovale tudi vse sosednje države, do tega srečanja pa naj bi prišlo še pred sklicem 2. helsinške konference. Železniška nesreča pri Sionu Razbitine mednarodnega ekspresnega vlaka Galilei 222 pri švicarskem mestu Sion (Telefoto AP) MESTRE — Z več kot enourno zamudo je včeraj popoldan pripeljal v Mestre ekspresni vlak iz Pariza. Iz vlaka je izstopilo 36 od 42 dijakov tehničnega zavoda za turizem Mazzotti iz Trevisa, ki jim je želežniška nesreča, do katere je prišlo v noči na petek pri švicarskem mestu Sion, tragično prekinila šolski izlet v Pariz. Pri Sionu se je namreč iztiril mednarodni ekspresni vlak Galilei 222, ki je trčil v vagon za vzdrževalna dela na progi. V nesreči so umrli strojevodja vzdrževalnega vagona ter dva delavca, ranjenih pa je bilo devet oseb. Vsi so bili dijaki oziroma profesorji tehničnega zavoda iz Trevisa, od teh jih je šest še v bolnišnici. Med temi sta tudi dve težko ranjeni 16-letni dijakinji. Antonelli Novello so amputirali nogo pod kolenom, njeno sošolko Ivano Rossi pa zdravijo zaradi težke rane na glavi in zloma leve noge. NA 12. STRANI V Dušanbeju se vztrajno širijo govorice o novih množičnih demonstracijah Nacionalistična žarišča tudi v Uzbekistanu Tadžike podpirajo afganistanski mudžahedini DUŠANBE - V zadnjih 24 urah v Tadžikistanu ni prišlo do neredov, kar seveda še ne pomeni, da se je položaj umiril. Po agencijskih vesteh, ki jih je objavila Tass, bi lahko celo trdili, da se bodo v prihodnjih dneh demonstracije še bolj razplamtele, saj se tudi v Uzbekistanu, ki meji s Tadžikistanom, ustvarjajo nevarna nacionalistična žarišča. Tudi tja se je začasno priselilo nekaj desetin armenskih družin, ki jih Uzbeki zavračajo. Radio Interfax pa je medtem sporočil, da se je morala številna skupina Armencev ponovno vrniti v Azerbajdžan. Na dušanbejskih ulicah pa so kljub navideznemu miru še vedno potrebni tanki (na sliki AP). Vesti, ki jih je objavilo sovjetsko notranje .ministrstvo so torej vsaj na videz pomirjujoče, obstajajo pa še vedno velika protislovja glede števila žrtev. Ministrstvo meni, da je v neredih, ki so se začeli že v ponedeljek umrlo 18 oseb, 200 pa jih je bilo ranjenih, Tadžikistanski mediji pa govorijo o 37 žrtvah. Tudi življenje v mestu se postopoma normalizira, čeprav nastajajo velike težave pri oskrbovanju s hrano. Radio Interfax poroča, da morajo kruh deliti vojaki kar s kamionov, saj bi vrste pred trgovinami lahko postale vzrok za nove nerede. Vse prej kot pomirjujoče pa so vesti, ki prihajajo iz Afganistana. Mudžahedini so uradno ponudili podporo tad-žiški nacionalistični fronti. Burhanu-din Rabbani, lider islamskega džamd-žata, ki je med najvplivnejšimi afganistanskimi gibanji, je namreč včeraj izrazil tadžiškim muslimanom solidarnost, hkrati pa je dal vedeti, da niso oni krivi za nerede v Dušanbeju. Po njegovem mnenju je treba vstajo pripisati splošnemu nezadovoljstvu, ki vlada med tadžiškim prebivalstvom, ki je že 70 let žrtev sovjetske nadvlade. Rabbani je tudi opozoril, da bi tadžiš-ki dogodki lahko imeli težke posledice za Moskvo, če bo le-ta vztrajala s svojo represijsko politiko. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da je Rabbani pozval ves muslimanski svet in neuvrščene države, naj pomagajo bratom iz Tadžikistana. • Sporazum v Cartageni NADALJEVANJE S 1. STRANI voj andskih držav. Podobnega kritičnega mnenja je tudi perujski predsednik Garcia, ki je bil tudi na sestanku v Cartageni zelo zadržan (prvotno se Garcia sestanka sploh ni hotel udeležiti v znamenje protesta zoper ameriško invazijo v Panami), in ki odločno izjavlja, da je ameriška pomoč preskromna za gospodarski razvoj andskih držav. Južnoameriški voditelji tudi zavračajo zamisel ZDA, da bi ameriške letalske in pomorske sile na lastno pest nadzirale in preganjale trgovce z mamili. Nedavno so morali Američani zaradi hudih kolumbijskih protestov nemudoma umakniti vojaške ladje, ki so jih poslali v neposredno bližino kolumbijskih obal. Kot je sporočil Pentagon, so ZDA poslale v Portoriko posebna letala z radarsko opremo (awacs), ki naj bi nadzirala oziroma preprečevala trgovanje z mamili. Po več kolumbijskih mestih in univerzah so bile demonstracije zoper Bushov obisk v Kolumbiji. V mestu Cali pa so gverilci narodnoosvobodilne vojske ugrabili ameriškega duhovnika (to je v teh dneh že tretja ugrabitev), napovedali pa so tudi vojaški boj vsemu, kar je ameriškega v Kolumbiji. ANC za pogovore z De Klerkom LUSAKA — Na dvodnevnem zasedanju izvršnega odbora Afriškega nacionalnega kongresa ANC v Lusaki so se odločili, da sprejmejo ponujeno roko južnoafriškega predsednika De Klerka in skušajo skupaj z njim zgraditi »novo in bolj pravično Južnoafriško republiko.« V ta namen so določili tudi posebno delegacijo, ki naj bi se čim prej sestala z De Klerkom. S sprejemom pogajanj naj bi se končala tudi tri deset- ■-letja nasilja, bojev in nesporazumov, kljub temu pa se ANC v Lusaki še ni odpovedal oboroženemu boju. Temu so se pripravljeni odreči le pod pogojem, da Pretoria sprejme vse njihove zahteve. Te pa so že dolgo znane. »Gverila obstaja zato,« trdijo voditelji ANC, »ker še vedno obstaja nasilje apartheida in dokler ne bo odpravljeno izredno stanje v JAR in dokler ne bodo izpuščeni vsi politični zaporniki, bo težko razpravljati o prenehanju oboroženega boja za svobodo.« V zaključnem dokumentu lusaškega zasedanja pa je izvršni odbor ANC tudi zapisal, da je potrebno ponovno organizirati gibanje v Južnoafriški republiki, kjer je zadnja tri desetletja bilo prepovedano. Z De Klerkovim preklicem te prepovedi pa se tudi ANC vrača v JAR, nalogo za reorganizacijo pa so poverili bivšemu generalnemu sekretarju ANC VJalterju Sisuluju. Izvršni odbor ANC posebej ne omenja svojega legendarnega voditelja Nelsona Mandele, čeprav se je pred zasedanjem govorilo, da naj bi se na izvršnem odboru pogovorili o bodoči Mandelovi vlogi v gibanju in o njegovi vlogi na pogajanjih z južnoafriško vlado. Vse kaže, da naj bi Mandela že v naslednjih dneh prispel v Lusako, kjer naj bi se sestal s sedanjim vodstvom ANC, nato pa bo odpotoval na Švedsko, kjer se bo srečal s predsednikom ANC Oliverjem Tambojem, ki je po infarktu tam na zdravljenju. Nelson Mandela pa se je včeraj v Johannesburgu srečal s tujimi diplomati v JAR in jim izrazil prepričanje, da bo že v nekaj mesecih mogoče odstraniti vse ovire, ki za zdaj še preprečujejo vsebinska pogajanja z južnoafriško vlado. Na ta način je posredno potrdil sporočila iz Lusake in pripravljenost ANC, da se prilagodi spremenjenim razmeram v Južnoafriški republiki. Da se stvari spreminjajo na boljše, kaže izjava nekega vladnega predstavnika, da so v Pretorii zadovoljni z odgovorom ANC, saj ta omogoča vsaj začetek dialoga. Na spreminjanje razmer pa še bolj opozarja dejstvo, da je vlada JAR ostro obsodila množične demonstracije bele desnice proti De Klerkovim reformam, češ da take demonstracije ne služijo sedanjim prizadevanjem za mir. Klirinški dolarji nezaželeni BEOGRAD — Obvezno plačevanje taks-v konvertibilni valuti za vse prihodnje obiskovalce Jugoslavije, ki prihajajo iz držav s klirinškim obračunom, je le eden od ukrepov, ki ga je predlagal svet guvernerjev, da bi zmanjšali nezakonito preprodajo in iznos deviz iz Jugoslavije. Predlagajo tudi okrepljeni carinski nadzor, nenazadnje tudi zato, ker v Jugoslavijo prinašajo velike količine različnega blaga, namenjenega preprodaji. Na ta način naj bi zmanjšali vrednost živil in onemogočili, da bi tujci kupovali večje količine dinarjev v jugoslovanskih bankah. Svet guvernerjev je sklenil tudi precej zmanjšati vrednost kreditnih pisem, čekov in nakazil, ki jih državljani Vzhodne Evrope prinašajo in zamenjujejo v jugoslovanskih bankah. Za sto klirinških dolarjev jih bo zdaj mogoče zamenjati 10 namesto dosedanjih 40. Delegacija slovenske vlade v Milanu s celo vrsto predlogov za sodelovanje MILAN — Delegacija slovenskega izvršnega sveta, v kateri sta bila poleg predsednika Dušana Šinigoja še Cvetka Šelsek in Marjan Šiftar, okrepljena s predsednikom slovenske gospodarske zbornice Markom Bulcem, je dopoldne začela dvodnevni in prvi uradni obisk v Lombardiji, gospodarsko najmočnejši italijanski deželi in eni industrijsko najbolj razvitih evropskih regij. Za ogrevanje so bili uradni razgovori med vladnima delegacijama, lombardijsko je vodil predsednik Giuseppe Giovenzana, sicer tudi poslovodeči v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Pogovori na naj višji ravni, v 20. nadstropju nebotičnika Pirelli, so bili pravzaprav samo obojestranska potrditev politične volje in posredno priporočilo lombardijskim gospodarstvenikom naj bi bili v popoldanskih pogovorih z blagoslovom deželne vlade za slovenske želje in predloge. Opoldne je bilo delovno kosilo z enim izmed petih najmočnejših italijanskih poslovnih velmož, Silviom Berlusconijem; med kosilom ni tekla beseda samo o koprski televiziji. Popoldne pa so bili pogovori z vodstvom gospodarskih zbornic Lombardije, s predstavniki finančne družbe Fiatimpresit, ki sodeluje v konzorciju Adria za izgradnjo osimskih cest, pozno popoldne pa z združenjem lombardijskih industrij cev. V deželo s 14.022 ameriškimi dolarji dohodka na glavo prebivalca je slovenska državna in gospodarska ekipa prišla vzpostavit konkretne delovne stike, spodbudit pretok informacij in predvsem pojasnit zanimanje Slovenije za njihov denar, menedžersko znanje in tehnologijo in ponudit za zdaj nekaj malega naših možnosti za skupno nastopanje predvsem na področju varstva okolja. Slovensko zastopstvo je tudi tod razgrnilo znan seznam 120 slovenskih projektov, ki naj bi vzbudili zanimanje za vlaganje tujega kapitala. Ker gostitelji niso prepustili novinarjev k nobenemu izmed pogovorov, o njihovi vsebini bomo seznanjeni šele pozno zvečer, odgovorov še ne poznamo, vemo pa, da je v prtljagi slovenskih zastopnikov res niz zelo konkretnih vprašanj in ponudb. Teme pogovorov, ki so jih sprožili slovenski zastopniki, so bile razen želje po povečanju vseh oblik gospodarskega sodelovanja, tudi cestni in zračni promet, konkretneje, morebitna vzpostavitev linije Adrie AirwaysLjubljana-Milan (Bergamo), interes slovenske veletrgovine za sodelovanje z italijanskim trgovinskim sistemom (naj bi Berlusconijeva Standa v Jugoslaviji odprla verigo trgovin). Ugledne milanske ustanove naj bi pomagale poslovno in tudi jezikovno usposabljati slovenske gospodarstvenike za kakovostnejši poslovni dialog (morebitno povezovanje med Centrom za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju in svetovno znane zasebne menedžerske šole Bocconi iz Milana. Obravnavana je bila tudi ideja o ustanovitvi podružnice Ljubljanske banke v Milanu in usposabljanju sodelavcev ljubljanske borze, ki še ni shodila, pri milanski borzi, eni najmočnejših na svetu. Danes se bo slovenska delegacija pogovarjala o istih temah s predstavniki slovenskega gospodarstva v Milanu, obisk pa bo zaključen s tiskovno konferenco, na kateri bodo tudi italijanskemu tisku predstavili konkretne možnosti za tuja vlaganja v Slove- “ji' IGOR GRUDEN ŽENEVA Jugoslavija podpira prizadevanje posebnega poročevalca komisije za človekove pravice Petra Kooijmansa, ki ga je osrednja institucija svetovne organizacije za varstvo temeljnih svoboščin že leta 1985 pooblastila, da raziskuje primere kršenja pravic pri ljudeh, ki so v zaporu ali priporu, kjer so podvrženi mučenju in drugim krutim ali ne človeškim ravnanjem, sledi iz nastopa člana jugoslovanske delegacije Ljupča Naumovskega na 46. zasedanju komisije, ki že od konca januarja teče v Ženevi. Jugoslovanski predstavnik je zatrdil, da je Jugoslavija že podpisala konvencijo, ki prepoveduje mučenje zapornikov, parlamentarna procedura, ki bi omogočila ratifikacijo tega pomembnega dokumenta, pa je že stekla. Vlada se je lotila tudi globalnega pretehtavanja kazenske in ostale zakonodaje, vključno z odpravo smrtne kazni, da bi zakonodajo tako prilagodila širokim demokratičnim reformam, ki potekajo v jugoslovanski družbi, je med drugim poudaril Ljupčo Naumovski med razpravo na komisiji za človekove pravice. Poročilo, ki ga je pripravil nizozemski izvedenec, med državami, ki so zagrešile kršitve človekovih pravic pri zapornikih (skupno je navedenih 48 držav, med njimi tudi nekaj razvitih, kot so Grčija, Italija, Španija in Turčija), omenja tudi Jugoslavijo. Posebni poročevalec ugotavlja, da je 18. julija lani na jugoslovansko vlado naslovil pismo z željo, naj pošlje informacijo o vrsti primerov mučenja zapornikov, ki naj bi se zgodili med marcem in majem Tudi v razvitih državah obstaja problem kršenja človekovih pravic na Kosovem in v Makedoniji. Pri tem je Peter Kooijmans navedel aretacijo 215 (kosovskih) intelektualcev, ki so podpisali apel državnim oblastem, med potjo v zapor (Leskovac) in v samem zaporu pa naj bi bili pretepeni in podvrženi različnim oblikam mučenja. Poleg tega naj bi maja lani milica zbrala vse mlajše moške v makedonski vasi Korotište in jih mučila. Eden od njih naj bi zaradi poškodb umrl v Delogoždu, uradno pa so objavili, da je šlo za samomor. Zvezna sekretariata za pravosodje in notranje zadeve sta v odgovoru, poslanem konec novembra lani, ugotovila, da so po lanskih nemirih v pokrajini Kosovo priprli (ali osamili) 238 ljudi, pri katerih so našli velike količine orožja in streliva. Nekatere med njimi so poslali v zapore v Vranju, Leskovcu in Prokuplju. Sporočilo nadaljuje s priznanjem, da so v Leskovcu, kamor so prepeljali 41 ljudi, nekateri uslužbenci presegli svoja pooblastila in da je bilo nekaj zapornikov lažje ranjenih. Republiški organi so reagirali in odpustili odgovorne višje uslužbence, po uradni preiskavi pa so proti enajstim vložili obtožnico zaradi slabega ravnanja med opravljanjem dolžnosti. Proces bo v kratkem, ugotavlja sporočilo iz Beograda. Kar pa zadeva osebo, ki naj bi podlegla mučenju v miličniški postaji Delogožde, pojasnilo zveznih sekretariatov ugotavlja, da moški tega imena ne obstaja, da so iz vasi Korotište na postajo pripeljali drugo osebo, ki naj bi pojasnila svoje sodelovanje pri kraji vojaške puške. Pred soočenjem z drugim sokrivcem, je zaslišani skočil skozi okno in se težko ranil, ugotavlja pojasnilo, ki dodaja, da je omenjeni osumljenec podlegel poškodobam v skopski bolnišnici. Na dosedanjem delu zasedanja komisije OZN za človekove pravice (ki traja do 9. marca) so Jugoslavijo odslej omenili le enkrat, in sicer verska organizacija Pax Christi, ki je med razpravo o pravici narodov do samoodločbe navedla primer Kosova. Že naslednjega dne (5. februarja) je vodja Jugoslovanske delegacije na ženevskem zasednaju Živojin Jazič izrazil obžalovanje, ker so Kosovo omenili pod to točko (ki se nanaša na pravico ljudstev, ki so pod kolonialno ali tujo dominacijo ali okupaci- jo) ter dejal, da Albanci, ki tam živijo, uživajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine. O kosovskem problemu se je včeraj sicer na široko razpisal pariški Le Monde, ki objavlja polstranski članek svojega posebnega poročevalca iz Beograda Yvesa Hellerja. Po njegovem prepričanju v pokrajini doslej niso rešili nobenega od problemov, ki redno povzročajo razplamtevanje nasilja. Kriza na Kosovu ima lahko vlogo detonatorja, ki utegne raztreščiti, ali pa vsaj močno oslabiti državo. Problem še zapleta dejstvo, da vsak poskus reševanja nastalega položaja trči ob enega od dveh nacionalizmov in prinaša klice nove eskplozije. Obe strani govorita o dialogu in demokraciji, vsaka pa v teh geslih vidi prikrite namene druge strani. Na zvezni ravni in v albanski opoziciji vidijo rešitev v dialogu, Srbi in vodstvo kosovskih komunistov, ki je med ljudmi na slabem glasu, pa takšno možnost skoraj odkrito zavračajo. Celo državni organi sami poudarjajo težave pri vzpostavljanju takšnega dialoga zarodi pomanjkanj primernih sogovornikov, ki jih ni mogoče obtožiti separatizma. Demokracija ki so jo zahtevali Albanci, v očeh Srbov ni ruc drugega kot trtni list, ki skriva bistvo, namreč popolnoma nacionalistične, torej nesprejemljive zahteve. Pariški novinar ugotavlja, da bo vsak poskus normalizacije na Kosovu, če bo sploh resno stekel, zahteval čas, nacionalisti0' ne težnje v jugoslovanski federaciji pa se čedalje hitreje širijo. BOŽO MAŠANOVIC Trgovinski deficit ZDA precej manjši Podražitev dolarja in oslabitev marke Ameriški dolar je včeraj krepko poskočil, zahodnonem-ška marka pa je malce popustila. V Italiji je kotiral zeleni bankovec 1.256,225 lire, torej 11 lir več kot predvčerajšnjim (1.245,870), medtem ko je tečaj marke zdrsnil s 742,775 na 741,665 lire. Ameriški denar se je ovrednotil tudi na drugih valutnih borzah: v Frankfurtu se je povzpel z 1,6772 na 1,6935 marke (Bundesbank ni posegla), v Parizu s 5,7045 na 5,7535 franka, v Tokiu na 144,55 jena (0,10 jena več kot dan prej) in tako dalje. Če so na Japonskem kupčije nekam zamrle, ker borzni operaterji previdno čakajo na izid političnih volitev, o katerih pravijo nekateri, da bodo precej spremenile politično podobo v državi, pa gre drugje pripisati poskok dolarja skoraj izključno ugodnim podatkom o gibanju ameriške trgovinske bilance v lanskem decembru. Primanjkljaj je znašal namreč samo 7,17 milijarde dolarjev proti 10,29 milijarde v novembru, kar pomeni, da je bil precej manjši, kot pa so napovedovali. V vsem letu 1989 je znašal deficit 108,58 milijarde dolarjev in bil prav tako nižji kot leta 1988, ko je dosegel 118,53 milijarde dolarjev. Res pa je tudi, da centralne banke Grupe 7 sporazumno z gospodarskimi ministri posredno nadzorujejo dolar, tako da se ne bi izmuznil izza Škarij 1,60-1,80 oziroma 1,65-1,85 marke, ob čemer lahko niha samo za 20 pfenigov v eni ali drugi smeri. Nova merila o poslovanju bank v EGS Izvršna komisija Evropske skupnosti je sprejela posebna merila za to, da se klientom bank znotraj dvanajsterice čimbolj olajša transfer denarja iz ene države članice v drugo. Gre za nova določila, ki za denarne ustanove niso obvezujoča, temveč so zgolj nekakšno priporočilo bankam, naj pospešijo postopek za transfer kapitala čez mejo. Ko bi bila ta določila obvezujoča, bi lahko povzročila povečanje stroškov za takšne transakcije. Pač pa komisija izrecno zahteva od bančnikov, da ji omogočijo karseda natančen pregled nad vsemi komisijskimi provizijami in izdatki za transferne posle. Vrh tega bodo banke dolžne prijaviti vsak sumljiv posel, ki bi lahko dišal po pranju umazanega denarja. Vprašanje komunističnih svetovalcev predsedniku deželne vlade Omejitev tujih investicij v Trstu se bije s tržno logiko in ustavo Tržaška pokrajina je edina pokrajina v Italiji, kjer tako rekoč ni dovoljeno vlaganje tujega kapitala. Vpričo sodobne strategije pri pospeševanju mednarodne blagovne izmenjave in poglabljanju gospodarskega sodelovanja, še posebno pa spričo okoliščine, da bo postal pretok kapitala med državami članicami Evropske gospodarske skupnosti menda že maja docela svoboden, je takšna omejitev - milo rečeno - anahronistična. To ugotavljajo tudi komunistični svetovalci pri deželni skupščini Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin, Ugo Poli, Paolo Padovan, Ivan Bratina, Giannino Padovan in Renzo Travanut, ki so na hudo pomanjkljivost opozorili predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija. Vprašujejo ga, ali soglaša, da je treba omejitev odpraviti, in, ali se mu ne zdi potrebno posredovati pri osrednji vladi oziroma parlamentu, ki pretresa zakon o obmejnih območjih. (Predvčerajšnjim je senatna komisija za proračun odobrila, kot znano, dopolnila k temu zakonu, ki jih je predložila Dežela FJK.) Vsa zadeva korenini v odloku št. 116 z dne 21. aprila 1956, ki ga je izdal vladni generalni komi- sar za Tržaško ozemlje in ki povzema določila iz 2. člena ukaza ZVU št. 104/1950 in iz zakona št. 43/1956 glede investicij v tujih valutah, ki jih opravljajo na Tržaškem inozemci ali italijanski državljani s prebivališčem na tujem. Dejansko mora vsakdo, ki bi rad vložil tuj kapital v tržaški pokrajini, dobiti za to pooblastilo vladnega komisariata za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Takšnih prošenj (v smislu ukaza 104/1950) je danes razmeroma veliko - naglašajo komunistični svetovalci - nanje pa še zmerom ni bilo odgovora, čeprav so bile vložene pravočasno, to je že pred več kot letom dni. Zakaj? Sprejetje določil, ki jih vsebuje odlok 116/56, so narekovale posebne povojne razmere v Trstu in njegovi pokrajini, toda od tedaj so minila desetletja. Ne samo, medtem je bilo podpisanih več mednarodnih pogodb in sporazumov, ki so povsem odstranili pogoje, zaradi katerih so bila potrebna gornja določila, kot naglašajo svetovalci s pripombo, da so omejitvena določila po mnenju samih uglednih predstavnikov državnih oblastih celo v nasprotju z republiško ustavo. Državni deficit naj bi že spet zdravili z grešnimi pokorami Ze ustanovili odbor za hitro železniško zvezo Trst-Lyon Generalni poddirektor Bance dltalia Tommaso Padoa-Schioppa je na milanskem seminarju o ' odnosih med javnim in privatnim v devetdesetih letih" poudaril, da je Italija edina razvitejša članica dvanajsterice, ki še ni sanirala državnega primanjkljaja. Ta se suče okoli 20.000 milijard lir. Zamuda nasproti Evropi znaša tri do štiri leta, časa za preobrat pa je kaj malo. Bolnika naj bi ozdravili z gospodarskim "manevrom ", ki je zapopaden v finančnem zakonu 1990, toda Andreottijeva vlada je naposled priznala neustreznost tega zdravila. Ministri snujejo zdaj nove davčne manevre, pri čemer so pod neusmiljenim pritiskom mogočnih politično-gospodarsko-finančnih lobijev; utegnili bi pač prizadeti določene interese. Tu mislim kajpak na možno obdavčitev Capital gains, torej dohodkov od povečane vrednosti vrednotnic. Mislim pa tudi na obdavčitev bančnih posojil in na splošno amnestijo za davčne prekrške. Novi davek na bančna posojila bo verjetno bremenil same banke, ki pa bodo seveda to breme zvalile na ramena koristnikov posojil - podjetij in posameznikov. Ta davek naj bi nesel državni blagajni 4.000 milijard lir. Z amnestijo bi se okoristilo več milijonov davčnih zavezancev, ki bi morali v zameno vplačati večji "prispevek", toda obročno. Za amnestijo se zlasti ogreva proračunski minister Cirino Pomicino in veste zakaj? Ker naj bi prinesla državi 20.000 milijard lir, kolikor jih je potrebnih za kritje državnega deficita. Moralno vprašljivo, toda spretno, kajne? DRAGO GAŠPERLIN Ko smo pred desetimi dnevi na tem mestu pokritizirali zastarelost italijanskih železnic in izrazili željo, da ne bi obtičale prej ali slej na slepem tiru, smo med drugim naglasili nujo po uvedbi hitrih prog tako v smeri vz-hod-zahod kakor v smeri sever-jug. Glede hitre povezave med zahodno in vzhodno mejo Italije na njenem severu smo omenili zamisel o zvezi Lyon-Trst. No, zdaj je prišla vest, da so v Turinu ustanovili mešan, javno-zase-ben pobudni odbor za visoko hitrost prav na relaciji Trst-Benetke-Milan-Turin-Lyon. Progo, ki je ne bodo uresniči seveda kar čez noč, naj bi postopoma razčlenili s kraki v druge smeri. Javni sektor v odboru zastopajo predsednik piemontske deželne uprave Vittorio Beltrami, deželni odbornik za prevoze Andrea Mignone in turin- ska županja Maria Magnani Noya, zasebni sektor pa Umberto Agnelli kot predsednik grupe Infrastrutture v sklopu Round Table evropskih indus-trijcev, dalje predsednik Tecnocityja Marcello Pacini in predsednik Feder-piemonta Giuseppe Pichetto. Na predsedniškem mestu bosta skupaj Umberto Agnelli in Vittorio Beltrami. Načrt o hitri železniški zvezi Trst-Lyon se uokvirja v širokopoteznejši program za uresničitev globalnega hitroprevoznega sistema med Portugalsko in Španijo na eni ter Balkan-nom na drugi strani, sicer pa se bo idealno vključil tudi v dolgoročnejši plan Evropske gospodarske skupnosti, po katerem naj bi v obdobju petindvajsetih let realizirali na območju dvanajsterice 30.000 kilometrov novih visokohitrostnih železniških prog. Pojde Friulia pred sodišče? Komisija deželnega sveta, ki skuša dognati morebitno odgovornost Friulie ža to, da je dobilo podjetje Cogolo 16 milijard lir pomoči, ko je bilo že v krizi, ima težave. Predsednik Friulie Tonut-ti ni odgovoril na vsa vprašanja, češ da gre za zaupne podatke. Deželna skupščina je po drugi strani zavrnila predlog, naj bi zaslišali samega viteza dela Cogola, in sklenila pozvati 28. februarja na razgovor posvetovalni tehnični odbor Friulie v sestavi, kakršno je imel v času podelitve 16 milijard videmskemu podjetju. Misovci so zaradi tega vložiti sodno prijavo, da bi državno tožilstvo v Trstu preverilo morebitne odgovornsti kazenske narave pri Friulii. M Banca Agricoia 1 Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE V TRŽAŠKA BORZA V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM ž1 13.2. 16.2. Uradne kotacije Generali 39100 39600 lJoyd 16400 16500 i;'0yd risp Ras 11250 11250 24400 24750 risp 12000 12300 Sai . 17750 17850 ^ai risp 7750 7920 Montedison 1912 1919 J^ontedison risp 1222 1240 Pirelli . 2740 2700 Pirelli risp 2800 2750 ^■relli risp. nc 2110 2140 Snia 2664 2660 Sdia risp 2650 2715 snia risp. nc 1650 1700 Rinascente 7450 7375 ■»•nascente priv [•■nascente risp 3860 3900 4130 4160 £remuda 2980 3040 ^remuda risp sip 1880 3125 1911 1485 3|p risp 2850 1365 8astogi 338 350 ^oiriau .. 4200 4375 13.2. 16.2. Fidis 7130 7195 Gerolimich 114 117 Gerolimich risp 87 89 SME 3600 3780 Štet 4930 5050 Štet W 10 — Štet W 9 — — Štet risp 4140 4200 Tripcovich 11820 11850 Tripcovich risp. nc 4230 4250 Att. Immobiliari 5200 5250 FIAT 10079 10205 FIAT priv 6930 7090 FIAT risp 7040 7200 Gilardini 4610 4715 Gilardini risp 3780 3790 Dalmine 393 418 Marzotto 8000 8060 Marzotto risp 8000 8200 Marzotto risp. nc 5810 5859 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u 790 790 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 10200 10000 16.2. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% 99,30 BTP maj 1990 10,5% 99,45 — BTP januar 1990 12,5% . . . — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,905 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,95 + 0,40 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,80 —0,05 CCT ECU 1985/93 9% .... 96,50 + 0,31 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,35 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,70 —0,31 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,40 + 0,41 CCT april 1992 10% 95,50 + 0,05 CCT julij 1992 IND — — CCT januar 1991 IND 100,05 + 0,10 CCT julij 1993 IND 96,50 — ? MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE ^bdLSKA INDUSTRIJA (Sar ............... pbdania............. ?|'idariia risp..... ^gnagc _____16.2. spr. % - KMETIJSTVO 11390 —0,96 8735 +0,98 5130 +0,59 8350 +1,46 ŽAvAR0VALSTV0 - bančništvo ^[jeanza Ass................. 43000 A<.e.anza Ass. risp. por. . . . 40250 AfSltalia................... 12620 U.Sor'a .................. 1750,50 Qga Ass. ord................ 13899 ltaiierali Ass.............. 39610 At>6M,Ass' 1000 ............ 12550 Lap6 ...................... 111100 [Ondteriaspa................ 56000 UoVrirevidente ............. 19860 Ras, Adriatic° ............. 16490 Rar 'raz.................... 24720 T Vi IN DELO': Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar v torek in sredo obstaja možnost kakšnih sitnosti, težav ali nesporazumov. Bodite pri delu karseda previdni in zbrani, ker vam neprijazni Saturn in Mars lahko kaj ponagajata. Izkoristite predvsem prvo polovico tedna. Kritična bo sreda. VI IN DRUGI: Nekdo se bo zavzel za vas in lahko ste mu hvaležni. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. LEV (22. 7. - 22. 8.) VI IN DELO: Pred vami je tokrat nekoliko napornejši, a kljub temu še kar uspešen teden. Čeprav se boste zaradi neugodnega Merkurja po vsej verjetnosti srečali z nekaterimi težavami, se vam bo tudi marsikaj obrnilo v pozitivno smer. Poskušajte izkoristiti ugoden vpliv zvezd v prvih dneh tedna. VI IN DRUGI: Pozor: nekdo bo napel vse svoje sile zato, da bi vas prehitel. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) VI IN JtJL, DELO: Teden bo mtmmmm zelo verjetno nagajiv in spremenljiv. Zaradi neugodnega položaja Lune in Marsa obstaja nevarnost neprijetnih zapletov ali nejasnosti. Preden se za kaj odločite, raje zelo dobro razmislite. Glede na to, da vam je Merkur naklonjen, obstaja tudi možnost ugodnih vesti. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo priskočil na pomoč ob odločilnem trenutku. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. STRELEC (22. 11. -21. 12.) - VI IN DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Obeta se vam še kar prijeten in delovno razgiban teden. Precej bo novosti m zanimivih priložnosti. Uspešno boste kos tudi nekaterim zahtevnejšim opravilom. Želja se vam bo izpolnila. Precejšnja je možnost izrednega dodatnega zaslužka. Kritičen bo torek. VI IN DRUGI: Usluga nekega znanca vam bo dobrodošla. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. A A* VODNAR (20.1. -18. 2.) VI IN aJLM DELO: Zvezde so vam kar prijazne, pa se vam zato obeta prijeten in pester delovnik. Obstaja možnost poslovnega ali ekonomskega uspeha. Ponudile se vam bodo nove ustvarjalne možnosti. Okoliščine vam bodo naklonjene in lahko pričakujete prijetna presenečenja. Utrudljiva bo edino sreda. VI IN DRUGI: Prijetna doživetja na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23. 8. -22. 9.) —- VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne. Poskusite čim bolje izkoristiti pozitivne vplive Marsa, Venere in drugih zvezd, pa vam bo uspelo, kar si želite. S precejšnjo lahkoto boste kos nalogam, ki ste si jih zadali. Ponudila se vam bo izjemna ugodnost, ki jo je vredno izkoristiti. Nedelja in ponedeljek vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Najlepše vam bo v družbi z ljubljeno osebo. Ugodna bosta torek in sreda. ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI IN DELO: Prva polovica tedna vam bo še kar naklonjena in delovno ugodna. Pričakujete lahko zadovoljiv potek zastavljenega dela in nekaj novih delovnih priložnosti. Čakajo vas novosti. V četrtek in petek pa vam bosta Luna in Merkur nasprotna, zato vam pretijo slabše razpoloženje in sitnosti. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč zaverovani samo v svoj prav. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22. 12. -19. 1.) — VI IN DELO: Tokrat je pred vami precej nemiren teden. Zaradi neugodnega položaja Saturna in Marsa v vašem znamenju vam grozijo neprijetni dogodki ali najrazličnejše težave. Prijazna Venera pa vam bo v pomoč pri premagovanju morebitnih zapletov. Čas ni primeren za pomembne iniciative. VI IN DRUGI: Nekdo bi vas rad spravil ob živce; ne nasedajte mu! Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. RIBI (19. 2. - 20. 3.) f — VI IN DELO: Teden bo karseda ^ ^ ugoden. Pozitivni vplivi večine zvezd bodo pripomogli k srečni izpeljavi vaših načrtov. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo, zato pojdite v akcijo in ne bo vam žal. Dobra sreča vam bo povsod precej naklonjena. Uspe vam lahko vse, kar si želite. Kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prosil ža pomoč, pa raje dobro razmislite. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. Ostro stališče CGIL glede nove bolnišnice Že določena lokacija bolnišnice je najmanj primerna za tak objekt Ta teden v znamenju kulturnih prireditev Danes v Sovodnjah in Števerjanu, jutri v Dolu Gradnja nove bolnišnice v Gorici in težave javne zdravstvene službe, ki se zaostrujejo so spet v ospredju zanimanja javnosti. Zlasti glede gradnje nove bolnišnice se napoveduje v prihodnjih tednih ostra polemika zlasti s strani sindikatov. Že ob razpravi kje zgraditi novo osrednjo bolnišnico, pred dobrim letom, je bilo slišati dokaj različna mnenja. Spori so nastajali predvsem glede lokacije. Možnosti, ki so se omenjale so bile vsaj štiri: Ločnik, Gradišče, Ulica Terza Armata, Ulica Tuscolano. Prevladala je odločitev za Ulico Tuscolano, kljub temu da je bilo slišati vrsto pomislekov spričo neugodne lege, nevarnosti poplav, ropota, prometnih težav itd. Pred kakšnim tednom je Dežela odobrila prvi znesek za financiranje izgradnje nove bolnišnice. Ob tem dogodku so se spet razplamtele polemike, ki jih predvilno ozračje le še razvnema. Prvi so se oglasili sindikati in povedali svoje stališče. Gradnji nove bolnišnice v ulici Tuscolano nasprotujejo zato ker to ni najbolj primerno območje. Ilovnat teren zahteva posebne ukrepe ob gradnji, kar pomeni višji strošek; ni odpravljena nevarnost posledic zaradi bližine potoka Vrtojbice (poplavi v letih 1986 in 1987 sta povzročili ogromno škodo); bližina pom-mebnih prometnih zvez, cest in železnice, ne govori v korist te lokacije. In vendar, ugotavljajo sindikati, posebej sindikat CGIL, trmasto vztrajajo, da se bolnišnica zgradi v Ulici Tuscolano, četudi bi bilo zaradi tega treba v celoti urediti cestno omrežje, porušiti nekaj objektov, mogoče celo zapreti mejni prehod Šempeter. Nič zato, če bo to pomenilo nekaj milijard lir večji strošek! Drugo vprašanje, ki bo v kratkem z vso silo prišlo na dan, je pomanjkanje kvalificiranih bolničarjev. Med Gorico in Tržičem bi jih nujno rabili okrog 150, a jih ni, kakor pravijo, kje vzeti. Drevi ob 20.30 bodo počastili praznik slovenske kulture tudi v Kulturnem domu v Sovodnjah. Letošnjo Prešernovo proslavo skupno prirejajo KD Skala iz Gabrij, mešani pevski zbor Rupa-Peč in KD Sovodnje. Prirediteljem bodo priskočili na pomoč recitatorji kulturnega društva Svoboda iz Železnikov pri Škofji Loki. Praznični govor Josipa Vidmarja na radiu OF 3. decembra in besede Otona Župančiča v Mariboru 7. marca 1926 bodo osrednja tema nastopa recitatorske skupine iz Železnikov. Večer bodo popestili pevski nastopi mešanega pevskega zbora Rupa-Peč in moškega zbora Skala iz Gabrij. Prav tako slovesno bo v Domu na Bukovju, kjer bo na sporedu dvodnevno slavje, ki ga prireja KD Briški grič ob sodelovanju Žveze slovenskih kulturnih društev. Večera nosita naslov »Naš kulturni trenutek«. Drevi ob 20.30 bodo odprli fotografsko razstavo novogoriškega mojstra fotografije Rafaela Podobnika. Predstavili bodo tudi njegovo fotomonografijo »Osojna Primorska«. Večer bodo popestrile članice Dekliškega zbora Alenka iz Štever-jana. Jutri ob 15.30 pa bo na vrsti osrednja proslava. Nastopili bodo učenci celodnevne osnovne šole s Kojskega, 16. kongres KPI Na šestnajstem pokrajinskem kongresu KPI, ki se je pričel v četrtek v konferenčni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu, se je včeraj pričela razprava. Nadaljevala se bo tudi danes, medtem ko naj bi se kongres zaključil jutri dopoldne. Včerajšnji del zasedanja se je pričel s predstavitvijo treh kongresnih dokumentov. Ob tem velja zabeležiti, da sta kar dva (dokument št. 1 in dokument št. 3) predstavila član CK Sergio Segre in Umberto Carpi. Razloge, ki so v osnovi dokumenta št. 2 pa je delegatom pojasnila Gianna Pirella. ' Sergio Segre, ki je večkrat poudaril potrebo po nujnosti prenove v stranki, je v svojem posegu omenil tudi dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Izrazil je solidarnost slovenski partiji v njenih prizadevanjih za splošno demokratizacijo in istočasno poudaril pomen obstoja enotne Jugoslavije. Pirellova je predvsem očitala Occhettovi liniji pomanjkanje jasnega političnega načrta, tako v državnem, kakor v mednarodnem okviru, povsem radikalna stališča "v interesu delavskega razreda" pa je zagovarjal Umberto Carpi, kise je ob koncu svojega posega kar precej zaustavil ob vprašanju pristopa v socialistično internacionalo. Carlo Sgorlon - pisatelj, ki črpa v arhaičnem kmečkem življenju Dvajset let Rekreacije SPD Gorica Želimo, da bi prišli prav vsi, da nas bo čimveč, so nam te dni povedali pobudniki nocojšnje družabnosti v Kulturnem domu v Gorici, kjer bodo obeležili 20-letnico delovanja, ki se odvija pod firmo SPD Rekreacija. V dvajsetih letih je dvakrat tedensko (v začetku v dvorani Pri zlatem pajku) pod strokovnim vodstvom skrbelo za telesno razgibavanje nad štiristo oseb različnih starosti, vendar z istim prepričanjem o koristnosti in potrebi take dejavnosti. Drevi ob 20.30, se bodo spet zbrali ter ponovno prehodili dve desetletji dolgo pot. Seveda v prijetnem razpoloženju, v družbi plesne skupine iz Nove Gorice, Krucenal banda in Stena Vilarja. Eksplozija Precejšen preplah in tudi prejšnjo gmotno škodo je včeraj okrog 18.30 povzročila eksplozija plina v stanovanju Olivie Paulin v Ulici Campag-nuzza 82 (na Rojcah). Eksplozija je povsem razdejala stanovanje, vendar ranjen ni bil nihče. Zdi se, da je plin uhajal iz jeklenke. Točne vzroke nesreče, ki bi lahko imela precej hude posledice, bodo skušali ugotoviti s preiskavo. Na kraj so takoj poklicali gasilce, saj je obstajala tudi nevarnost požara. Gasilci so svoj poseg opravili v približno pol ure. KD Briški grič Zveza slovenskih kulturnih društev NAŠ KULTURNI TRENUTEK Dom na Bukovju, drevi ob 20.30: odprtje fotografske razstave in predstavitev fotomonografije RAFAELA PODOBNIKA. Nastop Dekliškega zbora Alenka iz Šte-verjana.Jutri ob 15.30: OSREDNJA PROSLAVA ob nastopu učencev s Kojskega, plesne skupine in Vokalne skupine z Dobrove-ga, gledališke skupine Briški grič. Slavnostni govornik MARIJ ČUK. Eden od protagonistov sodobne italijanske literature in dobitnik pomembnejših književnih nagrad, Carlo Sgorlon, je bil gost zadnjega Srečanja z avtorjem, iz ciklusa, ki ga uprava goriškega Kulturnega doma prireja z uspehom v želji, da bi obiskovalce seznanila z bogatim in zanimivim svetom slovenskih in italijan- Le še dober teden nas loči od pustnega torka, ki pomeni višek in obenem konec pustnega veselja in zabave. Tudi letos bo spored pustnih prireditev dokaj pester in raznolik. Poleg že običajnih pustnih sprevodov (v nedeljo, 25. t. m., v Gorici in v torek, 27. t. m., v Tržiču) bodo letos člani Centra za ovrednotenje kulturnega izročila v Podturnu in odbor, ki nastopa pod imenom "Pust mladih - Carnevale gio-vane" priredili jutri, 18. februarja, zanimivo konjsko tekmovanje med predstavniki goriških rajonov. Priprave se bodo pričele že danes. Tako bodo ob skih pesnikov in pisateljev, ki živijo in delujejo v našem prostoru. Polna dvorana kulturnega središča, predvsem pa veliko število dijakov je poslušalo izvajanja furlanskega pisca, se z njim strinjalo ali pa tudi ne kar zadeva njegovo gledanje na svet, na literaturo, na bistvo življenja. 12. uri na županstvu z žrebom dodelili vsakemu jahalcu konja, ki bo jutri branil barve svojega rajona. Žreb bo še posebno slovesen, saj bodo prisotni predsedniki rajonskih svetov in,številni navdušenci, ki si že vrsto let prizadevajo za oživitev starih šeg. Po napovedanem programu se bodo udeleženci tekmovanja jutri točno ob 12. uri zbrali pred goriškim županstvom. Nato se bo procesija jahalcev in predstavnikov vseh dvanajstih goriških starih in novih rajonov podala po mestnih ulicah do Pevmskega mos- Navezanost na furlansko kmečko stvarnost, ki je postalo vodilo Sgorlo-novega pripovedništva, je avtor razložil in utemeljil z dejstvom, da sodobna, civilizirana družba kaže vse svoje kvarne posledice in je zato nujno stopiti korak nazaj, se navezati na naše korenine in iz sedanje družbene stvarnosti -izriniti vse, kar je negativnega. Predvsem je treba biti pozorni na ekološka vprašanja, ki so rezultanta zgrešenega pojmovanja industrijskega obdobja. Veliko časa ni več na razpolago, da bi lahko odlašali z bistvenimi vprašanji varstva narave, ki že ogrožajo človeka samega. Potrebno je torej ustvariti novo zavest v človeku. Otresti se je treba, je še ugotavljal Sgorlon, določenih stereotipov in enosmernega razmišljanja. Človek mora postati osebek in kot tak prispevati k novi družbeni stvarnosti. Na podlagi teh izhodišč, je še dodal, gre razumeti in vrednotiti njegova dela. O njih pa je povedal, da ustvarjajo v bralcih diametralno različna gledanja, saj v njih ni prostora za kulturo niča, za iskanje modnega vzgiba, ki zagotavlja visoko naklado, ali za odklanjanje univerzalnosti. Sgorlon ostaja in bo ostal zvest arhaično-kmečki fabu-listični in mistični stvarnosti, iz katere izhaja in iz katere črpa snov za svoja dela. (pr) Na sliki: pisatelj Carlo Sgorlon in predsednica doma Nada Sanzin. ta in nato do bližnjega parka, kjer bodo na sporedu spretnostna in hitrostna konjska tekmovanja. Jahalci bodo člani jahalnega središča "La Remuda", ki je za to priložnost dalo na razpolago tudi tekmovalne žrebce. Še zanimiv podatek: med konji bo tekmoval tudi konj, ki je lani osvojil lovoriko najboljšega na tradicionalnem in svetovno znanem Paliu v Sieni. Ali bo morda tudi Gorica dobila svojega "Aceta"? Aceto je namreč jahalec, ki je v Sieni že prava institucija, saj je osvojil že rekordno število tekmovanj. Jutri začetek pustnih prireditev Poleg alegoričnih voz tudi konji plesna skupina osnovne šole z Dobro-vega, vokalna skupina iste šole in domača Gledališka skupina Briški grič. Slavnostni govornik bo Marij Čuk. Prav tako jutri popoldne, ob 17. uri se bo zvrstila kulturna prireditev ob Dnevu slovenske kulture v Dolu, na pobudo tamkajšnjega KD Kras-Dol Poljane. V nekdanji šoli na Palkišču bodo nastopili člani odrske skupine KD Kraški dom iz Repentabra. Matineja z R. Metrom Na jutrišnji glasbeni matineji, ki jo prireja društvo Rodolfo Lipizer, bo nastopil pianist Roberto Metro. Izvajal bo Schubertove in Chopinove skladbe. Koncert bo ob 11. uri v deželnem avditoriju. Metro bo nastopil tudi v ponedeljek zjutraj in sicer v okviru prireditve Mladi in glasba, ki je namenjena dijakom goriških srednjih šol. razna obvestila KD Kras Dol-Poljane prireja jutri, 18. t. m., ob 17. uri proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopala bo dramska skupina "Kraški dom" iz Repentabra. Režija Drago Gorup. KD Jezero v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice prireja tečaj ruščine za začetnike. Vpisovanje in informacije pri Karlu Černiču (tel. 78100). Sekcija VZPI-ANPI Vrh sklicuje sejo članov v četrtek, 22. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu na Vrhu. Kulturni dom v Gorici prireja družabnost ob 8. marcu. Zaradi omejenega števila prostorov je že v teku rezervacija mest. Informacije v uradu doma. Združenje staršev vabi na pustovanje, ki bo danes, 17. t. m. ob 20.30 v telovadnici pri Katoliškem domu. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za pustovanje v hotelu Bor v Črnem vrhu. Prijave še v ponedeljek, 19. t. m. od 10. do 11. ure na sedežu društva ali pri poverjenikih po vaseh. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Due occhi diaboli-ci«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »She - Devil«. VITTORIA 15.30-22.00 »Alla ricerca della valle incantata«. Risani film. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Sono affari di famiglia«. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Indio«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Šogu-nova senca«, 22.00 Nočni kino: »Nikoli ne spi sama«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Izgubljeni fantje«. DESKLE Danes zaprto. Jutri 17.00-19.30 »Kdo je potunkal Rogerja zajca«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute - Ul. Cosulich 117 - tel. 711315. __________pogrebi____________ Danes ob 9.30 Maria Slabile vd. Andri-an iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 10.35 Assunta Tonsig vd. Fonzar iz bolnišnice Janeza od Boga v Štarancan, ob 13.15 Maria Zorzin iz splošne bolnišnice v Krmin. PEUGEOT 205 #_____'----- Kako močan ta 205 Junior! Mladosten, poskočen, 954 cm3 prostornine. 3 ali 5 vrat, prostorna notranjost; vsa oprema je serijska, tudi vzglavje na prednjih sedežih ter športne pokrovke platišča. Tudi cena je resnično Jugior! L 10.530.000 FRANKO ZASTOPSTVO. IVA VKLJUČENA. "ASC0LT0 24", telefon, ki je na razpolago voznikom Peugeot Talbot 24 ur dnevno. Brezplačen poziv po celi Italiji 167833034. ž^utoLisert TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808 PEUGEOT Na Smrekkovem večeru sta govorila Pasquale De Simone in Silvano Sau Prikaz pretekle in sedanje istrske stvarnosti Udeleženci večera: Ivan Sirk, Silvano Sau, Pasguale De Simone in Livio Semolič Narodnostna meja med Slovenci in Hrvati na eni strani, Italijani in Furlani na drugi, je v naših krajih skoro nespremenjena že polnih tisoč let. V Primorju in v Istri sta slovenski ter hrvaški živelj prevladovala, v mestih pa so prevladovali Italijani. Tudi zaradi tega, ker so se stoletja slovenski ter hrvaški ljudje, ki so s podeželja prihajali v mesta, kaj kmalu asimilirali. To je pri nas veljalo za Trst in Gorico, Krmin in Tržič. Tako je bilo tudi v Istri: Koper, Izola in Piran, ter še dalje Pulj, Motovun, Poreč, Rovinj itd, so bili naseljeni s pretežno italijanskim prebivalstvom. Istra je bila v marsikaterem oziru različna od Goriške in Trsta, ker je do francoske revolucije konec 18. stoletja, in v zvezi z njo do konca več sto let trajajoče Beneške republike, bila teritorij Serenis-sime. Šele takrat so bili istrski ter dalmatinski kraji, ki so do tedaj sodili v Beneško republiko, prišli najprej v novo državno tvorbo, ki je služila Napoleonu in njegovim, potem pa v sklop avstrijske države. Večstoletne tradicije ni bilo mogoče ukiniti v sto letih avstrijskega gospostva. Šele kasneje, na začetku dvajsetega stoletja, ko je bila v Avstriji uvedena splošna volilna pravica (takrat še samo za polnoletne moške, saj ženskam ni bilo omogočeno, da bi šle na volišča), ko so se torej na političnem prizorišču prikazali tudi kmečki in delavski sloji, se je pokazalo, da je bila večina prebivalstva v Istri in Dalmaciji hrvaško oziroma srbsko narodno zavedna, in da so bili Italijani v manjšini. V Istri so izvolili šest poslancev v dunajski parlament: trije so bili Hrvati, trije pa Italijani. V Dalmaciji so jih izvolili enajst: vsi so bili Hrvati oziroma Srbi. Tako se je jasno pokazalo, da so Italijani v teh deželah bili v manjšini, neznatni manjšini v Dalmaciji, vtem ko so v Istri še ohranjali precejšnjo moč. Enkrat kasneje bo veljalo tem številkam posvetiti nekaj več pozornosti, tudi da se, enkrat za vselej, nekaterim izbije iz ust lahka propaganda o italijanskem značaju Istre in Dalmacije. Podobne analize veljajo za Goriško. Iz vseh razpoložljivih uradnih podatkov, iz izjav dijakov, ki so obiskovali goriške nemške srednje šole, ki so ohranjeni v Jahresberichtih, t.j. v iz-vestijh goriških srednjih šol, iz podatkov o ljudskih štetjih, pa še iz drugih, je razvidno, da je v Goriško-Gra-diščanski slovenski živelj prevladoval, tako, da smo Slovenci tvorili dre tretjini prebivalstva. V manjšini smo bili v Gorici, tik pred prvo svetovno vojno pa smo bili že blizu petdesetim odstotkom, in... če bi vojne ne bilo, bi že na začetku dvajsetih let bili v večini. Prav zaradi tega je čisto razumljivo, da so vsi odvetniki, notarji, zdravniki, trgovci, vsi, ki so količkaj imeli opravka s prebivalstvom dveh narodnosti, znali italijanščino in slovenščino in seveda tudi obvezno nemščino. To je razvidno tudi iz zapisnikov sej goriškega deželnega zbora. Deželni poslanci slovenske ter italijanske narodnosti so iz principialnega razloga govorili vsak v svojem jeziku. Niso se omejevali samo na napisane posege. Tudi polemike in vpadi v govore ter medklici posameznih poslancev so bili izrečeni na enak način, v slovenščini oziroma italijanščini, kar nam daje slutiti, da so poslanci dobro poznali oba jezika. Isto ugotovitev dobimo, če prebiramo dokumente, napisane od raznih odvetnikov in notarjev. Tistim, ki so z nacionalističnih pozicij zagovarjali italijanstvo Gorice, ni bilo sram v slovenščini sestaviti notarski akt ali odvetniško pogodbo v slovenščini, če je klient tako zahteval in seveda uslugo plačal. Enako so delali slovenski pravniki. Vedenje o takratnem dogajanju na Goriškem mi je prihajalo v spomin, ko sem prejšnji večer v goriškem Kulturnem domu poslušal izvajanja Pas-guala De Simona in Silvana Saua o preteklem dogajanju v Istri in o življenju tamkajšnjih Italijanov v preteklosti ter sedanje, žal, maloštevilne italijanske manjšine na tem polotoku. Večer je pripravil Slovenski mladinski rekreativni klub. Mladi se zanimajo za preteklost in sedanjost v naših in sosednih krajih. Žal premalo vedo o vsem tem, saj ta vprašanja najbrž ne sodijo v šolske programe. Če si nekdo zaželi izvedeti kaj več, mora poiskati knjige, ki so shranjene le v kakšni knjižnici, ali pa se zadovoljiti s skopim časopisnim ali koledarskim člankom. Pasguale De Simone je v Gorici znano ime. Takoj po vojni je bil urednik puljskega dnevnika LArena di Pola. Tudi on se je umaknil iz Istre tik pred razmejitvijo, bil med goričkimi voditelji združenj istrskih beguncev. Bil je med vodilnimi v goriški krščanski demokraciji, nekaj časa pokrajinski tajnik te stranke, večkrat izvoljen v goriški občini svet, več let tudi goriški župan. Še vedno urejuje list LArena di Pola, ki sedaj izhaja kot tednik, in je brez dvoma, kot se da razvi- deti tudi iz seznama prispevkov in drugih osebnih vesti, največji povezovalec istrskih beguncev. De Simone ni bil med tistimi begunci, ki so odklonili vsako sodelovanje s tistimi istrskimi Italijani, ki so ostali v Jugoslaviji. V času njegovega županovanja je prišlo do prvih stikov med goriško občinsko upravo in Unijo Italijanov Istre in Reke. Ob koncu šestdesetih let, ko je bilo v palači Attems v Gorici srečanje med SKGZ in Unijo, je bila Občina Gorica tista, ki je navezala stik z Unijo. Sledili so obiski, kulturni nastopi istrskih in roških Italijanov v Gorici, goriških italijanskih skupin v Istri (Seghizzi, Pro loco, fokloristi itd). Žal med goriško italijansko publiko ni bilo razumevanja za te obiske. Na koncertih Italijanov iz Jugoslavije ni bilo tu živečih istrskih beguncev. Izjema so bili občinski možje. Beguncem ni šlo v račun, da so nekateri Italijani ob razmejitvi ostali v Jugoslaviji. De Simone je takrat imel hude spore z ekstremističnimi pripadniki v begunskih organizacijah. Ti so gojili sovraštvo do Jugoslavije. Nekateri so na takih pozicijah še danes. V Kulturnem domu je prejšnji večer De Simone svojo pripoved pričel v dneh, ki so sledili 8. septembru 1943, ko je razpadla italijanska kraljeva vojska. Povedal je, kaj so hrvaški ljudje naredili v tistih dneh v raznih krajih Istre. Pobito je bilo večje število Italijanov. De Simone je dejal, da so dogodki tistih dni bili povod za množični odhod Italijanov iz Pulja in drugih krajev Istre v letu 1947, preden je prišlo do razmejitve. V Istri se je, to izhaja iz njegovega izvajanja, v tistih letih razvnel narodnostni in tudi razredni boj. Posledica vsega tega je bil množičen eksodus. Italijanska vlada ga ni podpirala, šele kasneje se je morala vdati v ta množični odhod. De Simone je tudi dejal, da begunci niso v Italiji naleteli na razumevanje. V tem svojem izvajanju ni ločeval med rimskimi politiki, ki so bili na vladi, in levičarsko opozicijo, ki je v beguncih videla le ljudi, ki jim ni bil všeč Titov komunistični režim. V nadaljevanju svoje pripovedi je De Simone povedal, kako so nekateri, on je bil med tistimi, v kasnejših letih skušali najti stik z Italijani, ki so takrat ostali v Jugoslaviji. Prvi stiki so bili pozitivni, vendar so tudi v Uniji kmalu bili s profesorjem Bormejem postavljeni v kot tisti, ki so si želeli dialoga. Tudi veliko tistih, ki so ob eksodusu ostali v Jugoslaviji, so potem razočarani odšli. S svoje strani je Silvano Sau, sedaj poslanec v beograjski zvezni skupščini, več let predsednik Unije Italijanov, ravnatelj in odgovorni urednik koprskega radia in televizije, dejal, da se v sedanji demokratično se razvijajoči slovenski ter hrvaški družbi odpirajo nove perspektive razvoja. Povedal je, da so se morali Italijani v Istri boriti z oblastjo, da so v Sloveniji odnosi med manjšino in večino zelo dobri, čisto drugače pa je marsikje v hrvaškem delu Istre. Ponekod sploh ni italijanskih šol, v občinskih statutih italijanščina ni predvidena, ni predvideno obvezno in zagotovljeno zastopstvo v občinskih skupščinah itd. Če bi lahko dali svdje mnenje o tem, kar je povedal Sau, bi lahko dejali, da imajo Italijani v Sloveniji to kar bi si mi Slovenci v Italiji želeli z globalnim zaščitnim zakonom, na Hrvaškem pa je stanje takšno, kakršno bi nam rad s svojim zakonskim osnutkom dal minister Maccanico. Sau je govoril tudi o križih in težavah gospodarskega značaja, o številkah, ki jih dajejo ljudska štetja, o volilnem zakonu v Sloveniji in o prisotnosti Italijanov v raznih strankah, kot tudi o čisto drugačnih perspektivah na Hrvaškem, kjer volilni zakon sicer ni bil še napisan, kljub temu pa ni izgledov, da bi bila v njem dana zagotovila tam živeči italijanski manjšini. V razpravo so se vključili slovenski in italijanski ljudje. V Kulturni dom so za to priložnost prišli tudi zastopniki ezulskih združenj, ki so segli v razpravo. Seveda so se v razpravo vključili tudi nekateri Slovenci, ki so naredili primerjave med položajem dveh manjšin v sosednih državah. Povedano je bilo tudi, da se zgodovinsko dogajanje ni pričelo po 8. septembru 1943 ali po vojni z maščevanjem zaradi tega, kar je prej naredil fašizem. Iz drugih vprašanj pa je bilo raz-videti, da tu živeči ljudje so premalo seznanjeni tako z našo zgodovino kot tudi z zgodovino Italijanov v Istri. Velja vsekakor povedati osnovno misel: mladi pri Smreeku so zaorali ledino. Radovedni so. To smo ugotovili že na prejšnjih srečanjih. Radovednost je pozitivna. Najbolj važno pa je, da tudi v našem Kulturnem domu prihaja do odkritih soočanj tudi o najbolj perečih in delikatnih vprašanjih. To je edino pravilno. Drugače mislijo nekateri, ki bi radi ostali v svoji zaprti sobi, živeli bi v nekakšnem apartheidu, ne da bi prišlo do dialoga. Takih ljudi tudi na zadnjem Smreekovem večeru nismo videli. MARKO VVALTRITSCH Zanimanje za dogajanje v SZ Perestrojka iz prve roke Pobudi ISIGA in Instituta za socialno in versko zgodovino Pokrajinski načrt za pobiranje in uničevanje odpadkov Sodelavci družbe Lombardia Risorse predstavili prvi sklop ugotovitev »Revolucionarni« dogodki zadnjih mesecev v vzhodni Evropi ter še posebej reformistična pot, na katero je stopila Gorbačovova Sovjetska zveza, so tudi v italijanskem javnem mnenju sprožili povečano zanimanje za te dogodke. Vse več je predavanj, konferenc in okroglih miz na to temo, vse več se v sredstvih javnega obveščanja Piše in poroča o tem. Prejšnji teden so tako v Gorici pripravili skoraj istočasno dve predavanji na to temo. Mednarodni goriški socio-Jpški inštitut, ISIG, je ob sodelovanju s Fakulteto za politične vede Tržaške Univerze povabil sovjetskega univerzitetnega profesorja Igorja Usačeva in s°ciologinjo Nino Simakovo, da bi obrazložila glavne značilnosti perestrojke. Usačev je v svojem ekspozeju podal Zgodovinski oris perestrojke, ki se je Začela aprila 1985 in ki je v bistvu pojavila na glavo do takrat marsikatero veljavno dogmo in uvedla politične in gospodarske reforme. O uspešnosti no-, ega sistema je Usačev dejal, da pote-dokaj počasi in med številnimi težavami predvsem politične narave. bliria Simakova pa je razčlenila Predvsem novosti, ki se pojavljajo na gospodarskem področju in pri tem de- jala, da le majhen odstotek ljudi je zadovoljen z dosedanjim položajem. Zaradi tega je nujno, da se Sovjetska zveza z gospodarskega vidika odpre proti Zahodu in s tem v zvezi dejala, da so v zadnjih letih ustanovili že več kot 1.200 mešanih podjetji. Inštitut za družbeno in versko zgodovino pa je v sejni dvorani goriške Pokrajine uvedel akademsko leto s predavanjem prof. Santeja Graciottija, ki poučuje slovansko filologijo na rimski univerzi. Predavatelj je podal dokaj izčrpen zgodovinski oris verskega gibanja v Sovjetski zvezi skozi stoletja do današnjih dni. S tem v zvezi je postavil vprašanje, ali je Sovjetska zveza odprta Vzhodu ali Zahodu in kakšna bodočnost se ji piše z verskega pogleda. Uvodoma je predsednik Inštituta Fulvio Salimbeni napovedal program letošnje sezone. Med pobudami gre omeniti predstavitev štirih knjig (Est libris) v italijanskem prevodu, ki jih je izdalo ZTT ter seminar o vplivu beneške kulture v naši deželi. Ob tem bodo izdali publikacijo s študijskega simpozija o Attemsu ter bodo ponatin-snili knjigo o katoliškem gibanju na Goriškem. Uslužbenci na Občini ne bodo imeli nagrade za produktivnost g Občinski svetovalci KPI Salomoni, Ardit, Lamberti in Busolini so na župana arana naslovili pisno vprašanje glede plačila posebne nagrade za produktiv-°st za leto 1988. bil Ukrajinski nadzorni odbor je namreč razveljavil zadevni sklep, ker da niso Stne upoštevane po zakonu predvidene procedure. Sklep naj bi bil nepopoln v Dr lj'u' ba za osebje na nekaterih oddelkih občinske uprave, niso pripravili edvidenih programov. km JbsUižbenci bodo tako prikrajšani za nagrado, ki je sicer predvidena po lektivni pogodbi. Sp ..Občinski svetovalci vprašujejo, kako je moglo do takega zapleta priti, tudi Ico dejstva, da je občinski odbor imenoval posebnega koordinatorja. spr .p°dpisniki interpelacije zahtevajo, da se ugotovijo odgovornosti in da se ®Jtnejo primerne sankcije. Predlagajo tudi, naj se sklad, ki je bil določen za pp^do za produktivnost (200 milijonov lir), nameni za izboljšanje delovnih "0jev na najbolj izpostavljenih mestih. V odpadkih, ki jih proizvajajo gospodinjstva na Goriškem daleč prevladujejo organske snovi. Njihova prisotnost je za skoraj deset odstotkov višja kakor v državnem poprečju. Spričo te in še drugih ugotovitev se zdi primernejša, kar zadeva predelavo, oziroma uničevanje odpadkov, ureditev naprave za kompostiranje in ureditev take službe, ki bi omogočala odbiranje odpadnih surovin. Take so prve ugotovitve strokovnjakov družbe Lombardia Risorse, ki ji je goriška pokrajinska uprava lani poverila nalogo za izdelavo študije in predlogov o pobiranju, predelavi in uničevanju odpadkov na Goriškem. Celotno dokumentacijo bodo pripravili do konca maja letos. Pred kratkim so sodelavci omenjene družbe predstavili upraviteljem in nasploh javnosti prve ugotovitve in prve podatke, ki so rezultat podrobne analize na terenu. Prav na podlagi teh prvih podatkov bodo v prihodnjih mesecih gradili in dopolnjevali načrt. Prvi podatki, ki so jih pri družbi Lombardia risorse zbrali, se nanašajo na količino in sestavo proizvedenih odpadkov. V prvi stopnji raziskave so upoštevali samo odpadke iz gospodinjstev, oziroma odpadke, ki jih je mogoče uvrstiti v to kategorijo. Posebej bodo zajeli področje tako imenovanih industrijskih odpadkov. Poprečno proizvedemo na Goriškem okrog 47 tisoč ton gospodinjskih odpadkov. Na prebivalca pomeni to okrog 500 do 600 gramov dnevno, kar odgovarja vsedržavnemu poprečju. Podrobna analiza je pokazala, da so najmanj odpadkov proizvedli občani v Doberdobu, kjer je poprečje okrog 400 gramov dnevno na prebivalca. Že uvodoma smo omenili, da je v odpadkih zelo visok odstotek organskih snovi. Ob podrobni analizi (na območju občin Krmin, Moraro in Šte-verjan) so v odpadkih ugotovili še naslednje vsebnosti odpadnih surovin, za katere je že organizirano zbiranje: steklo od 3 do 5 odstotkov, papir in lepenka 10 do 20 odstotkov. Ob upoštevanju take sestave skupne mase odpadkov, izhaja, da je od 47 tisoč ton vsaj 2600 ton stekla. Lani so ga izločili 1440 ton, ali približno polovico. Precej ugodni so podatki o zbiranju odpadnega papirja, čeprav zajema samo polovico občin. Poprečje je zelo visoko, saj so ponekod oddali nad 10 kilogramov papirja in lepenke na prebivalca v letu dni. Odprto ostaja vprašanje plastičnih mas, ki predstavlja dobršen odstotek (11 odst.) odpadkov in ta odstotek narašča. Vendar do zdaj ni urejeno selektivno pobiranje (in seveda reciklaža) teh odpadkov. Strokovnjaki družbe Lombardia Risorse so podali tudi podrobno analizo kje in kako uničujemo na Goriškem proizvedene odpadke: okrog 22 odstotkov jih požgejo v upepeljevalniku pri Sovodnjah, okrog 25 odstotkov v upepeljevalniku pri Moraru, preostale količine pa vozijo na odlagališča v Corno di Rosazzo, Gonars, Tapogliano, San Giorgio di Nogaro. Na predstavitvi, ki je potekala v pokrajinski sejni dvorani, je bilo slišati še vrsto drugih ugotovitev, priporočil in tudi vprašanj. Eno od teh je zadevalo lokacijo odlagališč in zanesljivost takih objektov, zlasti z vidika zavarovanja zalog podtalnice. Med priporočili velja omeniti zlasti tisto, ki zadeva pravočasno in smotrno ukrepanje glede odbiranja odpadnih surovin. Zadevo je treba obravnavati celokupno: ne gre samo za izločitev, oziroma odbiro še uporabne surovine, ampak je treba ob tem nujno upoštevati tudi naslednjo stopnjo, to je, če je surovina sploh uporabljiva in kakšne so potrebe tržišča. Emblematičen je primer odpadnega stekla. Nasplošno so občani dobro reagirali na pobudo in zbrane količine stekla pričajo o tem. Misliti (in ukrepati) pa je treba še dalje. Čimprej se bo treba odločiti za selektivno odbiranje po barvi, drugače bo treba zbiralnike voziti na odlagališče. Podobno priporočilo velja za papir. Medtem ko za druge odpadne surovine še ni podatkov, saj občine in razne ustanove šele organizirajo selektivno zbiranje. izleti SPD Gorica vabi člane in prijatelje na prvi spomladanski pohod v Stmaver jutri, v nedeljo, 18. t. m. Zbirališče pri Pevmskem mostu, na goriški strani, ob 14. uri. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem prireja 8. marca celodnevni izlet v Opatijo. Avtobus bo vozil po Istri skozi predor pod Učko. Kosilo bo v restavraciji Lido ob spremljavi harmonikarja. Vpisovanje v četrtek, 1. marca, od 10. do 11. ure na sedežu društva ali pri poverjenikih po vaseh. prispevki Ob 19. obletnici smrti Jureta Tomšiča darujeta mama Jožica in sestra Daša 50 tisoč lir za športno združenje Dom. Namesto cvetja na grob Janka Tomšiča so za društvo krvodajalcev v Sovodnjah darovali Katerina Kovic 20 tisoč lir, Ana in Andrej Kovic 50 tisoč lir, Majda in Zdravko Petejan 50 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Petra Komica daruje družina Avgusta Štekarja 100 tisoč lir za spomenik deportirancem na goriški železniški postaji. V spomin na Jožeta Sokola daruje učno in neučno osebje zavoda "I. Cankar" 400 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk. Za postavitev spomenika deportirancem pri goriški železniški postaji so darovali: Ludmilla Perigoi 80 tisoč, Pavlina Komel 100 tisoč, Slava Primožič 120 tisoč, Milovan Bressan 100 tisoč, Giovanni Gorian 100 tisoč, Gorazd Vesel 200 tisoč, Kristina Petrovič 300 tisoč, Anna Ragusa 40 tisoč, Franjo Rojec 50 tisoč, Maria Manzan vd. Zilli 70 tisoč, Arnaldo Zorze-non 120 tisoč, Alberto Rissdorfer 100 tisoč, Marija Bizjak vd. Cijak 100 tisoč, Giovanni De Castro 100 tisoč, Uda Marija Rojc 120 tisoč, Saverio Veronese 70 tisoč, Nerina Veronese 50 tisoč, Ernesta Favari 20 tisoč, Emma Stoppari 100 tisoč, Luciane Buffon 100 tisoč, Salvatore Cutrofello 80 tisoč. V finalu jugoslovanskega košarkarskega pokala Jugoplastika - C. zvezda Farsa v Parizu Ayrton Senna bo na startu PARIZ — Farsa se nadaljuje. Drugače ni mogoče označiti početja mednarodne avtomobilske zveze FIS A: najprej je objavila seznam 35 pilotov, ki bodo letos nastopili v formuli ena, le nekaj minut zatem pa je agencija ANSA v Parizu dobila telefonski klic, naj vest zadrži, ker bo prišel nov seznam. Tako se je tudi zgodilo. Na prvem seznamu ni bilo imena Brazilca Ayrto-na Senne, kateremu niso hoteli izdati »super-licence«, ker se ni upravičil zaradi izjav, češ da je bilo lansko prvenstvo neregularno. Namesto Senne je bil vključen Jonathan Palmer. V drugem pa je Palmerja le zamenjal Senna. Slednji naj bi v pismu, ki ga je poslal že predvčerajšnjim, priznal, da je bilo lansko prvenstvo regularno. Kako to, da v prvem sporočilu tega pisma niso upoštevali? Pravijo, da je bilo pri prevajanju nekaj težav, nejasnosti. Medtem pa naj bi se sam Senna javil po telefonu in zadevo pojasnil. Tako pravijo vesti iz Pariza. Kaj se je v resnici dogajalo, pa prepuščamo fantaziji bralcev. V torek še peta tekma med Olimpijo in Jesenicami LJUBLJANA — V 4. polfinalni tekmi končnice jugoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu je Kompas Olimpija s 3:1 (1:0, 1:0, 1:1) premagala Jesenice. Ljubljančani so si tako priborili pravico do 5. srečanja, ki bo v torek, 20. t. m., na Jesenicah. V 3. tekmi za uvrstitev na 5. mesto je Crvena zvezda z 8:2 (4:1, 2:1, 2:0) odpravila Vojvodino. JUGOPLASTIKA - SMELT OLIMPIJA 84:74 (43:34) JUGOPLASTIKA: Sretenovič 5, Pe-rasovič, Pavičevič 4, Kukoč 22, Sobin, Naumovski, Ivanovič 25, Savič, Radja 28, Maglič. SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Šiško, Zdovc 24, Virantj Hauptman 2, Kraljevič, Vilfan 12, Curčič 10, Kotnik 19, Djurišič 7. SODNIKA: Radič (Šibenik) in Ris-tovski (Skopje); PON: Djurišič (36); GLEDALCEV: 3 tisoč. DUBROVNIK — Spličani so vseskozi vodili in tudi zanesljivo zmagali, vendar velja omeniti, da so se jim Ljubljančani nekajkrat približali na samo nekaj točk razlike. Zadnjič jim je to uspelo pri izidu 59:56, nakar si je Jugoplastika spet izborila prepričljivo prednost (74:62). Za zmago nosijo največ zaslug Ivanovič, Radja in Kukoč, pri Ljubljančanih pa se je dobro držal Zdovc. V drugi tekmi večera je Crvena zvezda s 76:73 (44:37) premagala Cibo-no in se bo tako v jutrišnjem finalu (ob 18. uri) pomerila z Jugoplastiko. Smučarski skoki Triumf Italijanov PREDAZZO (Trento) — Na včerajšnjem tekmovanju za svetovni pokal v smučarskih skokih, ki je bilo' uvod v generalko svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 1991, so italijanski tekmovalci dosegli res izjemen uspeh. Ne samo, da so s Ceconom prišli sploh do svoje prve zmage v svetovnem pokalu, osvojili so tudi 3. mesto z Lunardijem in 4. s Pertilejem. Popolno slavje jim je preprečil le Vzhodni Nemec Weissflog. Jugoslovanom ni šlo od rok, saj je najboljši, Franci Petek, zasedel skromno 21. mesto. Zupan je bil 32., a Ulaga in Lotrič sta bila še slabša (okrog 40. mesta), saj sta zbrala le 180,5 oz. 177 točk. Vsekakor treba povedati, da je bilo tekmovanje prava loterija, saj so se vremenski pogoji med tekmo samo precej spreminjali, tako da so nekateri bistveno popravili svoje uvrstitve, drugi pa so si jih pokvarili. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri na 120-metrski skakalnici. VRSTNI RED: 1. Cecon (It.) 220,5 točke (91 in 86,5 m); 2. Weissflog (NDR) 219,4 (89,5; 85); 3. Lunardi (It.) 218,7 (86,5; 89,5; 4. Pertile (It.) 217,5 (92,5; 85); 5. Vervejkin (SZ) 216,1 (85,5; 92,5); 6. Kuttin (Av.) 210,9 (91,5; 80,5); 7. Kasai (Jap.) 209,8 (84; 87,5); 8. Zuend (Švi.) 209,5 (86,5; 86) in Kustov (SZ) 209,5 (83; 89,5); 10. Fidjestol 208,8 (84,5; 87); 21. Petek 103 (83; 84,5); 32. Zupan 182,9 (87; 70). VRSTNI RED ZA SP: 1. Vettori (Av.) 193; 2. Jež (ČSR) 165; 3. Nikkola (Fin.) 160; 4. Thoma (ZRN) 145; 5. Weissflog (NDR) 141; 6. Kuttin (Av.) 130; 7. Fel-der (Av.) 117; 8. Ploc (ČSR) 116; 9. La-akkonen (Fin.) 107; 10. Haim (Av.) 86; 11. Heumann (ZRN) 68; 12. Lunardi (It.) 66; 13. Ulaga (Jug.) 61; 14. Bakloev (Šve.) 59; 15. Nykanen (Fin.) 55. Tomba italijanski prvak v veleslalomu FOPPOLO (Bergamo) — Na včerajšnjem veleslalomu, veljavnem za italijanski naslov, je zmagal Alberto Tomba s časom 2'06"02. Sledita: 2. Pesando 2'06"62; 3. Ghedina 2'06"66. Jugoslovanska nogometna A liga Jutri spet za točke BEOGRAD — Po dvomesečnem premoru se bo jutri nadaljevalo jugoslovansko nogometno prvenstvo. Spored 20. kola v A ligi je naslednji: Velež - Borac, Radnički -Rijeka, Partizan - Budučnost, Hajduk - Sarajevo, Osijek -Rad, Željezničar - Olimpija, Vardar - Crvena zvezda, Vojvodina - Dinamo, Sloboda - Spartak. Začasna lestvica: Dinaiho 27, Crvena zvezda 24, Partizan 20, Hajduk, Budučnost, Rijeka in Željezničar 19, Sloboda in Osijek 18, Rad in Spartak 17, Olimpija in Borac 16, Sarajevo in Vojvodina 15, Velež in Radnički 14, Vardar 9. »Azzurri« za tekmo v Rotterdamu RIM — Za prijateljsko nogometno srečanje Nizozemska - Italija, ki bo v sredo v Rotterdamu, so bili sklicani naslednji »azzurri«: Ancelotti, Costacurta in Maldini (Milan), Bag-gio (Fiorentina), Carnevale, De Napoli, Ferrara in Fusi (Napeli), Giannini (Roma), Marocchi, De Agostini in Tacconi (Juventus), Vierchovrod in Mancini (Sampdoria), Zenga, Se-rena, Bergomi in Berti (Inter). Kot vidimo, je novosti precej. Ker so zaradi bolezni ali poškodb odsotni Ferri, Baresi, Donadoni in Vialli, je Vicini vpoklical Ancelottija (manjkal je od evropskega prvenstva 1988) in Vierchowoda (potem ko je bil stoper v Mehiki, še za časa Bearzota, ga sedanje vodstvo ni še vpoklicalo v reprezentanco) ter mladega Čostacurto. Tacconi ostane pri Juventusu TURIN — Stefano Tacconi je obnovil pogodbo z Juven-tusom, pri katerem bo ostal še za tri leta. Dogovor sta dosegla Tacconi in novi predsednik Juventusa Chiusano. Za italijanski pokal najprej v Turinu MILAN — Žreb je določil, da bo prvo finalno srečanje med Juventusom in Milanom (28. 2.) v Turinu. Povratna tekma v Milanu bi morala biti 14. marca, vendar sta obe ekipi zaprosili, da bi jo odigrali 25. aprila. Bari kandidira za sredozemske igre RIM — Predsednik italijanskega olimpijskega odbora Gattai je včeraj sprejel organizacijski odbor iz Barija, ki se zavzema za organizacijo sredozemskih iger leta 1997. Gattai je pobudi zagotovil podporo. Danes v ženski namiznoteniški B ligi Bor Farco - Kras Corium Tik pred koncem ženske namiznoteniške B lige še vedno ni jasno, katere tri ekipe bodo napredovale. To bo znano šele v zadnjem kolu. Finale bo pomemben za obe slovenski ekipi: Bor Farco in Kras Corium. Za borovke bi se lahko položaj nekoliko zapletel v primeru, če bi četrtouvrščeni Karneid v preostalih tekmah zmagal, za krasovke pa, če bi izgubile srečanje z Reco-arom. Vendar so ti navedeni pari zadnjega kola. V današnjem, predzadnjem, se bosta v derbiju srečala slovenska predstavnika. "Plave" bodo ob 17. uri v Borovem športnem centru gostile Krasova dekleta. V Krasovem taboru pričakujejo zmago, vendar ni nobenega dvoma, da se bodo borovke upirale z vsemi silami. MOŠKA C LIGA Tudi moška ekipa Krasa je pred odločilno tekmo s Fin-cantierijem. Fantje bodo v 13. kolu igrali na vse ali nič, kajti nerealno bi bilo pričakovati, da bi v naslednjem, zadnjem kolu, premagali vodilni CMM. V prvem srečanju z drevišnjo ekipo so krasovci utrpeli visok poraz (1:5), zato bo nujno, da nastopijo z boljšo postavo, saj je nasprotnikova ekipa zelo homogena. Da bi obdržali 3. mesto, bodo morali stisniti zobe, v slabšem primeru pa iztržiti optimalno razliko v rezultatu. Krasovci bodo igrali doma (ob 18. uri). ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Četudi bi povratno srečanje s Chiadinom zgubile, so se krasovke z matematično gotovostjo že kvalificirale v C ligo. Vendar se ni bati, da bi izgubile, kajti mlade krasovke (Monika Radovič, Katja Štoka, Katja Milič, Jasna Simoneta) so dokazale, da so sposobne prestopiti začetniški prag. Monika Radovič ni izgubila niti ene tekme: ni se ustrašila niti najizkušenejše igralke CMM seniorke Peressonove, ki je že nastopala v ženski B ligi, ostale nasprotnice pa Moniki niso bile dorasle. Naraščajnica Katja Štoka je v prvenstvenih tekmah upravičila pričakovanja (klonila je proti že prej omenjeni nasprotnici). Najmlajša Krasova igralka Katja Milič, ki je šele pred nekaj meseci dopolnila 10 let (mejat da lahko nastopa) je razveselila ekipo in trenerja Matjaža Šercerja z osvojitvijo točk proti igralkam CMM; za Jasno Simoneta pa je tekmovanje pred vrati. Kljub temu da so v letošnjem promocijskem prvenstvu nastopale le tri ekipe, to ne zmanjšuje vrednosti Krasovih deklet, saj so pokazale, da so prave športnice. Povratno tekmo proti Chiadinu bo drevi ob 20. uri v Ul. Biasoletto 14. (J. J.) Znani slovenski jadralec pri Capi Šterkov uspeh še odmeva Drevi bo znani slovenski jadralec Jure Šterk gost jadralnega kluba Čapa. Zbranemu občinstvu bo ob besedi in sliki prikazal svojo dolgo pot strastnega ljubitelja morja, ki med drugim obsega kar trikratno jadranje preko Atlantika. To je vsekakor izreden podvig, saj se lahko prav redki na svetu pohvalijo, da so z barko kar trikrat prepluli ocean. To pa je Jure storil z najmanjšo možno jadrnico za take podvige, kar je še bolj presenetljivo in hvalevredno. Kramljanje z Juretom je vedno zanimivo, saj je duhovit, prijeten, predvsem pa gostobeseden človek. Nedavni pogovor s Šter-kom je potekal nenako takole. Jure, že tretjič st opravil regato Minitransat... »Tretjič, tretjič... Vendar te moram takoj popraviti. Ta najdaljša prekoce-anska regata za majhne barke se od lani ne imenuje več Minitransat, saj je to ime nekoliko pomanjševalno ali celo »poniževalno« za tako velik podvig, temveč »Transat 6,50«. Ta številka jasno kaže, kakšno največjo dolžino lahko ima jadrnica.« Tvoj nedavni »Transat 6,50« je zate predstavljal lepo novost in pa gotovo prijetno plovbo... »Res. Potem ko sem že dvakrat sameval na neskončno dolgi poti po neskončnih morjih, sem se tokrat odločil, da bom opravil regato v družbi. Kdo pa je lahko naprimernejši, da deli s teboj usodo dolgih morskih dni in tednov, če ne tvoj lastni sin? Tako sem se nekega lepega jesenskega dne z Igorjem podal na štiri tisoč morskih milj dolgo pot, ki se je začela v pristanišču Comcarneauu v Bretaniji ter se zaključila nekaj tednov kasneje v Fort de Franceju na Martiniki na Antilskem otočju. Te regate se je skupno udeležilo 64 jadrnic, marsikatera posadka pa je zaradi raznih okvar, bolezni, trčenj ipd. med potjo odstopila.« Se je tebi zgodilo kaj nepredvidljivega? »Pred zaključkom prve od dveh etap mi je malo pred Kanarskimi otoki počil okov na jamboru, tako da sem se nato ob postanku intenzivno ukvarjal s popravilom. Sicer pa ni to nič nepredvidljivega in nepredvidenega. Cisto obratno...« Bi omenil kak dogodek, o katerem se je dosti govorilo... »Teh je kar mnogo. Omenil bi le dogodivščino jadralca-paraplegika Joseja Goncallesa, ki mu je silovit val prevrnil barko ter mu nato zlomil jambor, rešii pa so ga... tihotapci, ki so ga pustili na neki zapuščeni plaži le z denarjem za vožnjo s taksijem.« Leta 1984 si prvič okusil Atlantik, leta 1987 drugič, lani, končno v družbi, tretjič. Kako misliš to svojo plodno »jadralno kariero« nadaljevati? S četrto plovbo ali... »Moja tiha in niti ne tako skrivna želja je, da bi to oceansko obzorje nekoliko razširil. Skratka, rad bi šel z jadrnico okoli sveta. Kateri pustolovski jadralec si tega ne želi?« Slišal sem, da si se tudi profesionalno posvetil pomorskim zadevam... »Skupno z dvema solastnikoma ustanavljamo delniško družbo, ki bo gradila jadrnice dolge do 6,5 m prav za plovbo čez Atlantik. Sedaj veš, na koga se lahko obrneš, če potrebuješ tako barko in si želiš postolovščin na obširnih sinjih prostranstvih... (alp) Na sliki: Jure Šterk s sinom Igorjem. Rokometna C liga Zmaga dosegljiva za Kras Trimac V 11. in zadnjem kolu 1. dela prvenstva rokometne C lige bo jutri ob 11. uri v Zgoniku Kras Trimac igral proti ekipi iz Ouarta d'Altina, ki ima na lestvici le točko več od naših rokometašev. Ouarto d'Altino je nedvomno eno solidnejših moštev prvenstva, odlikuje se zlasti z obrambo, res dober pa je zlasti vratar. Krasove igralce čaka torej nelahka tekma, čeprav nasprotnik ni nepremagljiv. Naši lahko izigrajo jutrišnje goste s pazljivo obrambo in hitrim protinapadom: zgleda namreč da sta ravno okornost pri izvajanju napadalnih akcij in počasno vračanje v obrambo najvidnejši šibki točki postave. iz Ouarta d Altina. Ker sta ravno obramba in protinapad aduta Lazarjevih varovancev, lahko rečemo, da je tudi v dosegu. (Pjotr) Dirka po Sredozemlju MARIGNANE (Francija) — Na 3. etapi kolesarske dirke po Sredozemlju (Nimes - Marignane, 121 km) je zmagal Bewlgijec De Wilde. Na skupni lestvici še vedno vodi Francoz Pensec pred de VVildejem (po 18"), Hagedoo-renom (po 20”) in Bomansom (po 27"). Lemond je deveti (po 48"). V jutrišnjih srečanjih v amaterskih nogometnih prvenstvih Naša moštva čaka precej naporna nedelja 1. AMATERSKA LIGA Pro Cervignano - Juventina Radenska Bo Juventina Radenska na gostovanju v Červinjanu vknjižila svoj šesti zaporedni pozitiven rezultat? Na to vprašanje je težko odgovoriti spričo kakovosti jutrišnjega nasprotnika, ki ni še izgubil vseh možnosti, da se vključi v boj za napredovanje. Juventina, ki bo nastopila brez izključenega kapetana Tabaja, bo morala napeti vse sile in zaigrati kot sicer zna in kot je pokazala v zadnjih kolih. Možnosti za pozitiven rezultat so, treba jih je izkoristiti in obdržati zbranost vse do zadnje minute. 2. AMATERSKA LIGA Muggesana - Zarja Zarja ima žal precejšnje težave s postavo. Še vedno bo manjkal poškodovani Gregorič, ki ga že dalj časa muči koleno, Tognettiju se je zdravstveno stanje poslabšalo, saj se je izkazalo, da bi bilo bolje, če v nedeljo ne bi bil igral, tudi Franza verjetno ne bo nastopil (gripa). Kljub temu, da nista povsem okrevala, pa bosta verjetno igrala Auber (gripa) in Grgič (bolečine v hrbtu). Kot da vse to ne bi zadostovalo, pa čaka Zarjo še res soliden nasprotnik, tretjeuvrščena Muggesana, proti kateri je v prvi tekmi utrpela hud poraz. Zato bi bila za Bazovce že točka velik uspeh. Nasploh pa v taboru Zarje, dokler se zdravstveni položaj ne izboljša, težko računajo na uspehe, saj jih že teden dni kasneje čaka drugouvrščena Aguileia. Vesna - Castionese Pri Vesni bosta manjkala izključeni Roberto Candotti in vratar Francioli. Seveda Križani upajo na zmago, vendar ne skrivajo, da bi se zadovoljili tudi s polovičnim izkupičkom. Pod udarom bo zlasti obramba, saj Castionese razpolaga s solidnim napadom. Vsekakor pri Vesni, kot že skorajda od vsega začetka prvenstva, ni mogoče govoriti o kakšni standardni postavi, kar se seveda pozna (še vedno ni Kostnapfla, po tekmi s Primorjem pa je ekipo zapustil še Ravalico, ki je odšel k vojakom). Povejmo še, da je Castionese doslej zbral 18 točk, Vesna pa ima eno manj. Porpetto - Primorje Porpetto sicer sodi med skromnejše ekipe prvenstva, vendar bi Primorju znal prekrižati račune. Prosečani namreč niso brez skrbi: manjkal bo Pipan, ki ima težave z zdravjem, Antoni ni treniral (mučil ga je zobobol), Livan pa je izključen. Kljub skrbeh pa pri Primorju z optimizmom čakajo na jutrišnji nastop, čeprav težav ne podcenjujejo. Veliko upanja polagajo na veznega igralca in kapetana Villalto, ki naj bi le zaigral. 3. AMATERSKA LIGA Sovodnje - San Pier Koliko so vredne tri zaporedne zmage Sovodenj cev? To bomo videli na jutrišnjem srečanju, ko bodo Šuligojevi varovanci sprejeli v goste vodilni San Pier, ki jo doslej beležil kar 11 zmag, 5 remijev in en sam poraz. Zaradi navedenega bi rekli, da imajo gostje večje možnosti od gostiteljev, toda treh zaporednih uspehov Sovodenjcev tudi ne gre spregledati. Medea - Mladost Možnosti Mladosti, da se iz Medeje vrne s pozitivnim rezultatom, so zelo majhne. Furlanska ekipa je na 3. mestu razpredelnice in še upa na napredovanje, čeravno ima že 4 točke zaostanka za vodilnim San Pierom. Težko je torej pričakovati, da bo Medea1 proti Kraševcem zapravila priložnost, da se približa vodilni dvojici, če vemo, da bo drugouvrščeni Audax gostoval pri nevarnem Fossalonu. Opicina - Gaja Dvoboj med prvouvrščeno Opicino in drugouvrščeno Gajo, ki ima le točki manj, bi znal prinesti še večjo izenačenost na vrhu lestvice. V taboro Gaje vlada po zadnjih uspešnih nastopih pred tem osrednjim srečanjem 17. kola v skupini L velik optimizem. Ekipa je skorajda kompletna (manjka le izključeni Gi- rardi), tako da je ugoden izid dosegljiv. Pravijo pa, da je tudi v taboru Opicine razpoloženje na višku in zato je res težavno dajati kakršnekoli napovedi. Upati je le, da se bo izteklo kot v prvi tekmi, ko je padriško-gropajska enajsterica slavila zmago. Kras - Hermada Kras se bo tokrat srečal s skromnim nasprotnikom, predzadnjeuvrščeno Her-mado, in zato je več kot upravičeno upanje, da bo vendarle prišel do prve zmage na domačem igrišču. Manjkalo mu bo nekaj izključenih igralcev (Žagar, Albertini, Kukarich) in Somma, ki ga je v nedeljo na derbiju z Gajo obšla slabost ter je še pod zdravniškim nadzorstvom, vendar kaže, da vse te vrzeli ne skrbijo preveč trenerja Ottavia Vatte. J. Aurisina - Primorec Primorec bo gotovo skušal prekinit1 negativno serijo, ki jo ima za sabo. Težav s postavo nima, nasprotnik tudi ni nepremagljiv, vendar bi bil tudi polovični uspeh dobrodošel. S. Andrea - Breg Do nedeljske tekme proti vodilni Op1' cini je Breg imel za sabo štiri pozitivuu nastope. Zastoj proti Opicini verjetno m pustil hujših posledic in je pričakovati, da bodo Brežani jutri nadaljevali s solidnimi nastopi, čeprav je nasprotnik dok J enakovreden Bregovi postavi. Naše košarkarje čaka v San Donaju zelo važna tekma zn obstanek v B-2 ligi domači šport Hitra igra recept za zmago Jadrana TKB NARAŠČAJNIKI Za Jadranove košarkarje se mora v tej sezoni, žal, ponavljati refren, ki spremlja našo združeno ekipo vse doslej. Tudi v San Donaju bo jutri imperativ - zmaga! Ekipi, ki igrata v tem prvenstvu že nekaj let in se prav dobro poznata, in ki sta pred dvema letoma celo igrali v končnici prvenstva, se v tej sezoni na vse kriplje borita za obstanek v ligi, Jadranovci imajo namreč le dve točki več od košarkarjev iz San Donaja in obe moštvi sta pri spodnjem delu lestvice. Jadranov pomožni trener Jure Krečič je pred jutrišnjim gostovanjem v San Donaju takole dejal: »Potujemo v San Dona z velikim upanjem, da zmagamo. Z novima točkama pa bi verjetno napravili velik korak na poti za obstanek v ligi. Mislim tudi, da lahko zmagamo, le če bomo verjeli v lastne sposobnosti. Igrati pa bomo morali pametno in maksimalno bomo morali izkoristiti hitro igro in protinapad. Samo, če bomo nasprotniku vsilili hitro igro, bomo lahko uspeli, saj ima San Dona nekaj zelo izkušenih in odli-činih košarkarjev, kot so Orlandi, Maltecca, Momente in Tubia, ki pa so tudi počasni.« V Jadranovem taboru se sicer kar nekaj igralcev muči zaradi še ne povsem saniranih poškodb (Rauber in Sosič gleženj, Čuk hrbet, itd.), vsi pa so redno trenirali, tako da bi moral v nedeljo trener Valter Vatovec imeti na razpolago popolno postavo. Naj omenimo, da šo jadranovci v prvem delu prvenstva doma premagali San Dona le po enem podaljšku (92:91) in da na tistem srečanju niso igrali najbolje. Košarkarji San Donaja so bili kar nekaj kol zadnji na lestvici brez točk, potem pa so si opomogli in sedaj zaostajajo za jadranovci le za dve točki. V San Donaju bo torej jutri pričakovali neizprosen boj za vsako žogo. (jan) DRŽAVNI MLADINCI BOR RADENSKA - FERROVIARIO 93:74 (50:33) BOR RADENSKA: Debeljuh 4 (2:2), Bajc 26 (7:9),. Nardini 5, Arena 18 (1:1), Pertot 3 (1:2), Smotlak 22 (4:4), Pavlica 2 (2:2), Paulina 13 (1:2). PM: Bor Radenska 18:22; Dopolavoro Ferroviario 18:26. TRI TOČKE: Bajc, Nardini, Arena (1). PON: Smotlak (38), Nardini (39). Borovci so prav gotovo igrali bolje kot »železničarji«. Potek tekme je bil enosmeren, saj v vrstah nasprotnikov ni bilo igralca, ki bi lahko spreobrnil potek srečanja. Domačini so začeli s hitrimi protinapadi, tako da so si priborili takoj v uvodnih minutah prednost nad deset točk, katero so še povečali in imeli ob odmoru 17 točk prednosti. V drugem delu srečanja so gostje poskusili z moško igro, a so imeli pred sabo ekipo, ki jim je učinkovito kljubovala. (U. A.) DRŽAVNI KADETI BOR INDULES- KONTOVEL TECHNA 87:73 (37:37) BOR: Bajc, Simonič 21 (5:8), Debeljuh 30 (7:12), Starec (0:4), Filipčič, Škabar 2, Tomšič 9, Pettirosso 2 (0:2), Pavlica 23 (9:16). KONTOVEL: Ban, Emili, Kralj 13 (1:2), Budin 12, Briščik 1 (1:2), Gulič 23 (5:13), Danieli, Rebula 10, Krevatin 3 (1:2), Gregor! 11 (5:7). TRI TOČKE: Debeljuh 3, Kralj 2, Tomšič 1. Tudi povratni derbi med Borom in Kdntovelom, ki je odločal o končnem drugem mestu v skupini, je pripadal Tržačanom. Medtem ko so domačini še vedno igrali brez Possege, ki ima mums in bo verjetno nared šele za drugo fazo prvenstva, so gostje nastopili v popolni postavi, a so bili vidno utrujeni. Zaradi važnosti tekme je na obeh straneh prevladovala velika napetost. Borovci so takoj povedli, a pred odmorom šo gostje vendarle bolje igrali, prestregli nekaj žog v obrambi, nadoknadili zamujeno in zaključili polčas pri izenačenem stanju. V drugem delu sta si bili ekipi popolnoma enakovredni vse to 7. minute, ko je Gregori zadnjič privedel svoje varovance v vodstvo (52:51). Odtlej so Debeljuh in tovariši vzeli vajeti igre v svoje roke ter odločno povedli. Kontovelcem so bile v končnici, • ko so se približali na pet točk, usodne številne osebne napake. (Andrej Pavlica) BORINDULES - FERROVIARIO 76:98 (30:48) BOR: Bandi 2, Riccobon, Cupin 10 (0:2), Depanflis 2, Turco 1 (1:6), Porporatti, Gal-loppin 34 (5:8), Grbec 14, Samec 5 (1:6), Giacomini 8 (0:1). Borovci so si že v prvih petih minutah zapravili zmago s slabo obrambo in zgrešenimi prodori. Zaradi tega je nasprotna ekipa takoj dosegla prednost 20 točk. (Galloppin) PROPAGANDA BOR INDULES - POGGI 77:15 (45:8) BOR INDULES: Perkovič 8 (0:2), Colja 4, Kovač 2, Jogan 18, Sancin 6 (0:3), Uršič 14 (0:2), Oberdan 10 (2:4), Siega 3 (1:2), Požar 12, Lapelj 0. »Plavi« so na domačih tleh brez težav ugnali mlajše in slabše košarkarje Poggi-ja, tako da so vsi imeli priložnost igrati precej minut. (U. A.) MINIBASKET Zini & Rosenwasser BOR - ORIENT EKPRESS 50:43 (26:20) BOR: Jagodic 23 (7:12), D. Štokelj 7 (1:2), N. Štokelj, Perkoivč 10, Furlan, Kafol, Turk 10 (2:2), Kozman, Bajc, Bonamo-re. Po ddmoru sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, tako da je bil končni izid negotov. V zadnji četrtini pa je pobudo na igrišču prevzel Jagodic in borovci so osvojili tretjo zaporedno zmago. (U. A.) SAN GIUSTO - BOR 67:37 (28:9) BOR: Jagodic 11 (3:4), D. Štokelj (0:2), N. Štokelj 4, Kafol 2, Perkovič 7 (1:4), Furlan 2 (0:2), Bonamore 6, Turk 5 (1:2). Boljši nasprotnikom je brez težav polnil Borov koš, naši fantje pa so bili na začetku preveč prepičani v lastno moč, pa še v nezadostnem številu so nastopili. (U. A.) Jutri četrto kolo »Trofeje Jadran« Jutri bo v nabrežinski telovadnici 4. kolo turnirja v minibasketu za trofejo Jadran za minikošarkarje letnika 1978 in mlajše. Na sporedu bosta le dve srečanji, saj bodo osrednjo tekmo med Borom in Kontovelom po dogovoru (zaradi Prešernovih proslav in udeležbe fantov na gostovanju Jadrana v San Donaju) odigrali šele v četrtek. Precej zanimiva bo tekma med Domom, ki je od začetka tega turnirja doslej močno napredoval, in openskim Poletom, ki ima 2 točki več od goriških košarkarjev. In izenačen boj se obeta tudi med Bregom in Sokolom. Nabrežine! bodo skušali osvojiti prvi točki na tem turnirju. Spored 4. kola (v Nabrežini): ob 15.00 Breg - Sokol; ob 16.30 Dom - Polet; v četrtek, 22. februarja, ob 16.30 v Zgoniku: Bor - Kontovel. (jan) Drevi z Mestrami Bor Elpro v »balonu« Elena Maver je zdaj v formi Odbojkarice Bora Elpro bodo dre-višnji domači nastop proti močni Šešerki iz Mester odigrale v veliki dvojni Borovega športnega centra na 1. *aiu. ker je dvorana pristaniščnih de-avcev v Briščkih, kamor so se morale Preseliti zaradi nerazpoložljivosti telovadnice šole Suvich, tokrat zasedena. uPati je, da ne bo težav v' zvezi s sPolzkostjo igrišča v »balonu«, kajti sodniki so na ravni državne lige mno-9° manj prizanesljivi kot v nižjih li- ^elja omeniti, da sb borovke tega Nasprotnika v letošnjem 2. kolu s 3:1 Premagale sredi Mester in ta uspeh ostaja njihov doslej najpomembnejši, ^aj so ga dosegle proti ekipi, ki zdaj reh nič manj kot drugo mesto z OMA h PAV iz Vidma. Toda novembra so P ave nastopale v popolni postavi, 1 a) Pa se jih drži kar precejšnja smo-ne yitezova namreč tudi v tem kolu še jev'10 m°9^a igrati' odsotnosti Vidali-6 pa niti več ne gre omeniti, saj bo kn °P.eraciji na kolenu kvečjemu lah-odigrala zadnja kola. v Ktjub tem težavam pa se plave Naprej ne predajajo, saj se zavedajo, takS1 z<^af zlasti doma, ne morejo kar k0 ravnodušno privoščiti novih bo?rsliajev- Dovolj je vedeti, da se CpSta v tem k°lu mecl sabo pomerila ecj Nagnano in Ghemar, tako da bo šeeN od dveh zanesljivo zmagal in se turi- j nevarno prebližal plavim, če p1 te ne bodo vknjižile točki, trjjpčakujemo torej, da bodo borovke pt J.brevi igrale tako zagrizeno kot v 2tri Njem kolu in s trdno željo po z 0?9i omejile posledice težav v zvezi krnjenostjo postave. Derbi 1. divizije op „a Opčinah bo drevi s pričetkom edini slovenski derbi 1. moš-e na Tržaškem. V okviru pese bosta pomerili še nepre-hTfna Sloga Sagor (ob tekmi manj) dva 0r' je v štirih srečanjih dosegel V deželnih odbojkarskih ligah polovica naših ekip pred domačimi gledalci Doma ženski tretjeligaši in borovci Za moško odbojkarsko C-2 ligo letos velja, da je vsako kolo nadvse zanimivo, saj je izenačenost v ligi takšna, da se vsak teden ponuja vrsta dvobojev za izboljšanje uvrstitev ob vrhu. Teh srečanj je danes tri. Najbolj izenačeno bi moralo biti na stadionu 1. maja v Trstu, kjer bo Bor Cunja Avtoprevoz gostil ekipo PAV Re-manzacco, s katero »plavi« delijo drugo mesto na lestvici. V Remanzaccu so borovci izgubili s 3:2, a tedaj je bila njihova stopnja uigranosti še zelo skromna. Odtlej so si opomogli, toda tudi Remanzacco se je v zadnjih petih kolih (štiri zmage) prerinil povsem v ospredje. V Borovem taboru so prepričani, da bodo drevi spet zaigrali kot v kolih pred derbijem z ekipo Meblo Imsa. Združena goriška šesterka pa se bo podala v bližnjo Villo Vicentino, kjer bo gostovala pri lanskem bivšem državnem ligašu Vivilu. V telovadnici goriškega Kulturnega doma so Petejanovi varovanci zmagali s 3:1. Vivil je nevarna šesterka. V zadnjih treh kolih je premagala dva močna tekmeca, Fincantierija in Volley Bala iz Vidma, izgubila pa s Sacilejem. Na lestvici ima točki več od Goričanov. Ozračje je v taboru ekipe 'Meblo Imsa po zmagi v derbiju z borovci na višku. Ekipa je med tednom trenirala s polno paro in bo drevi predvidoma nastopila v popolni postavi. V društvu so se sporazumno z igralcem in zdravniki dogovorili za odložitev operacije Mitje Ferija na kolenu. Kirurški poseg bodo opravili šele po končani sezoni, tako da ima zdaj trener Petejan v bistvu na razpolago igralca več. Najlažja, a samo na papirju, je naloga 01ympie, ki bo gostovala pri novincu Prati. Ta je sezono odlično pričel (tri zmage v prvih šestih kolih), nato pa vidno popustil (le ena zmaga v preostalih osmih tekmah). Slabše igra zdaj sicer tudi 01ympia, a je drevi vendarle favorit, še posebej, če bo Špacapan po poškodbi lahko nudil ekipi svoj običajni doprinos. V ženski C-2 ligi bo za nas najbolj zanimivo na Opčinah, kjer bo Sloga Koimpex gostila Prato. Pordenončanke so prvenstvo začele zelo slabo tn kmalu izgubile vse možnosti, da bi se potegovale za sam vrh, kamor naj bi glede na lansko odlično sezono (ko so popustile šele v zadnjem delu) tudi sodile. V nadaljevanju prvenstva so si nekoliko opomogle, a v srečanjih z boljšimi tekmeci vendarle niso prišle do izraza. Članicam »velike trojice« niso namreč v prvem delu iztržile niti niza. Sloga Koimpex, ki je tudi v Felettu Umbertu, kljub porazu, dokazala vso svojo moč, je torej nesporen favorit, le podcenjevati ne sme nasprotnika. Lažje bo ostalima našima šesterkama. Sokol Indules bo gostil šibki PAV Natisonia, ki je v minulem kolu v derbiju kola glede obstanka doživel doma pekoč poraz proti Virtu-su iz Fontanafredde in ima zdaj vse manj možnosti, da se izogne izpadu. Agorest bo igral v Maniagu s Celinio, ki je doslej dosegla samo tri zmage, a zadnjo 9. decembra proti Natisonii. Goriška združena ekipa ne bi smela imeti težav, da doseže svojo deveto zmago. V ženski D ligi se bo Breg Agrar v zelo važni tekmi za obstanek v ligi pomeril pri Sv. Sergiju z ekipo Virtusa, ki ima za sabo serijo osmih zaporednih porazov, zadnji niz pa je osvojila pred mesecem dni. V Dolini je Virtus zmagal po tie breaku, tokrat pa Brežanke računajo na preobrat. Ekipa bi morala drevi nastopiti v popolni postavi, Debenjakova pa bo igrala, čeprav zaradi poškodbe v bistvu ta teden ni trenirala. Brez objektivnih možnosti za zmago pa je Kontovel Electronic Shop, ki bo igral v pordenonski športni palači z vodilnim Promovolleyjem. Začetek ekipnih tekmovanj za Mladinske igre Dobro zastopstvo slovenskih šol V teh dneh so v športno areno stopile tudi nižje srednje šole oz. njihovi učenci, saj so se v okviru Mladinskih iger začela ekipna tekmovanja v košarki, odbojki in rokometu. Z zastopstvom naših šol smo lahko zelo zadovoljni, saj so se na mladinske igre prijavile malodane vse. Na tekmovanje v moški košarki se je prijavilo 9 ekip, ki so razdeljene v tri izločilne skupine. V skupini A nastopa dolinski Grgorčič, v B proseški Levstik in v skupini C šentjakobski Cankar. Izločilne tekme se bodo končale 5. marca, nato pa bo na sporedu polfinale in finale. Manjše je zastopstvo v rokometu, saj se je na moški turnir prijavilo 5 ekip, na ženskega pa 2. Moški bodo igrali po sistemu vsak proti vsakemu brez povratnega kola, dekleta pa bodo med seboj igrala po dvakrat. Pokrajinski prvak v obeh kategorijah bo znan 16. marca, v obeh konkurencah pa bodo nastopili dijaki in dijakinje openske srednje šole Srečko Kosovel, kjer ima rokomet že dolgoletno tradicijo in je naši šoli prinesel že veliko zadoščenj, med temi tudi nastop.na državnem finalu. Moških odbojkarskih šolskih reprezentanc je 8, razdeljene so v 2 skupini. V skupini A nastopata tudi Kosovel in svetoivanski Ciril in Metod, v skupini B pa Ivan Cankar. Izoločilne tekme bodo trajale do 7. marca, nato bo polfinale, na katerega se bosta uvrstili prve dve ekipi iz vsake skupine. Kot vedno je najbolj masovna udeležba v ženski odbojki, prijavljenih je 16 ekip, ki so jih razdelili na 5 izločilnih skupin. V nadaljnjo fazo se bo uvrstilo 5 prvouvrščenih šol in najboljša druga. Polfinale bo v 2 skupinah po 3 ekipe, tekma med zmagovalcema pa bo odločala o pokrajinskem prvaku. Zadnja izločilna tekma bo na sporedu 8. marca. V vsaki izločilni skupini bodo nastopile tudi naše šole, tako Kosovel v skupini A, Levstik in Erjavec v skupini B, v tretji Gregorčič, v četrti Cankar in v peti Ciril in Metod. Iz tega bežnega pregleda lahko z veseljem ugotovimo, da smo s športnim udejstvovanjem naših dijakov, vsaj kar se množičnosti tiče, lahko povsem zadovoljni. (Inka) Košarka LEVSTIK - SCUOLA INTERNAZIONALE 98:52 LEVSTIK: Danieli 20, Križman 26, Colja 1, Škrk 8, Milan Starc 10, Liz-zante 8, Štoka 4, Emili 12, Agostini 2, Boštjan Starc 7. Učenci šole Levstik so igrali zelo agresivno, a tudi nasprotniki so se tru- dili. Še bolje so predstavniki naše šole igrali v nadaljevanju in si povsem zaslužili visoko zmago. Velja omeniti, da je šola Levstik lani celo dosegla uvrstitev v deželni finale. (Milan Starc) obvestila SK DEVIN prireja jutri, 18. t. m., smučarski izlet, združen s tečajem, v Bad Kleinkirche-im (Avstrija). Odhod avtobusa bo ob 5.45 z Opčin, ob 5.55 s Proseka, ob 6.05 iz Nabrežine in ob 6.15 iz Sesljana. JK ČUPA vabi na srečanje z Juretom Šterkom, ki bo predaval na sedežu društva v Ses-Ijanskem zalivu o svojih večkratnih udeležbah na preokooceanskih regatah. Predavanje bo danes, 17. t. m., ob 16. uri za tečajnike in mladino in ob 20. uri za člane in prijatelje. Na sporedu bodo tudi diapozitivi in videofilm. JK ČUPA obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu. ŠD BREG obvešča, da je odhod avtobusa za Sap-pado jutri, 18. t. m., ob 5.50 iz Doline, 6. uri iz Boljunca in 6.15 iz Boršta. Priporočamo točnost! DANES SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1990 ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Elpro -CMC Mestre MOŠKA C-2 LIGA 17.30 v Villi Vicentini, Ul. Duca d'Aos-ta: Vivil - Meblo Imsa; 18.00 v Prati, Ul. Martiri della Liberta: Prata - 01ympia; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - PAV Remanzacco ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Prata; 20.00 v Sovodnjah: Agorest - Celima; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules -PAV Natisonia ŽENSKA D LIGA 18.00 v pordenonski športni palači: Promovolley - Kontovel Electronic Shop; 20.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Breg Agrar 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 na Opčinah: Sloga Sagor - Bor 1. ŽENSKA DIVIZIJA 16.00 v tržiški športni palači: Fincanti-eri - Agorest; 20.30 v Trstu, Altura: Club Altura - Sloga Sagor 2. ŽENSKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, Ul. Visinada: Juha - Bor Friulexport; 17.30 v Nabrežini:. Sokol -Prevenire; 17.30 na Proseku: Kontovel -Le Volpi A UNDER 14 ŽENSKE 15.30 na Opčinah: Sloga Sklad Mitja Čuk - Kontovel KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, Dom Ervatti: Auto-sandra - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 20.00 v goriški športni palači: Gorizia-na - Dom Gometal DRŽAVNI KADETI 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Pordenone DEŽELNI KADETI 15.30 v Gradežu, športna palača: Grado - Dom NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Stefanel - Polet; 18.15 v Trstu, šola Marin: Latte Carso B - Bor Indules; 19.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori - Kontovel Techna PROPAGANDA 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Stefanel MINIBASKET 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ricreatori B (Turnir Obersnel) ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Jolly Campoformido NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Farco -Kras Corium MOŠKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Fincantieri JUTRI NEDELJA, 18. FEBRUARJA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v San Donaju, Ul. Unita dltalia 10: San Dona - Jadran TKB PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Kontovel Electronic Shop 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Sokol - Kontovel Helvetius; 11.30 v Štandrežu: Basket Go-rizia - Dom DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Stella Azzurra DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Santos PROPAGANDA 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Cervignanu: Pro Cervignano -Juventina Radenska 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Miljah: Muggesana - Zarja; 15.00 v Porpettu: Porpetto - Primorje; 15.00 v Trebčah: Vesna - Castionese 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini: Junior Aurisina -Primorec; 15.00 na Opčinah, Villaggio del Fanciullo: SanfAndrea - Breg; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Gaja; 15.00 v Repnu: Kras - Hermada; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo; 15.00 v Medeji: Medea - Mladost NARAŠČAJNIKI 8.30 v Miljah: Muggesana - Breg; 8.30 na Proseku: Primorje - Portuale; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Gra- "dese * NAJMLAJŠI 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaim-pex - Servola ZAČETNIKI 11.45 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -SanfAndrea; 11.45 v Miljah: Fortitudo -Muggesana ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - OMA; 11.00 v Dolini: Breg - Virtus UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - ASFJR Čedad UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, šola Visentini: Club Altura - Bor Friulexport A; 9.30 v Trstu, Mon-te Cengio: CUS - Sokol Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000 - din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST-1, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG sobota, 17. februarja 1990 V hudi nesreči so umrle tri osebe, ranjenih pa je bilo deset dijakinj iz Trevisa Mednarodni ekspresni vlak Benetke-Pariz se je iztiril pri švicarskem mestu Sion Rimski goljufi na prvem mestu Neapelj šele V i • • • i • Štirinajsti SION — V noči na petek se je pri švicarskem mestu Sion iztiril mednarodni ekspresni vlak Galilei 222, ki krije progo Benetke-Milan-Pariz. Nesreča je terjala tri žrtve, devet potnikov pa je bilo ranjenih. Malo pred drugo uro ponoči je vlak eurocity vozil z veliko hitrostjo mimo Siona, ko je trčil v vagon za oskrbovanje proge. Ni še povsem jasno, če je bil vagon tam, zaradi napake kretničarjev, ali če je pomoto zagrešil kak drugi oddelek tamkajšnje železniške centrale, posledice tega pa so bile vsekakor najtežje prav za osebje, ki je bilo na vzdrževalnem vagonu, saj so izgubili življenje strojevodja in dva delavca, tretjega pa pogrešajo. Vagon je pravkar opravljal neke manevre, ko je vanj trčil mednarodni vlak, ki se je nato iztiril in se ustavil šele potem, ko sta se prevrnila lokomotiva in prvi vagon ter se je lokomotiva ustavila ob zid pred nekim bližnjim mostom. Švicarski preiskovalci niso sporočili imen žrtev, vendar so posredovali informacije o ranjencih, ki se zdravijo v bolnišnici v Martignyju. Gre izključno za dijakinj e. in profesorje tehničnega zavoda za turizem Mazzotti iz Trevisa. Skupina je bila namenjena na šolski izlet v Pariz, kot prevoz pa so si izbrali vlak, ki prispe v francosko glavno mesto malo po sedmi uri zjutraj. Mednarodni vlak sestavljajo izključno spalni vagoni, zato je nesreča iznenadila potnike v spanju. Po prvih razpoložljivih podatkih sta tudi najtežja ranjenca dve 16-letni dijakinji: Antonella Novelic iz kraja Noale pri Benetkah ter Ivana Rossi iz Trevisa. V bolnišnici se bo moral zdraviti tudi profesor Franco Bianchin, ki je spremljal razrede na šolski izlet, drugi udeleženci posnesrečene ekskurzije so se že včeraj popoldan vrnili domov z rednim vlakom iz Pariza. Ostali potniki pa so nadaljevali potovanje z drugimi vlaki, medtem ko je ostala proga zaprta dobršen del dneva. Prav zaradi tega je prišlo včeraj do vidnih zamud. Vlaki, ki so vozili iz italije v Francijo so morali na milanski železniški postaji čakati tudi več kot štm ure. Šele v poznih večernih urah so sporočili, da je med ranjenci tudi neki strojevodja doma iz Veneta, njegovega imena pa niso posredovali, ker niso še obvestili družine.. Ustavili sodni postopek proti Ezerju Weizmanu TEL AVIV — Policijska preiskava v zvezi z domnevnimi stiki izraelskega ministra za znanost Ezerja Weizmana s PLO ni dala nobenih rezultatov in tako je moral izraelski državni tožilec priznati, da ne razpolaga z zadostnimi dokazi o ministrovi krivdi in je zato vsak sodni postopek proti Weizmanu nesmiseln. Weizman, ki je član laburističnega vodstva in odkrit zagovornik dialoga s PLO, se je moral umakniti iz dvanajstčlanskega ministrskega kabineta za zunanje zadeve in obrambo, ko ga je izraelski premier in voditelj konservativnega likuda Šamir obtožil, da naj bi imel stike s PLO in da naj bi tej organizaciji posredoval tudi nekatere sklepe kabineta. S tem naj bi Weizman kršil zakon o terorizmu, ki izraelskim državljanom prepoveduje stike s PLO. Hude poplave in sneg povzročajo velike težave v cestnem prometu RIM — Slabo vreme še naprej povzroča številne nevšečnosti po Evropi. Najhuje je bilo tokrat v Franciji (na sliki so poplavljene Ulice Bel-forta) in v Zahodni Nemčiji, kjer je zaradi obilnega dežja prišlo do hudih poplav. V Italiji pa še naprej povzroča težave sneg, ki so se ga razveselili predvsem v zimsko-športnih središčih, ob tem pa je povzročil tudi precej težav. Dokaj debela snežna oddeja je namreč tudi močno povečala nevarnost snežnih plazov, izredno pa je poslabšala vozne razmere. Zaradi snega je največ težav na mejnih prehodih z Avstrijo, kjer se je na brennerski avtocesti ustvarila dolga kolona vozil, ki so se na ta prehod usmerila potem, ko so zaradi snega zaprli nekatere druge prehode, mejni prehod pri Rešil pa je zaprt, ker je predvčerajšnjim na avstrijski strani plaz zasul cesto približno pet kilometrov od mejnega prehoda z Italijo. RIM — Bolj ali manj odkrito goljufanje je ena od značilnosti Italije, zato je inštitut ISTAT opravil anketo, da bi ugotovil, v katerem mestu so goljufi najbolj podjetni. Rezultat ankete, ki še ni bila objavljena, je nemalo presenetil. Največ goljufij so odkrili v Rimu in Trapaniju. Povedano s številkami in odstotki: med rimskimi zasebniki in javnimi ustanovami je bilo lani 4.023 goljufij oziroma 406 goljufij na vsakih sto tisoč prebivalcev. Če še drugače obrnemo podatek, ugotovimo, da je bil vsakih 939 Rimljanov eden krepko ogoljufan. V Trapaniju je goljufalo 329 ljudi na vsakih sto tisoč prebivalcev, kar za mesto, ki ni ravno milijonsko, niso mačje solze. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da se možje postave niso pretirano začudili nad podatki ISTAT. Še več, prepričani so, da je goljufov vzdolž Škornja precej več, kajti dokazano je,, da se oškodovanci večkrat sploh ne zglasijo na policiji ali sodišču. Tretje častno mesto so zasedli goljufi iz Taranta, takoj za njimi pa so nepošteni premetenci iz... Benetk. Tu so lani zabeležili 85 goljufij na vsakih sto tisoč Benečanov. Sicer pa si je italijanski sever nekako prilastil srednje povprečje, saj Benetkam sledijo Turin, Genova, Bologna itd. Kaj pa Neapelj, ki si je prislužil zelo nehvaležen sloves nepoštenosti? Anketa ISTAT je pokazala, da je ta ocena krivična. Neapeljski goljufi so namreč na zelo dostojanstvenem 14. mestu. Očitno dober glas ne seže vselej v deveto vas. Toda kaj se skriva za pojmom goljufija. Vsi prekrški, ki jih opisuje člen 640 kazenskega zakonika. Gre skratka za vsa namerna dejanja, s katerimi posamezniki ali ustanove materialno oškodujejo druge ter za one, ki si na nezakonit način prilaščajo tuj denar. Vsakdanji zmikavti v tem členu ne pridejo v poštev. Zaplet s stroški Zaradi spora med gradbenim konzorcijem, ki gradi tunel pod Rokavskim prelivom, in glavnim naročnikom del v zvezi s stroški gradnje lahko pride do zastoja pri gradnji predora, ki bo povezoval Francijo z Anglijo (AP) Skrivnostna smrt kenijskega ministra NAIROBI — Kenijska policija je sporočila, da je na plantaži sladkorja na severu Kenije odkrila truplo kenijskega zunanjega ministra dr. Roberta Ouka. Vzrok njegove smrti še preiskujejo, čeprav vse kaže, da gre za umor. Kenijska vlada je že sinoči prek radia in televizije sporočila, da Ouka pogrešajo že od torka, ko se je menda v zgodnjih jutranjih urah s svoje farme odpravil v neznano smer in pozvala vse, ki bi kaj več vedeli o njegovem gibanju, naj to čim prej javijo na najbližjo policijsko postajo. Ouko je bil star 68 let, zunanji minister pa je prvič postal že leta 1979, več let pa je bil tudi minister v zdaj že razpuščeni vzhodnoafnški skupnosti. Drugič je bil za zunanjega ministra imenovan leta 1988 in je veljal za zvestega zagovornika politike predsednika Mola, ki ga je običajno spremljal na vseh njegovih potovanjih v tujino. Po rodu je bil iz plemena Luo, po številu drugega najmočnejšega v Keniji, spadal pa je v prvo generacijo afriških politikov. Ob demokratičnih poskusih v SFRJ ZAGREB — Epicentri demokratičnih poskusov v Jugoslaviji so se ves čas po vojni selili iz ene republike v drugo in do nedavnega so bili vedno ustavljeni zaradi strahu pred "razbijanjem" države. Z globalnim opravičilom, češ da vsi deli države niso enako razviti in enako zreli. Tako je, kot je duhovito zapisal komentator Vjesnika Hido Biševič, politično življenje v Jugoslaviji vedno spominjalo na partizansko kolono: zadnji ne sme zaostajati. No, zadnje čase se vsaj glede političnega organiziranja malokdo še ozira na to kolono, čeprav je iz prejšnjih časov vseeno nekaj ostalo: način, kako druga okolja reagirajo na poskuse v posameznem republiškem središču. Samo primer: karkoli se zgodi pomembnega na Hrvaškem, se vedno pojavi primerjava s tako imenovanim maspokom (nacionalističnim gibanjem v letu 1971), pri čemer seveda prednjačijo srbski komentatorji. Novi demokratični veter, ki je po zgodovinskih sklepih hrvaškega partijskega kongresa zapihal po tej republiki, je za Beograd zgolj "vračanje v temne čase proti-srbskega šovinizma". Medtem ko se nove stranke v vseh okoljih bolj ali manj ukvarjajo z nacionalnimi vpraša- nji in večinoma gradijo na nacionalnih čustvih (med najbolj ekstremnimi so v Srbiji, kjer se celo ponosno kitijo s četniškimi simboli), najhujši očitki letijo v glavnem na hrvaške organizacije. Malo zato, ker se v njih resda pojavljajo nekatera imena, ki so zaslovela v časih maspoka, predvsem pa zaradi boljševističnih šablon, ki imajo rade čvrsto razporeditev sovražnikov. Brez milosti in brez dopuščanja možnosti, da se človek v tridesetih letih tudi lahko spremeni, če že ne upoštevamo spoznanja, da se je svet medtem teorije je že sama Savka Dabčevič-Kučar, v sedemdesetih letih priljubljena partijska voditeljica, potem pa anatemizira-na oseba, o kateri na Hrvaškem nihče niti pisniti ni smel, razen v primeru, da jo je označil "voditeljico maspoka". Te dni pa je Nedeljna Dalmacija objavila obširen intervju z njo, v katerem Dabčevičeva podrobno komentira takratno dogajanje in vse krivice, ki so jih ji storili. In začuda: niti sledu ni o šovinizmu, nacionalizmu. Je le umirjen poskus pojasnjevanja zablod enopartijskega sistema in načinov reševa- nasploh premaknil in civiliziral. Najlepši dokaz relativnostne nja konfliktov, ki so značilni za takšne sisteme. Toda za uradno Srbijo je že vse jasno: hrvaški nacionalisti spet dvigajo glave, Srbi na Hrvaškem so ogroženi... Seveda je vsa ta ihta povsem razumljiva: medtem ko je politični pluralizem na Hrvaškem uzakonjen in se pripravljajo na večstrankarske volitve, se v Srbiji stranke šele pojavljajo. Volitve, in to enopartijske, pa sp že imeli ter z njimi ustoličili "carja" Miloševiča. Tako Srbija poleg Albanije-edina vztraja kot boljševistični otok v reformni Evropi, vleče za seboj 'jugoslovansko kolono" v krvave bitke na Kosovu in deli očitke in nasvete vsem, ki poskusijo misliti s svojo glavo. "Projekt Miloševič" je zanesljivo pospešil, če že ne kar spodbudil radikalizacijo tako slovenske kot hrvaške partije, s tem pa navsezadnje tudi demokratizacijo v teh republikah. Te. spremembe seveda, hočeš nočeš, vplivajo tudi na razmere v Srbiji in tako bo, prej ali slej; Miloševič postal žrtev svoje politike. Kakšno ceno bo pa do takrat Jugoslavija še morala plačevati, je na žalost za zdaj še težko ugibati. ^ Eksplozija v Bruslju BRUSELJ — Predavanja na medicinski fakulteti v Louvalnu (na sliki AP) je včeraj prekinila silna eksplozija, ki je povzročila veliko gmotne škode i ranila dvajset študentov. V predavalnici, kjer je eksplodiral peklenski stroj, je bilo takrat v0!'* študentov, prav zaradi gneče pa je bilo več kot deset oseb težko ranjeni Preiskovalci niso še ugovotovili, če gre za atentat, vendar bo najbrž PraVkaj najbolj verodostojna razlaga včerajšnje eksplozije, ki je že druga v ne. 0. mesecih, saj je decembra lani počila bomba na bruseljski fakulteti za eK nomske vede. Takrat so bile težko ranjene tri osebe.